ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint |eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RMi 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. ¿50 Nr. 24 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 17. Juni 1944 Einzelpreis 10 Rpf Bitka v Normandiji Izid dosedanjih bojev ob Rokavskem zalivu - Vojaška ocena operacij na zapadni fronti Nemški vojak se zaveda ciljev svojega bojevanja - Sovražnik se ni polastil velikih pristanišč in tudi ni prodrl v globino francoskega ozemlja Teden dni je minulo, odkar so anglo-ameriški padalski lovci in letalske čete padle med lukama Le Havre in Cherbourg par kilometrov od francoske obale z neba. Istočasno je sovražnik izkrcal maso obalnih vozil, oklopniških divizij, artilerijskih brigad in pehotnih odredov na južni rob Rokavskega zaliva. Več let so pripravljali naši sovražniki ta dan v vseh posameznostih. Za ta cilj so vpregli ogromne gospodarske možnosti njihovih svetovnih imperijev. Kar so Angleži izgubili 4. julija 1940 na begu pri Diinkir-chen-u, naj bi štiri leta pozneje zopet pridobili z vpostavo celokupnega mornariškega in vojnega potencijala Žedinjenih držav in Velike Britanije. Kakšen je danes — sedem dni po pričetku tega podviga — položaj na tistem približno 150 kilometrov širokem obalnem pasu, ki sega od izliva Seine do^ severne konice polotoka Cotentin, in na katerega zavzetje v prvem naskoku so z gotovostjo računali tako v Londonu kakor tudi v Washingtonu? lJ vzhodni polovici, med luko Le Havre in med izlivom reke Orne, je moral sovražnik beležiti polen neuspeh. Odredi, ki jih je skušal izkrcati iz zraka, so bili popolnoma razbiti in uničeni. Čete pa, ki so se zamogle ob zaščiti ladijskih topov približati obali, so izkrvavele, v kolikor se niso potopile v zaprekah in minskih poljih Atlantskega branika in njihovih predobalnih zaprek. Pa tudi sovražne edinice, katerim je uspelo priti na suho zemljo zapadno od reke Orne do reke Vire, so morale plačati po ugotovitvah sovražnega tiska sleherni kvadratni kilometer zavojevanega ozemlja z ogromnimi izgubami. Zaman so skušali zavzeti mesto Caen, da bi s tem glavnim mestom de-partementa Calvados dobili vsaj eno pomožno luko v svoje roke. Junaške nemške čete so odbile vse napade na to centralno točko inva-zijskega ozemlja, s tem pa so bili v veliki meri prekrižani sovražni načrti. Tako jDesnijo jugozapadno od mesta Bay-eux ob koncu prvega invazijskega tedna zelo srditi boji. V teh bojih zamore sovražnik uveljaviti svoje izredno močne letalske sile. Letalci prihajajo pri tem iz pristanišč na oni strani Rokavskega zaliva in niso (tako kakor izkrcane čete) navezani na dovoz goriva, municije in hrane, na dovoz, ki je z vsakim nadaljnjim dnem vedno težavnejši. Četudi je brodovje invazijskih sil napram našemu, ki je bilo ob pričetku vojne šele v gradnji, številčno v premoči, je vendarle Wirksamer Einsatz der deutschen Kriegsmarine gegen die Invasionsflotte Unsere lorpedoboote stießen mitten in die Invasionsflotte und schössen ihre Torpedos mit Erfolg auf die feindlichen Schiffe, die durch künstlichen Nebe) sich diesen Angriffen zu entziehen suchten Unsere Torpedoboote liefen nach diesem Angriff vollzählig in ihren Stützpunkten ein, um eine neue Munition zu übernehmen "K-Zeichnung Kriegsbeirichter Friede! vpostava naših hitrih čolnov, vedetnih čolnov in našega letalstva zahtevala velike žrtve med edinicami, ki so imele dovažati sovražnim izkrcanim četam materijal in oskrbo. Sleherni liter goriva, sleherna granata in sleherni komad prepečenca, ki ga potrebuje angleški ali ameriški vojak, se mora transportirati preko vode, ne da bi imel sovražnik na razpolago pomorske luke ali vzletišča za urejen transport. Še bolj važno je, da so se na desnem krilu sovražne invazijske fronte, torej na severnem odseku polotoka Cocentin, razbili vsi sovražni napadi iz ¿raka kakor tudi iz morja. Od velike atlantske trgovske luke Cherbourg, čije posest bi sovražnika spravila v neodvisnost od slučajnosti vremena, morskega toka ter plime in oseke, pa je nasprotnik po osmih dneh boja še vedno zelo oddaljen. Sovražnik se je moral omejiti na malo mostišče pri St. Mere-Eglise, katero je zamogel za-vojevati v prvem naskoku. Ko je sovražnik doživel svoj neuspeh med mestoma Caen in Le Havre in ko ni zamogel dalje prodirati proti Cherbourgu, je skušal priti do svojega cilja po tretji poti. Sovražnik skuša prodreti v jugozapadni smeri, da bi na ta način čimbolj odrezal celokupni polotok Cotentin, v upanju, da bo cilj, ki ga je zgrešil v direktnem naskoku, vendarle dosegel po ovinku. To je torej rezultat tedna, polnega bojev: Na približno 80 kilometrov široki fronti, stoje številne sovražne divizije, tesno stisnjene na ozke obalne pasove, na mnogih mestih prekinjene po nemških oporiščih, zaščitene pa v prvi vrsti po njih ogromni armadi, ki jih ščiti z ognjem ladijskih topov pred nevarnostjo, da bi jih vrgli v morje. Dva svetovna imperija sta na ozkem nasipu nakopičila pomorske in letalske sile ter večje število iz-krcanih čet, ne da bi si zamogla zasigurati najprej luke in ne da bi zamogla prodreti v notranjost. Ta rezultat je bil odkupljen z ogromnimi krvavimi žrtvami. Medtem dovajajo Nemci operativne divizije in se ojačuje nemška vojska v bojnih odsekih z letalskimi in oklopniškimi silami. Izenačenje sil se odigrava z vsakim novim dnem. Nič čudnega torej ni, da je teden dni po invaziji utihnila celo onstran Oceana, v New Yorku in Washingtonu vsa baharija, in da ni več govora o veselih bitkah s papirnatimi kačami ob pričetku bojev. Tudi v Zedi-njenih državah se že pripravljajo na dolgo trajajoče srdite boje. Tamkajšnje politično vodstvo se že vprašuje s strahom, v kakem duhu naj ameriški vojak vztraja v tem boju, ko ne ve (prav tako kakor angleški vojak), za kaj se pravzaprav bori. Sovražnik nI razširil svojih mostišč Silovite pomorshe praske pred tnvaztisko fronlo - Srditi Doti v Normandiji - Poteh operacif na zapada in v ifaiiii 8. junija je naslikalo vrhovno poveljstvo nemške vojske položaj na zapadu in v Italiji kakor sledi: V Normandiji je skušal sovražnik razširiti svoja mostišča. Novega izkrcanja pa ni bilo. Vzhodno od izliva reke Orne so nemške čete stisnile sovražnika na najožjem prostoru ter ga zavrnile od obale. Med Caenom in mestom Bayeaux je pričel sovražnik napadati proti jugozapadu. Istočasno je pričel protinapad naših rezerv. Trenutno se vrše boji za mesto Bayeaux. V sovražnem mostišču se držijo lastna oporišča v nezlomljivi obrambi. Severno od Carentana so imeli Amerikanci — stisnjeni vsled naših koncentričnih protinapadov — najtežje izgube. V zalivu St. Martin se je razbil sovražni poskus izkrcanja v ognju nemških obalnih baterij. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo sovražno brodovje. Samo nemški lovci so zbili 89 sovražnih letal. Izredno uspešni so bili tudi nemški hitri čolni, ki so potopili celo vrsto sovražnih edinic in vozil. Mornariška obalna baterija Marcouf je v težišču sovražnih napadov uničila številne sovražne edinice, med drugim tudi neko kri-žarko. Končno je razbila sovražni obroč. — V Italiji je prodiral sovražnik z močnimi silami na obeh straneh jezera Bracciano. V področju Civitavecchia in Civita Castellana je prišlo do silovitih bojev. Drugod ni bilo posebnih bojev. Sovražnik je sledil našim umi-kalnim operacijam le počasi. — Posamezna angleška letala so v pretekli noči metala bombe na področje mesta Koln. 9. junij: Ob normanski obali je uspelo sovražniku ob visokih izgubah ojačenje njegovega mostišča. Vzhodno od reke Orne je nemški protinapad pridobil na terenu. Sovražne oklopniške sile so napadle Bayeaux obkolju-joče ter sunile dalje proti zapadu in jugozapadu. Naše čete so jih zaustavile 10 kilometrov zapadno od mesta. Jugovzhodno od Bayeuxa se vrše srditi boji. Nemški hitri čolni Nemški vojak, ki se bori sedaj že teden dni med Caenom in Cherbourgom, pa ve temu nasproti, zakaj gre. Nemški vojak se bori za ohranitev svoje domovine, za svoj narod in svojo rodbino proti uničenju in suženjstvu. To je tista duhovna premoč, ki daje našim četam ob Rokavskem zalivu predvsem zaupanje v zmago. To zaupanje prešinja naše moštvo v vojni mornarici in v letalstvu ter jih usposablja za junaške storitve kljub sovražni materijalni premoči. Hauptmann Werner Stephan. so potopili v noči na 8. junij sovražno kri-žarko in rušilca. Obenem sta bili potopljeni dve veliki ladji s skupno 9200 brt. Sovražno brodovje je imelo v minskih poljih težke izgube. Nemško letalstvo je potopilo šest trans-portnikov z 38.000 brt ter poškodovalo več drugih vojnih in transportnih ladij. Zbitih je bilo 45 sovražnih letal. — Na italijanski fronti kljub sovražnemu pritisku Anglo-Ame-rikanci niso imeli pomembnejših uspehov. Naše čete so izpraznile mesto Tarquinia. 10. junij: V Normandiji se stopnjuje silovitost bojev vsled dovoza novi čet na obeh straneh. Sovražni poskus izkrcanja pri kopališču Trouville se je izjalovil. Tu je bila potopljena neka bojna ladja, čiščenje vzhodnega obrežja reke Orne dobro napreduje. Izjalovili so se nadalje sovražni protinapadi pri Touffreville-u. V področju Caen—Bayeux se nadaljujejo težki oklopniški boji. Sovražniku je uspelo potisniti naše varovalne linije, za katerimi se razvijajo naše rezerve. Na polotoku Cherbourg se vrše srditi boji. Naše čete se hrabro borijo proti sovražni letalski premoči. Na vsej fronti se drže naša oporišča v trdovratnih bojih. V prvih treh dneh je bilo uničenih 200 sovražnih tankov in ujetih več tisoč vojakov. Sovražno padalstvo je imelo najtežje krvave izgube. Od 6. junija naprej so Nemci potopili dvoje križark, tri rušilce, šest transportnih ladij z 38.000 brt, pet vozil za izkrcanje tankov s 15.700 brt in sedem enakih vozil z 2000 brt. Poškodovanih je bilo mimo tega veliko vojnih in transportnih ladij. — V Italiji je bilo težišče bojev v odseku zapadno od reke Tiber. Sovražnik je z močnimi oklopniškimi silami vdrl v Viterbo. ^¿zhodno od reke Tiber sledi sovražnik le polagoma našim umikalnim operacijam v Sabinskih planinah. — 9. junija so ameriški bombniki bombardirali mesto Miinchen. 35 letal je bilo pri tem zbitih na tla. Posamezna angleška letala so v pretekli noči bombardirala Berlin. 11. junij: V Normandiji se nadaljujejo med rekama Orne in Vire spričo tekočega sovražnega ojačenja težki boji. Sovražni poskusi prodora v globino so se izjalovili ob velikih izgubah. Samo v smeri Isigny je uspelo sovražniku združenje z Amerikanci severno od Carentana na ozkem obalnem pasu. Vsi sovražni poskusi prodora proti Cherbourgu so se izjalovili. V ozadju fronte izkrcani sovražni padalci so bili uničeni. Pred invazijsko fronto so se stopnjevali pomorski boji s sovražno premočjo. Hitri čolni so potopili devet nato-vorjenih transportnih ladij s 23.400 brt in Lf)NB9N{ GROSS-BRITANNIEN ^Southampton Plymouth, 'Duntorchen nSW (&%*tdJl ■ CHCRBOURQ -IE HAVRE B0UL06NE 'ilLLE Arras \bbevHk Amiem ,laor\ a _v_. IQuentu 'Cambrji -GuernesüyjzEEjb BREST &ßrieucf^^^, ßomfront-^ »inujie vendi Ui SRET/LGNE (tfiencon Ch-ärtrei n_■ ____ja-1-1 Der Schauplatz der Invasion gegen die Festung Europa Scherl-Bilderdienst-Autoflex HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabro vedenje na ircnti so dobili: Gefreiter Heinrich Galuf, Oberschütze Siegfried Zachun, Oberschütze Anton Kunei, Gefreiter Ern6t Hrowat, Unterscharführer Toni Vogl, Gefreiter Josef Gobetz, Soldat Otto Terschek, Gefreiter Franz Frischek, Gefreiter Johann Petzko, Gefreiter Anton Nowak, Gefreiter Josef Kolar, Gefreiter Franz Andren-schek in Gefreitei Josef Skale, vsi iz Ortsgruppe Erlachstein; Gefreiter Franz Vollmeier in Gefreiter Johann Hudernik iz Ortsgruppe Zellnitz, Kreis Marburg-Land; ff-Mann Kurt. Grahmann iz Cilli-Köttinga, po svoji smrti; Gefreitei Josef Sche-ruda iz Straßenberga, Ortsgruppe Großsonntag, Kreis Pettau; Reserveleutnant Leopold Wallner ii Pettau-a, po svoji smrti, Gefreiter Franz Pinta-ritsch iz Lachendorfa .Ortsgruppe Thomasberg, Kreis Pettau; Gefreiter Konrad Sentschar iz Unter Burgstall-a, Ortsgruppe Leonhard, Kreis Pettau, Gefreiter Johann Simonitsch iz Tedchwie6ena, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Panzergrenadier Jakob Winsetitsch iz Littenberga, Kreis Pettau; Gefreiter Josef Rasgorschek, Rabensberg, Aschenberg; Grenadier Franz Eckarth iz Baumgar-ten-a, Ortsgruppe Stauden, Kreis Pettau; Gefreiter Josef Rasgorschek, Rabensberg, Aschenberg Nr. 7; Gefreiter Franz Sitter iz Kiirschbaum-a, Gemeinde Kranichsfeld; Soldat Johann Sobotisch iz Neuseidia, Ortsgruppe Pöltschach, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Franz Reischp in Gefreiter Vinzenz Kraner iz Ortsgruppe Würz, Kreis Marburg-Land; Obergefreiter Franz Herbst iz Kofierna. Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Gefreiter Karl Hammer iz Ortsgruppe Egidi, Kreis Marbucg-Land. Odlikovanje Kriegsverdienstkreuz II. Klasse so dobili: Gefreiter Josef Mirt iz Armensberga, Ortsgruppe Reichenstein, Kreis Rann; ff -Rottenführer Walter Herbst iz Leonharda, .Kreis Pettau; Ober-gefreiter Franz Heibst iz Koflerna, za hrabro vedenje pred sovražnikom v zimi 1942/43. nekega rušilca. Torpediranih je bilo več drugih ladij. Neka podmornica je potopila pred bretonsko obalo nekega rušilca. Nemško letalstvo je uničilo sovražni parnik z 9000 brt in sovražnega rušilca. Obalne baterije so pred invazijsko obalo potopile sovražnega rušilca. Več drugih ladij je bilo poškodovanih. Nad invazijsko obalo je bilo zbitih 68 sovražnih letal. — V Italiji je sovražnik napadal naše nove postojanke ter zabeležil vdor vzhodno od jezera Bolsena. Njegovi poskusi, prekoračiti reko Tiber, so bili pri mestu Orte odbiti z izgubami za sovražnika. Pred otokom Elba sta bila uničena dva sovražna hitra čolna. — Posamezna angleška letala so v pretekli noči metala bombe na področja Berlin-a in Wiener Neustadt-a. 12. junij: Položaj v normanskem mostišču je večinoma nespremenjen. Vsi sovražni poskusi, prodreti med Caenom in Bayeauxom proti jugu ter v smeri Cherbourg, so se izjalovili. Samo Carentan smo izgubili po trdem boju. Nemško letalstvo in pomorske sile so potopile iz sovražnega dovoza tri ladje s skupno 37.000 brt. Tri druge ladje s 27.000 brt in neki rušilec so bile težko poškodovane. — V Italiji je bilo težišče bojev na fronti med Tirenskim morjem in jezerom Bolsena. ,Po trdih bojih je sovražnik na obeh straneh jezera dosegel malenkosten teren. — Nad bol-garsko-romunskim področjem je bilo zbitih 18 sovražnih letal. Posamezna angleška letala so metala bombe na Berlin. ' 13. junij: V Normandiji je skušal sovražnik z močno vpostavo letalstva na raznih mestih razširiti svoje mostišče proti jugu in jugozapadu. Izredno hudi so bili boji pri Caenu in Bayeauxu. Sovražnik je imel težke in krvave izgube. Nad invazijsko fronto in zasedenim zapadnim ozemljem je bilo zbitih 76 sovražnih letal. — Na italijanski fronti je sovražnik Druck und Verlag Marburger Verlags und Druckerei- Ges. m. b. H — Verlagsleitung- Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golrb; alle in Marburg/Drau Badqasse 6 Zor Zeit fü: Anzeigen die Preisliste Ni ) vom 10 April IH43 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung ßeäolaj Iii vzhodni iron« Tudi v preteklem tednu nf bilo na vzbodu pomembnejših operacij 8. junij: Pri Jassy-ju je bilo uničenih v teku sovjetskih protinapadov 31 sovražnih tankov. Nemško-romunske čete so vdrle V žilavo hranjene sovražne postojanke ter zboljšale obenem svoje lastne črte. V času od 30. maja do 7. junija so izgubili boljševiki 1400 ujetnikov, 209 tankov, 410 topov in mnogo drugega orožja. Uničenih je bilo 323 sovjetskih letal. V Finskem zalivu sta bila potopljena dva sovjetska hitra čolna, trije drugi pa so zgoreli. koncentrično napadal od Tirenskega morja do reke Tiber. Zapadno od jezera je dosegel nekaj zapahnjenih vdorov, vzhodno od jezera pa je bilo pet zaporednih sovražnih napadov razbitih. V srednjih Apeninih in Abrucih sledi sovražnik počasi našim umikalnim operacijam. — Angleški bombniški odredi so v pretekli noči bombardirali zapadno Nemčijo, zlasti Recklingshausen in Essen. Zbitih je bilo 21 sovražnih letal. Nemška letala so bombardirala cilje v jugovzhodni Angliji. 14. junij: Na fronti v Normandiji je bilo odbitih več močnih sovražnih napadov. Naše čete so iztrgale sovražniku več mimogrede izgubljenih vasi. Sovražna oklopniška skupina, ki je prodrla do področja Gaumonta, je bila popolnoma uničena. V noči na 13. junij so se odigrale pred invazijsko fronto zopet srdite pomorske praske. Letalstvo je potopilo dva transportnika z 8000 brt in dva rušilca, poškodovalo pa troje drugih ladij s 25.000 brt. — V Italiji je sovražnik napadal koncentrično na obeh straneh jezera Bolsena. Vsi ti napadi so bili odbiti. Prav tako tudi vzhodno od jezera. Šele v večernih urah je pridobil sovražnik vzhodno od jezera nekaj terena. V pretekli noči so se umaknile naše čete ob naglem pritiskanju sovražnika par kilometrov proti severu. Ameriški bombniki so 13. junija bombardirali mesto Miinchen. Zbitih je bilo 37 sovražnih letal. Napad na Miinchen in na zapadno Nemčijo so ponovili tudi v pretekli noči. Zbitih je bilo pet sovražnih letal. 9. junij: Na vzhodu so se izjalovili tudi včeraj opetovani sovjetski protinapadi severo-zapadno od Jassy-ja. Pri Tarnopolu so beležili lokalne boje. V teku teh bojev je bil uničen sovjetski bataljon in protitankovski regiment. 10. junij: Na zapadni fronti razen lokalnih bojev severno od Jassy-ja in v Karpatih ni bilo nič posebnega. 11. junij: Severozapadno od Jassy-ja in jugovzhodno od Vitebska so nemške čete uspešno odbile več sovražnih lokalnih napadov. Na ostali fronti je bilo bolj mirno. Nemško letalstvo je ponoči bombardiralo sovjetski dovozni promet, predvsem in najtežje pa važno železniško križišče Šmerinka. 12. junij: Nemške čete so severozapadno od Jassy-ja v Karpatih in pri Ostrovu krvavo odbile več sovjetskih napadov. Nemške bombe so uspešno padale na kolodvore Kazatin, Fastov in Kijev-Darnica. Tu je bilo uničeno mnogo dovoznega materijala in železniških naprav. 13. junij: Na vzhodu se je izjalovilo več sovražnih sunkov pri Jassy-ju in v Karpatih. Jugozapadno od Narve je bilo ob krvavih izgubah za sovražnika odbitih več sovjetskih napadov. 14. junij: Na vzhodu ni bilo beležiti nikakih posebnih bojev. primer Folkestone, Portsmout, Southhampton in Plymouth. V vseh teh pristaniških mestih je v mirnem ča6u veliko ladijskega prometa iz Anglije preko zaliva v Evropo ter v prekooceanske dežele in obratno. Na nasprotni strani Anglije ležečem obrežju se nahaja že omenjeno francosko pristaniško mesto Calais, ki je iz Anglije najprej dosegljivo. Calais šteje okrog 70 tisoč prebivalcev ter je pristaniški promet blaga dosegal do 2,5 milijonov ton letno. Ob izlivu reke Somme leži Abbeville, mesto kakih 25 tisoč prebivalcev s pristaniščem za manjše ladje. Zgodovinsko važno obrežno mesto je severno od Abbeville ležeče pristanišče Boulogne, od koder je Napoleon nameraval izvršiti invazijo na angleško otočje. V tem pristanišču 60 navadno imeli do 4 milijonov ton ladijskega blagovnega prometa letno. Francosko pristanišče Diinkirchen, ki ga poznamo iz angleškega poraza v sedanji vojni, šteje kakih 35 tisoč prebivalcev s 4,5 milij. ton letnega blagovnega prometa. Diinkirchen je hkrati sedež izdelovalnic olivnega olja. Jugovzhodno od Dunkirchen-a leži še malo pristanišče Dieppe, ki ga poznamo iz ponesrečenega anglosaškega vpada leta 1941. V mestu živi 25 tisoč prebivalcev. Ob izlivu reke Seine imajo Francozi svoje drugo največje pristaniško mesto Le Havre, ki je hkrati obrežna trdnjava. Od tod 66 vrši potovanje ter izvoz in uvoz blaqa. Število prebivalstva je doseglo 170.000. Ob reki Seine, in sicer nekoliko v notranjosti celine, leži pristanišče Rouen, ki je glavno me6to Normandije s 125.000 prebivalci. Iz Rouena so v mirnem času vozile ladje neposredno v odprta morja in v Anglijo. Na polotoku Cotentin se nahaja veliko pristanišče in trdnjava Cherbourg. ROKAVSKI ZALIV Rokavski zaliv je morska cesta, ki veže Severno morje z Atlantskim oceanom. Zahodna stran kanala meji ob angleško otočje, medtem ko se nahaiajo na vzhodni strani Francija, Belgija in Nizozemska. V mirnem ča6u je Rokavski zaliv, ki mu v nemščini pravijo Ärmelkanal, najbolj fre-kventirana morska cesta za ladijski promet. Najožja točka je med angleškim pristaniškim mestom Dover in francoskim Calaisom Od Dovra so prevažale ladje potnike in blago v qlavnem iz Anglije na evropsko celino, je pa hkrati izhodišče za prekooceanske vožnje. Anglija ima na svoji strani zaliva še več večjih pristanišč, kakor na i Pisa j tLucca \Pfsaro^i Urb i no ■UortonaX^ Ptrugia'ç r i ci t r= \ ovohano 1 ■UEl iUi&i -^^ktTeranol Fermo= \Q rosset a ......Wm^MTmrn^m A B R U / 7 E N \Chieti ž Pratola' '»>?*>,.%. I ... v, „ Anagnï^\ éy Das Kampfgebiet in Italien Scherl-Bilderdienst-Autoflex Zatemnitev od 19. do 25. junija od 22. do A. ure BOJI V N O RMAN DlJI V torek je sporočil DNB iz Berlina, da so anglo-ameriške invazijske čete pritisnile v ponedeljek po srditih bombnih napadih na naše postojanke predvsem v prostoru med rekama Orne in Vire proti jugu, da bi 6 poglobitvijo mostišča pridobile več svobode gibanja. Tudi vzhodno od reke Orne, kjer je nasprotnik zabil ozko zagozdo v smeri na Bois de Davant, je prišlo do hudih bojev. Angleži so v tem odseku dosegli sicer proti jugu nekaj malenkostnih uspehov, vendar 6e je vdrl s severne strani nastavljeni nemški napad globoko v sovražne postojanke. Na zapadni obali reke Orne še pripravljene sovražne sile niso pričele z napadom na Caen. Namestu tega je sunil sovražnik med Caenom in mestom Tilly sur Seul-les s pehotnimi in oklopniškimi odredi proti nemškim obrambnikom. Napadi so «e gibali v smeri cest, ki vodijo iz mesta Bayeux proti jugovzhodu, juqu in jugozapadu. Vse te sunke so nemške čete odbile ob istočasnem uničenju 18 angleških tankov. Zelo velike izgube je imel sovražnik ob cesti Caen—Bayeux ter zapadno od te ceste, kjer so nemški oklopniki razbili sovražne napadalne konice. Ob potoku Elle so se razbili ameriški napadi. Amerikanci so si zamogli zgolj med izlivom potoka Elle in reko Cire pridobiti malenkostne uspehe. Pri Carentan-u se je odigral nemški protinapad ob podpori letalstva. Prišlo je deloma do bojev od moža do moža, pri čemer so na mestni periferiji se nahajajoči Amerikanci imeli znatne izgube. Na mostišču, ki so ga Anglo-Amerikanci izgradili ob vzhodni obali polotoka Cotentin, je bilo po težkih bojih prejšnje noči ves dan mirno. Sovražnik je pognal v boj na severnem odseku nekaj izvidniških sil, ki so pa bile gladko odbite. Severovzhodna obala normanskega polotoka je bila očiščena sovražnih sil, ki so se izkrcale iz zraka ter z morja. Ti odredi so se izkrcali med naselbinama St. Vaast in Consqueville s pomočjo in zaščito težke ladijske artilerije. Sovražnik je imel vsled uničenja teh čet znatne izgube. Po ponesrečenem poskusu prodora v področju Monte-bourga je sovražnik stavil mnoge nade na ta podvig. To potrjujejo tudi težki artilerijski dvoboji, ki so se odigravali v zadnjih dnevih Med našmi obalnimi baterijami in med sovražnimi vojnimi ladjami so se razvijali od sobote 6em nenavadni težki artilerijski dvoboji. Ponedeljek zvečer je javila ena izmed naših baterij, da 6e nahaja že od četrte ure v boju s težkimi sovražnimi ladjami, vendar ji je uspelo preprečiti vsako približevanje teh ladij. IN VAZ IJ S K A FRONTA Vpad Anglo-Amerikancev na francosko kanalsko obrežje v- Normandiji, ki. se je začel 6. junija t. L, predstavlja velik dogodek v sedanji vojni. Medtem, ko se j« doslej bojevanje obeh boju-jočih se taborov odigravalo v glavnem na vzhodu in so ostala bojišča predstavljala več ali manj važne fronte, je razvoja ki je nastal z otvoritvijo že pred leti napovedane druge fronte na zahodu, res ustvaril, popolnoma nov položaj svetovnih bojišč. Anglo-Amerikanci, ki so doslej večino žrtev te vojne prepuščali Sovjetom, so pod pritiskom Moskve bili končno prisiljeni, vgrizniti v to kislo jabolko in nastopiti riskantno akcijo- vpada na evropsko celino. ju. Oba partnerja zasledujeta namreč danes druge cilje, kakor leta 1941. Kolikor je presoditi iz dosed-anjih poročil vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile, izgleda, da se nemška fronta pripravlja na spoprijem z Anglo-Amerikanci v širjem smislu besede. Radi tega se naša obramba tudi ni trudila preprečiti izkrcanje v celoti, oziroma uničiti izkrcane čete. Morda bi tako početje bilo lahko likvidiralo prvi sovražni val, kar bi nasprotnika ne oviralo, da se ne bi bil takoj zopet z novimi vpadi poskušal izkrcati. To bi sicer anglosaškim četam prizadejalo škodo, ne bi pa izsililo odločitve. Razen že povedanih operacijskih del, ki pov čajo sovražniku težke izgube irc mu delajo ogrc ne težave v vsem svojem početju, je naše vodstvo pridno na delu, da izbere in postavi hkrati svoje rezerve za spopad, ki bo vsem tem dosedanjim obojestranskim pripravam neizogibno sledil. Bojišče na zahodu — evropska obrambna fronta proti plutokratsko-boljševiškemu uničenju — je torej v svojih pripravah in svojem razvoju. Pripravlja- 6e spoprijem, ki bo lahko edinstven po obsežnosti, po vpostavi človeškega in tehniškega materijala in znamenit Lb važen v zgodovini te vojne in Evrope. Ako znamenja ne varajo, stoji Velika Nemčija v svojem pravičnem boju za sebe in Evropo z anglosaško plutokracijo in židei* akim boljševizmom pred odločilnim razdobjem, kar je za sovražnika zelo riskantno, za Veliko Nemčijo pa polno šans. Razočaranje Kakor znano, imajo Angjo-Amerdkanci na fran- Na kanalski fronti je trenuten položaj sledeč: coskem kanalsko-morskem obrežju s padali iz zra- Anglo-Amerikanci držijo zaseden kakih 40—60 ka ter preko morja izkrcane čete, kar jih je sta- k™ dol9 obrežen odsek med mestoma Cherbourg lo znatnih izgub na človeških žrtvah, ladjah, le- m Le Havre, kjer se trudijo istega poqlobiti v v . talih in druqem vojnem materijala. Da jim je notranjost in razširiti, kar nemška obramba s y COV Tfl "7" H P> m triKoni uspelo izkrcanje, ne da bi Bili doživeli ponovitev svojimi napadi na vse možne načine uspesno ote- ▼ JW Y I Ui.1 lUlll I kJ WI U svojega poraza pri Dieppe-j.u, kjer so bili v par žava. Cilji sovražnih bojev so v največji meri . ;r| urah uničeni in pregnani, ni pripisovati dejstvu, usmerjeni na polotok Cotentin, v svrho polastitve AflglO - ameriška [OVrVOSt pre|ema da nemška obramba tega tokrat ne ta bila zmo- dobrih pristanišč, predvsem trdnjave Cherbourg, J^p^ poročila kot "te Drrčakovota gla, kar ji je uspelo leta 1941. Nasprotno, nekaj za izkrcanje dovoza itd. Istočasno dovaza sov- = " , . r -i i druqeqa je. Način in razvoj akcij naše obrambe na raanik čete in materijal po morju in zraku iz IFezril gnOSOVI OngteSKegO tiska mnogoštevilne sovražne čete, «e že po svo-jem na- Ancilije, da bi ojaeil svoje postpjanke ter jih raz- črtu razlikuje od svoiečasne obrambne operacije širil v varna mostišča, od koder bi potem, opirajoč Poročna, Ki prihajajo iz Anglije int Anrenke, pn Dieppeju. Razlika je pa seveda, tudi mer! se- se na številčno in materialno premoč, rad prodiral dokazujejo, da je »start invazije« izzval v sovra* danjim načinon» Vkrcevanje in vpadanja Ancfloea- cta-lj« v notranjost Francije Vse to pa ne opa- nem taboru razpoloženje, ki v mcemer ne slic: •ov V Neimaraditi in med «TOieča#nfcn prt Dieppe- ««je prekrižarili rok nemška obcambna fronta, napovedanemu zmagoslavju kakor se je od a- zalo v sovražni propagandi Angleška m ame- •¿J _ ____... ... _ .______ __________________siškar javnost, katerc^so že leto dni pripravlja® , aa ssnzacijonalne dogodke v zve» s pi vini izkrcanjem- ob francoski zapadni obali, prejema sedaj poročila o strašnih in krvavih bojih, ki so baje šele začetek večjih težav. Na loodonskea tir<$u Picadi.Ily, kjer naj. bi se bila vršila že po prvih poročilih zmage vesela bitka s konfetiji, Je videti sedaj dolge obraze, pa tudi obsvetlje-vanje njujorškega kipa Svobode so morali p-e* ložiti na nedoločen čas. Dobro razpoloženi so 7 Angliji in Ameriki samo židje, ker naraščajo tečaji oboroževalnih papirjev. Anglo-ameriški voiai poročevalci priznavajo, da se borijo nemške obalne baterije tudi tam, kjer so bile sredi sovražnih, mostišč obkoljene. Hrabro zadržanje nemških baterij, ki pobijajo sovražnika celo v notranjosti mostičnega območja, siH sovražnika k »petovanim priznanjem, da je borba trda, predvsem pa izredno naporna. John Moroso, vojni poročevalec ameriške age» cija Associated Pres6 v mostišču pri Carentann, poroča s precejšnja ostrino o revolti ameriških vojakov proti »slastnem« poročanju angleškega radia o invaziji. Znani angleški časnikar Ward Price, ki je dodeljen invazijskemu glavnemu stanu, izjawlja v listu »Daily Mail«, da obstoja v Eisenhowerjevem glavnem stanu opozicija proti »rožnatemu« načinu poročanja. Operacije proti normanski' obali niso nikak »sprehod«, temveč iresen in krvav podvig z nesigurnim izidom. Ward Price pripominja, da je Eisenhowerjeva časovna razpredelbs v polnem neredu, ker je izjavil, da so se invazijske operacije »neizogibno zavlekle«. V invazijskem glavnem stanu so na-bližujejo invazijske četedalje izjavili, da se pri fizičnemu izčrpanju, ter da je treba odmora, da bi si pridobile novih moči. Generalleutnant Martin, vojaški kritik lista »Daily Telegraph«, govori o krizi izkrcanih čet, ki se zoperstavljajo močnim nemškim obrabnim silam» Zelo previden je postal tudi vojaški kritik lista »Daily Express, ki svari angleški narod, češ, da naj n«- pričakuje v ddglednem času pomembnejših usjaehov. Tudi vojaški dopisnik lista »News Chronicle« ugotavlja v svoji oceni položaja, da je uspeh invazije dvomljiv, ako invazijske čete v teku enega mesecu ne zavojujejo« večjih francoskih luk. Uvodničar lista »Daily Mail« pa izjavlja, da se bo vedelo »šele približno v petih tednih, da li se je Motgomery-jev manever izkrcanja posrečil ali ne.« Angleški narod — tako zaključuje omenjeni list — mora imeti dovolj potrpežljivosti. * 13 kg zlata. Stokholmska policija je v nekem stanovanju v Stokholmu zaplenila 13 kg zlata. Iz-' vor tega zlata je za enkrat še nejasen. Verjetno gre za zlato, ki 60 ga tekom dolgih let iztihotapili iz švedskega rudnika zlata Boliden, ker so tozadevni primanjkljaj že lani ugotovili. roča bolgarski lisi »Dne6«, je zavest vojaka, da se bori za pravično stvar, eden izmed glavnih pogojev za dosego zmage. V t-» m oziru je nemški ...... . , vojak predmet občudovanja vsega sveta. Povsem DNB poroča iz Ženeve: Londonski »Daily Herald« K vsemu temu j>a je treba pnstetijse čuden po- ^^ pojme o vojaški časti je imel neki kanad-r ; - .„, „ zedmje- ^ letalec_ ki je a^pej v bolgarsko vojno ujet- Politične razpoke v zavezniškem taboru DNB poroča iz Ženeve: Londonski »Daily Herald« K vsemu temu pa je treba prišteti še čv toži na uvodnem mestu, da so vojaška poročila sel s francoskimi bankovci, tiskanimi v _ v zavezniškem taboru sicer nekoliko upapolna, nih državah za čete alžirskega odbora Te ban- ničty0 omenjeni vojak je zaprosil vodstvo tabo-temu nasproti pa dajejo politična poročila mnogo kovce trosijo sedaj ameriški m angleški vojaki ^^ na- ga izpustij0 na svobodo »vsaj toliko, da povoda za nemir in zaskrbljenost. Na prvem me- po Normandiji. bo Masiral 6VOje dolarske nagrade za polete nad stu — tako rezonira omenjeni londonski list — Slična konfuzija vlada tudi glede Grkov, lztea- sovražnim OZereljem.« Obenem je ponujal »častno je francosko vprašanja. Zavezniške čete se bore zalo se je, da je takozvano »narodno edmstvo«, besedo<< da Se bo v tem slučaju zopet vrnil v na francoskih tleh, vendar se v zavezniškem la- ki so ga baje dosegli na hbanonski konferenci, . Q ujetnišlv0- Glavno so mu bili tedaj dolarji, boru nikakor niso sporazumeli glede bodoče ci- gola iluzija. Prepir med Grki nikakor m pene- a Tako s stu:ejo Amerikanci švedsko nevtra.-vilne uprave na ozemlju, ki so ga zasedle za- hal. V Italiji sicer ne obžalujejo demisije Ba- nost pQ švedsfcih poročilih imajo na Švedskem vezniške čete. Celo tozadevna pogajanja so prišla doglijeve vlade, pa tudi Bonoma, moz az predla- interniranih 500 ameriških letalcev, ki so pri na mrtvo točko, medtem ko vlada glede vpra- šistične dobe, m nikak predmet splosnega nav- ^ poletih prekršili švedsko nevtralnost sanja priznanja alžirskega odbora prava zmeš- dušenja. »Daily Herald« ugotavlja končno, da so Q ))Bla slov demokracije v Rimu«. Kakor ponjava. De Gaulle in drugi govorniki označujejo zavezniki v svojem naporu, prezentirati svetu v ^^ >>Avanti«,se je že v prvih dneh po prihodu odbor kot »provizorično vlado«, toda članu ime- tej uri enotno politično fronto, povsem odpove- A alo_Amerikancev v .Rjmu »izcimilo« nič več " ' — — ;-----——za za- £ 9.. ^ ^ 39 p^^h «frank Vse te poli- tične stranke so začele z živahno agitacijo, ki pa ne najde odmeva. Rimsko prebivalstvo, ki je bilo že od nekdaj politično boli ravnodušno, gleda z dostojanstvenim mirom na to komedijo demokracije. □ Porazi banditov. Glasom poročil, ki prihajajo iz Hrtvatske, so nemške in hrvatske čete meseca majnika pobile 10 tisoč banditov, med katerimi se je nahajalo 42 poveljnikov in komisarjev. 2000 članov balkanskih partizanov je bilo ujetih, med njimi tudi nekaj Anqlezev. □ Švica ojačuje svojo vojsko. Kakor poročajo novanega odbora, ki je hotel rabiti ta izraz z dali. List pripominja, da je ta ugotovitev za za-zavezniške strani, niso pustili govoriti preko al- veznike bolestna, žirske radio-oddajnice »zavezniškim narodom«._ „Boj in zmaga, če hočemo živeti" Preteklo soboto je govoril državni tajnik ministrstva za propagando Dr. Neumann pred tisoči delavstva nekega mesta v Thuringen-u o usodni nemški borbi, ki je stopila s pričetkom invazije v odločilno razdobje. Dr. Neumann uvodoma ni dopustil nikakega dvoma o tem, da invazija ni zadeva par dni, temveč zelo resen obračun, ki zahteva požrtvovalno vpostavo fronte in domovine. V svojih izvajanjih je dr. Neumann vposta-vil posamične frontne pojave v skupni okvir velikega vojnega položaja. V teh svojih izvajanjih je pokazal, da so Angleži in Amerikanci zašli v zagato invazije ter tako izgubili svobodo odločanja v korist Moskve. Stalin je diktiral, Anglo-Amerikanci pa so parirali. Invazija je bila neizogibna, ker boljševiki niso hoteli več sami krvaveti, temveč so nujno zahtevali anqloameriško udeležbo pri žrtvovanju. Anglija stavi vse na eno karto. Ako invazija ne uspe, je usoda Anglije zapečatena. Govornik ni dopustil nikakega dvoma o te- Francija veruje v Evropo in v nemško zmago Državni tajnik Henriot o invaziji in anglo-ame-riškem bombardiranju Francoski državni tajnik za informacije in propagando, Henriot, je bival te dni na potovanju po Nemčiji v BerliiTu ter je govoril pred zastop- iz Berna, je švicarski zvezni svet v sporazumu niki domačega in inozemskega tiska o vprašanjih, z vrhovnim poveljnikom vojske načelno sklenil ki zadevajo danes slehernega Francoza. Pred- ojačenje armade potom dodatneqa vpoklica cet. vsem je qovoril Henriot o invaziji in o ameriš- V švicarski javnosti vrednotijo to kot ukrep pre- kem bombnem terorju. vidnosti. Tako piše list »Die Tat« med drugim sle- Namestnik. tiskovnega šefa nemške vlade deče: »Ojačenje vojske odgovarja budnost: m Stabsleiter Siindermann je pozdravil uvodoma skrbni pripravljenosti, ki odlikuje naše armadno vodstvo že od početka vojne«. Glavni urednik lista »Feuille d'avis de Neufchatel« piše sledeče: »V stockholmskih gledališčih so kričali: »Živela invazija!« To je povsem šved&ka zadeva. Mi pa ugotavljamo, da tako zadržanje ne odgovarja našemu, ker se protivi naši načelni nevtralnosti. □ Sovjetija legalizira svoja izgnanstva. Estonski list »Festi Soena« poroča, da 60 v Moskvi iz- državnega tajnika Henriota, ki je prispel v Nemčijo v trenutku, ko spremlja ves nemški narod dogodke v Franciji z najglobljimi čutili. Gre za tisto Francijo, ki so jo nekdanji izdajalski zavezniki spremenili v bojišča za boljševiške interese. Državni tajnik Henriot je izjavil, da se francoski narod kljub vsem trditvam z anqlo-ame- Zakon, ki pooblašča državno eksekutiyo, da riške strani prav dobro zaveda, kje se Izhajajo lahko prisilno preseljuje prebivalstvo v Sibirijo, žini naloge, ki je s pričetkom boja na zapadu njeqovi pravi interesi in narodne dolžnosti. Ako To, kar so doslej delali ilegalno, je dobilo s tem stopila pred nemškega vojaka in nemško domo- dandanes govorijo Anqleži in Amerikanci o zakonito podlago. V Sovjetiji so aretacije in izgo-vino. »Stojimo pred največjim naporom te vojne, »osvoboditvi« Francije po Anglo-Amerikancih, nj prebivalstva na dnevnem redu ki ga moramo prestati. To je vojna vseqa na- potem gre za trditve, ki so manj prepričevalne g Francija bo plačala invazijo. Anglo-Ameri-roda na življenje in smrt. Tudi najhujše obreme- kot neskrupulozno bombardiranja francoskih kanci izdajajo 6vojim, v Normandijo poslanim cenitve nas jačijo v fanatični veri v zmago. Če mest. Kakor je Nemčija spričo letalskega terorja tam novo tiskane francoske bankovce, s katerimi smo leta 1939 kot »nmaniči« bili prepričani, da pokazala vse hvale vredni mir, je tudi Francija kupujejo v Franciji svoje potrebščine. Gre za so nam šanse za zmago sigurne, kako naj bi dvo- postala vsled tega doživetja še bolj odločna. S ameriški špekulativni trik, ki naj prevali stroške mili sedaj, ko vodimo Evropo? Ob navdušenem strastnim povdarkom je nato izjavil državni taj- jnvazjje na Francoze pritrjevanju množice je končal dr. Neumann nik Henriot da služi Francija z Nemčijo skupni n Bad Uo . dobU brco v hrbet izdajaiec Ba-OTja izvajanja kakor sledi: »Mi se moramo to- nalogi v bodoči Evropi. Francija, - tako ,e de- q £ ^ da bo dožive] tako ns]ep spre_ re, boriti. Boj i® zmaga, ce hočemo ziveii. Nem- jal Henriot- veruje v Evropo za katero se bore y Rimu Sestanek voditeljev nekdanjih itali-sko vodstvo je odločeno za brezobzirno vojsko- tudi v Nemčiji delujoči francoski delavca mozga- utifaJh 6trank mu . prinese] konec vame do zmaqovitega konca Za nemškim vod- nov m rok. Ob burnem pritrjevanju navzočih ' . nolitike Vse nieoove Dredlooe za so- stvom stoje najboljši vojaki in najpridnejši in časnikarjev je izjavil Henriot, da veruje v zmago novi v]adi so odklonili in to kljub najhrabrejši narod.«_skupne Evrope._ zgovornosti, ki jo je pokazal v svojem prizadevanju, da bi se jim prikupil. Zavezniki pa seveda Na mesto iste nameravajo v celoti zasesti Nemčijo tudi ne upajo več veliko od njega. Renter je med-ter jo držati dolga leta v zasedenem stanju.« — tem Ž0 poroeal, da je Umberto, ki opravlja »kra-Tako izgledajo računi brez krcmarja. ljevske posle kot generalni državni namestnik«, □ Srbija odklanja boljševizem. Srbski ministr- pooblastil socialista Bonomi-ja s sestavo nove ski predsednik, general Milan Nedič, je govoril vlade. Bonomi je pri prevzemu mandata za se-pretekk» soboto srbskemu narodu ter je obsodil z stavo vlade stavil pogoj, da. bodo njegovi ministri POL/T/ČNE BELEŽKE □ Sovjetsko priznanje. Sovjtski kom«atijat za zunanjo trgovino je objavil te dni zelo poučno poročilo o dobavah, ki jih je prejela Sovjetija v času od avgusta 1941 od Zedinjenih držav, Ang- .---------------------»----- • -----------------.— —----------- lije in Kanade. Tako 60 poslale Zedinjene države najostrejšimi besedami voditelja boljševiskih to- položili zaobljubo domovini in ne dinastiji. Bo- skupno 8,5 milijonov ton orožja in vojnega mate- lovajev na Balkanu, Tita, prav tako pa tudi anglo- nomi-jeva vlada bo brezdvomno zadovoljila tudi rijala V 'Soovjetijo je prišlo samo 7,4 milijonov, ameriške »prijatelje in zaveznike«. Srbi, tako je Moskvo. tako da je smatrati 1,1 milijon ton izgubljenim dejal Nedič, vidijo sedaj, da je ta vojna anglo- n Angiija igra med zavezniki tretjo vlogo. Do- vsled upliva nemških podmornic, lentalstva in ameriška veletrgovina s človeško krvjo in človeš- sjej §e stalin in Roosevelt nista GtopiJa na amgle- ------- - - - — kim življenjem. Srbom so se odprle oči. Josip gka tla. Sestanki med Rooseveltom in Churchil- Broz-Tito ima okoli sebe samo še mednarodni iz- jom 60 6e vršili na ladjah, V/ashingtomu in konč- meček človeštva. Srbski narod se je dvignil proti no v Casablanci. Stalin se je seveda potrudil v boljševiškim tolpam. Koristili niso niti Stalinovi Teheran, ki stoji pod varstvom njegovih bajone- pozivi, niti pozivi Tita s »protifašističnim jugoslo- tov^ medteln ko sta Churchill in Roosevelt morala vanskim odborom«, ki mu načeluje Ivan Ribar. (j0 napraviti prav dolgo pot. Na svoji vožnji Nedič se je nato bavil z imenovanjem bivšega v Teheran se je sedemdeseJtetni Churchill pre- bana Šubašiča »predsednikom jugoslovanske kra- bladil ter bil pozneje dalje časa težko bolan. Iz ljevske vlade« ter ga je označil kot zloglasnega dogodkov se pa Angleži niso ničesar naučili, sokrivca pri razpadu Jugoslavije in škodljivca Na prošnjo zgornja hiše, da bi ameriški parlamen- srbskeqa naroda. Srbski narod se zaveda, da je tarci obiskali Anglijo, ni bilo pozitivnega odgo- bila Petrova proklamacija izsiljena in da Peter Vora. Temu je sledilo vabilo Spodnje zbornice, nima lastne volje. Peter je angleški vojni ujetnik, ki se ji je ameriški senat za prijazno vabilo tudi Kar govori in dela, se dogaja na angleški pritisk, zahvalil. Če se pomisli, da so Angleži vse do iz- Srbski narod ne mara Jugoslavije, kakor mu jo bruha sedanje vojne na svoje prekooceanske prezentirata Tito in Subašič, srbski narod ljubi bratrance gledali nekako od zgorai navzdol, je to, samo 6Vojo domovino. To je vzrok, da je srbski kar so doslej s svojim zavezništvom z njimi do- narod odločen in neizprosen nasprotnik boljše- živeli, v prav občutni meri poniževalno. Je pač vizma. tako, da igra Stalin med zavezniki prvo, Churchill □ Kanadski pojmi o vojaški časti. Kakor po- pa zadnjo vlogo. pomožnih križark. Ker je bilo potopljeno tudi mnogo angleških in kanadskih dobav, se zaokrožuje število potopljenega materij ala na 1,294.000 ton. Ta številka je najzgovornejši dokaz za učinkovitost nemških udarcev na morju. H Slovaška zaupa v moč Nemčije. Vrhovni poveljnik Hlinkove garde, notranji minister Mach, je v Trenčinu govoril svoji gardi ter med drugim izjavil: »Prepričan sem, da bo moč Nemčije rešila Evropo pTed propadom.« Na to je odgovoril sovražni propagandi ter naglasil: »Vprašanje eksistence slovaške države ni vprašanje taktike in tudi slovaško-nemško prijateljstvo na nikakšna zadeva taktike, temveč stvar slovaškega prepričanja. □ Kaj nameravajo naši sovražniki z Nemčijo? Švicarski list »Ba6ler Nationalzeitung« je zapisal: »Washington, London in Moskva so si edini v tem, da bi po dotoojevani zmagi za enkrat sploh ne sklenili z Nemčijo nikakšne mirovne pogodbe. Hudi udarci za sovražni dovoz - Pred novo veliko bitko v Normandiji - Na obeh straneh dovažajo močne sile - Sovjetska ofenziva proti južno-finski fronti Iz Berlina poročajo: Sedaj, ko je invazijska bitka že teden dni v teku, ne more biti nikakega dvoma o tem, da jo mora sovražnik izvajati v marsikaterem oziru drugače, kot si je predstavljal. Ni še v teku velika bitka, ki se bo razvila tedaj, ko se bodo nemške operativne rezerve, ki 60 že na pohodu, postavile sovražniku z vso svojo probojno silo po robu Toda že sedaj se je nemški odpor že tako daleč ustalil, da je potek bitke v veliki meri že stacijonarnega značaja. Ta nemški odpor je popolnoma izpolnil svojo nalogo: preprečevali sovražniku do vpostave velikih nemških sil sleherni uspeh. Sovražniku nikjer ni uspelo zadržati dovoz nemških operativnih divizij. Ni mu uspelo ohromiti komunikacij na nemški strani, vsaj ne odločilno, predvsem pa mu ni uspelo, da bi se — kakor je bilo v načrtu in že napovedano — polastil potom naglega sunka enega izmed velikih pristanišč na francoski obali. Le Havre in Cherbourg sta trdno v nemških rokah. Sovražnik je glede svojega izkrcavanja slej kot prej navezan na provizorične naprave v notranjosti svojega mostišča. Zamude, ki jih ima sovražnik vsled tega, so dal£. nemškemu vodstvu možnost, da je vpostavilo "okrog mostišča nove varovalne divizije, motorizirane oddelke in oklop-niške odrede. Tako, da se že vidiio obrisi težišč bodočih oklopniških bitk. Povsem jasno se more ugotoviti, da sovražnik kljub trdovratnim poskusom v zadnjih dneh nikjer ni mogel prodreti odločilno bolj v notranjost Normandije. Podoba je, da je bil sovražnik v trenutku invazije v premoči. Sedaj 60 sile na obeh straneh že uravnotežene. To pa obeh strani ne moti glede dovoza novih sil, ker stremita oba nasprotnika za tem, da bi z novimi rezervami spremenila stanje v svojo korist Posebno značilna je bila neumorna vpostava nemškega vojnega brodovja proti sovražnemu dovozu in sovražnemu vojnemu brodovju. Tako v nedeljo kakor tudi v ponedeljek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo pomembne storitve nemškega vojnega brodovja. V težki nalogi se delijo hitri čolni, podmornice, torpedovke in druge male edinice našega brodovja in letalstvo jim pomaga roko v roki. Vpostava nemških pomor- MMH Kampfraum Kanalfront Mit Beginn der Invasion setzten die Angld-Ame-rikaner zahlreiche Luftlandetruppen hinter den vordersten deutschen Linien ab. Der Versuch, die deutschen Stellungen am Atlantikwall von rückwärts aufzurollen, scheiterten an der Wachsamkeit der deutschen Eingreifdivision und die Luftlandetruppen wurden zum großen Teil aufgerieben. — Unser Bild zeigt deutsche Pioniere beim Bergen einer feindlichen Versorgungsbombe PK-Krieg6berichteir Scheck (Sch) 6kih edinic je spričo sovražne pomorske premoči zares junaška. Prvi teden invazijske bitke ni prinesel razen izkrcanja med mestoma Le Havre in Cherbourg nikakih drugih poskusov izkrcanja, kakor so vedno znova napovedovali s sovražne strani. Nastane torej vprašanje, ali je bilo vse to zamišljeno tako že od početka. Morda je pa bilo podjetje v tem odseku francoske obale tako težavno, da so morali opustiti nameravana izkrcavanja drugod? Samo na sebi je to povsem postranskega pomena. Ni pa izključeno, da bo sovražnik poskusil izkrcanje na povsem drugih točkah daljnosežne francoske obale, da bi tako razredčil Rundsted-tove operativne rezerve. Sovražnik je lahko prepričan, da v Normandiji zbrane sile na drugih mestih ne bodo manjkale. Za pričetek invazije 60 imeli v sovražnem taboru pripravljene različne atrakcije. Svet jih je pričakoval, toda doslej jih ni bilo. Zaman je čakal sv.et na bajno razsvetljavo kipa Svobode v njujorški luki, zaman je čakalna zvonenje V6eh londonskih zvonov. Ni bilo tudi napovedane promenade ljudstva na londonskem trgu Picadilly. Predvsem pa so izostali veliki uspehi, ki jih ie pričakoval londonski in amerišk tisk. Namesto vsega tega pa so se zamotale invazijske čate teden dni po začetku v srdite boje polnih izgub. Izgledi pa so za Nemce taki, da jih celo sovražni tabor ne more zanikati. Na vzhodni fronti so začeli boljševiki novo ofenzivo proti Kareliji vzdolž železnice, ki vodi iz Leningrada proti Viborgu. Pri tem podvigu gre, kljub temu, da 6e je sovjetom posrečil lokalni vdor, le za večjo akcijo lokalnega značaja in se te ofenzive ne more primerjati s prejšnjimi Größte Sorgfalt ist vonnöten Bei der im südlichen Kampfraum sich bei der zunehmenden Hitze immer mehr bemerkbar machenden starken Staubentwicklung ist sorgfältige Pflege der Flakmunition dringend erforderlich, wenn ein gutes Schußergebnis erzielt werden soll. PK-Kriegsberichter Rauchwetter (Sch) sovjetskimi ofenzivami proti nemškim črtam. Finski tisk gleda zaupno na potek bojev in pov-darja, da bo sovražnik to pot zopet okusil žilavost finskih mož in finskega orožja. Tudi tokrat se bo izkazalo bojno tovarištvo Nemcev in Fincev. mm o Francoski narod odklanja nedvoumno svoje „osvoboditelje" Triumfalni sprejem za maršala Petaina Posebni pariški dopisnik graškega dnevnika »Tagespost« objavlja vtise, ki jih doživljajo v francoski prestolnici in po vsej Franciji. Razumljivo je, da stoji francoski tisk predvsem v znamenju vojaškega dogajanja. Tudi dogajanju na južno-italijanski fronti 60 listi dali mnogo prostora. Na drugi strani je razumljivo, da 6topajo v ospredje neprestani teroristični napadi anglo-ameriških letalskih piratov. Značilni so naslovi na prvih straneh pariškega tiska. »Pariš Midi« prinaša čez štiri stolpce naslov: »Požar uničuje katedralo v Rouenu«. Polovica prve strani prinaša posamezna poročila o najnovejših terorističnih napadih, pri čemer se podčrtava število smrtnih žrtev. List »Aujour d'hui« prinaša čez celo stran naslov: »Zavezniško letalstvo razbija po Franciji«. List »L'Oeuvre«, organ ministra Deata, objavlja napis: »Nove ruševine, nove žrtve«. V podnaslovu poroča list, da je odhitela pariška požarna bramba v Rouen, da bi pomagala pri reševalnih delih. Bilo je že doslej opazovati, da je pariško prebivalstvo povsem ravnodušno. Ta ravnodušnost je bila čestokrat nekako razdražljiva. Sedaj o tem ni več govora, kajti ljudje imajo spričo ozke povezanosti s podeželjem zunaj mnoge sorodnike in znance. Obdaja jih strah za te ljudi, ako čitajo v listih, da je bilo pri napadu na to in to mesto zopet toliko in toliko žrtev Anglosaški teror je na ta način užalo6til neštevilne pariške rodbine in tako ni nič čudnega, da se smatrajo tisočeri prebivalci Pariza radi teh zahrbtnih napadov osebno prizadeti. Prebivalstvo smatra te teroristične napade kot nekako predigro invazije s ciljem izzivanja vedno večjih nemirov, ki bi koncem koncev dovedli do popolne zmešnjave. Francija brez slehernega reda pa bi bila dobra niiva za invazijo. Pri treznem presojanju se takoj vidi, da je to angleški račun brez krčmarja. Niti najmanj ne gre za poskus, primerjati zadržanje Nemcev in francoskega civilnega prebivalstva pri terorističnih napadih. Kljub temu pa se lahko reče: Francosko prebivalstvo je pokazalo pri vseh teh napadih, ki niso bili lahkega značaja, odločno držo in niti najmanj ni izgubilo svojih živcev. Značilno je, da so Franzozi v mestih, ki so bila po terorističnih napadih najbolj prizadeta, pripravili maršalu Petainu naravnost triumfalni sprejem. Prišlo je do burnih manifestacij, ki jih je bilo vrednotiti kot protest proti Anglo-Amerikancem. Zelo močan vtis je napravilo v francoskem prebivalstvu, da so zopet nemški vojaki ohranili svetovno znano in slovito katedralo v Rouenu. Neki francoski list je zadel v črno, ko je uqotovil, da pomeni zadržanje francoskega prebivalstva plebiscit, proti tistim, ki so si drznili Francijo »osvoboditi«, prinašajoč isti Franciji hlapčevstvo, proti kateremu se upirajo že sedaj najširši krogi francoskega prebivalstva. * General Montgomery — poveljnik invazijskih čet v Franciji. Britanski general in poveljnik ai-made, Bernard Law Montgomery, se je rodil 17. novembra 1887 kot sin duhovnika. V angleško armado j - l__________\ iX----- __ J». V-irln Ci« ♦ranon Cinnn Ar.** alfrtn fairon TäaiirVamnfnc womi O T gerechnet, denn der Brite es Ritterkreuzträger Mai or Blicke zweier Männer an der Karte. Sie tragen Kanalanzüge, Pelzstiefel und gelbe Schwimmwebeide sind Eichenlaubträger, beide Kommodore von Jagdgeschwadern, dem deutschen Volke als fliegerische Vorbilder bekannt. Ihre beiden Geschwader waren die ersten, die auf die feindliche Lanndungsflotte in der Seine-Bucht herabstürzten und mit Bomben und Bordwaffenbe-schuß eindeckten, die herabstürzten durch "die aus mehreren hundert Jagdflugzeugen bestehende Luftabschirmung des Feindes, wie es eben nur Männer können, die es gewohnt sind, gegen Massen zu kämpfen wie die Grenadiere in der HKL des Ostens gegen eine fast erdrückende Wucht der Zahl und des Materials. Sperrballone über feindlichem Schiffspulks Durch Schlechtwetter behindert, mußten unsere Jäger Regenschauer umfliegen. Und dann lagen unter ihnen auch 6chon die feindlichen Schiffs- Sinne des alten fairen Jägerkampfes, wenn er sich eindeutig und vollkommen überlegen weiß, wie es der Amerikaner, der Anbeter der Masse und der Zahl, schon lange tut. Noch ist es verfrüht, den endgültigen zahlenmäßigen Erfolg aufzuzeichnen, der 6eine volle Würdigimg auch eret dann erfahren kann, wenn einmal die Bekanntgabe des beiderseitigen Kräfteverhältnisses erlaubt sein wird. Eines aber 6teht heute schon fest; der Feind entrichtete einen Tribut, der trotz seiner numerischen Überlegenheit in einem geradezu auffallenden Mißverhältnis zu unseren eigenen Jägerverlusten steht. Und eine zweite Tatsache wollen wir festhalten: Es ist der stahlharte Block deutschen Soldatentums, in dem 6ich immer wieder hervorragend neben den alten erfahrenen Hasen des Luftkrieges am Kanal auch unser Nachwuchs bewährt. Der schon erwähnte Leutnant W., Sieger in fünf Luftkämpfen bei nur sechs Feindflügen und vom Unteroffizier zum pulks. Bis an die Wolken und noch darüber hin- Leutnant befördert, 6tartete am Abend noch ein- Ein überraschender Nachtangriff Nun ist es die zweite Nacht der Invasion. In der Seine-Bucht 6tehen die feindlichen Kampfverbände, die tagsüber die deutschen Küstenstellungen beschossen und von unseren Batterien wirkungsvoll unter Beschuß genommen waren. Der Feind qlaubt, mit seinen Schlachtschiffen, unter denen er die englischen »Warspite«, »Nelson« und »Ramillies« und die amerikanischen »Ne- aus gingen ihre Sperrballone. Sie und auch die sofort entfesselte heftige Flakabwehr aller Kaliber aus den großen dicken Pötten und kleineren wenigen Landungsschiffen konnten den Sturz unserer Flieger bis auf wenige hundert Meter nicht vereiteln. Die Bomben zielten vornehmlich auf den Pulk, der im Augenblick sich am weitesten der Küste genähert hatte, um neue Truppen und Fahrzeuge an Land zu werfen. Sie praßelten auf die Landungsschiffe von 2000 bis 4000 Tonnen, die Panzer, die LKW und Soldaten qeladen hatten und in ihren Daviets noch schnelle kleine Landungs-mannschaftsboote mitnehmen können. »Zwei Treffer erhielt der eine Pott«, berichtete der 21jährige Leutnant W., »einen an der linken Bordwand und den anderen auf den Bug. Auf denselben Kasten setzte der Rottenkamerad, Unteroffizier G. noch einen, der der Kommandobrücke ein völlig anderes Gesicht gab ...« Leutnant F., 23 Jahre, warf seine Bombenlast d.uf ein zweites Schiff derselben Größe, die das Deck aufrissen. Lange hatten die Jäger nicht Zeit, die weitere Wirkung ihres Angriffs nach dem Wurf zu beobachten. Denn jetzt entwickelten sich heftige Luftkämpfe über den Landungsschiffen in der Orne-Mündung, wilde Kurbeleien mit den staffelweise gegen die deutschen Jäger heranpreschenden Engländer und Nordamerikaner. Ihrer Bombenlast ledig und nun wieder zu schnellen wenigen Einzelkämpfern qeworden, knöpften sich unsere Flugzeugführer nun die feindlichen Jagdmaschinen aller Muster vor, Typhoons, Thunder-bolds, Mustangs, Spitfires — alles, was eine Latte und einen Motor hatte, war von der Gegenseite hochgejagt worden. »Meine Thunderbold war übrigens mein 99. Abschuß«, berichtete der 27 jährige Kommodore. Die schnelle Reaktion mal mit einem Schwärm, zu dem auch Leutnant F. und der junge Fähnrich E. gehörten, zu freien Jagd in den Landekopf der Seine-Bucht. Drei Starts junger Flieger, und alle drei meldeten sich mit einem weiteren Luftsieq zurück. Der Nachwuchs bewährte sich. Der erfolgreichste des Tages aber war als Vorbild der Jungen der Ritterkreuzträger Hauptmann Huppertz. Zweieinhalb Monate war er infolge einer Verletzung nicht mehr zuüi Fliegen gekommen. Gleich sein erster Start über dem Mündungsgebiet der Orne brachte dem Gruppenkommandeur zwei Abschüsse, der nächste Start sogar drei! Bei zwei Einsätzen eines Tages also fünfmal Sieger über Mustangs und Taifuns. Tiefangriffe auf den Landekopf Uber See tobten die Kämpfe unerer Verbände jiit der anglo-amerikanischen Luftwaffe, und auch tief ins Hinterland hinein zogen sich die am Fallschirm pendelnden feindlichen Piloten, mit meterlangen Stichflammen zerplatzten Feindmaschi» ien, Aufschlagbrände mit schwarzbraunen Rauchsäulen — — — das waren die Meilensteine auf dem Wege, da der Gegner zur Luft den Kurs unserer Jäger kreuzte. Bis in die späte Abenddämmerung hinein heulten auf den Feldflugplätzen die Motoren der Focke-Wulff- und MeSserschmitt-Jäger, die nicht nur in der Luft den Feind stellten und zum Kampf zwangen, nicht nur 6einer Landungsflotte mit Bomben und Bordwaffen zusetzten, sondern auch in kühnen Tiefangriffen auf den Landekopf Truppen und Material des gelandeten Feindes zerfetzten. O Atentat na Umberta. United Press poroča iz Rima, da je na nekem zborovanja neka neznana oieba oddala na »prestolonaslednika« več revol- Sicherlich hatte der Feind nicht mit einer so verskih strelov, ki pa niso zadeli. Domnevajo, da schnellen Reaktion und auch nicht mit einer sol- je atentator komunist, ki jo je seveda popihal. chen Verbissenheit und Schlagkraft der deut- --- B i 1 d ler aus d e m 1 Kri e g s g e s c \ i e 1 hen §|r ri ^m Deutsche und rumänische Flieger im gemeinsamen Einsatz vereint Mit den deutschen Schlachtfliegern kämpfen im Süden der Ostfront die rumänischen Fliegerverbände. Deutsche Geleitagsicherung im Mittel!« Für den Nachschi zir Südfront ißt der Seeweg von fätr Bedeutung. Darum setzt der Cfeei starke See-und Luftstreitkräfte ™ ihn zu PK-Kriegsbericta Spitzner (Sch) So sieht es am Dnjestr aus Pioniere bauen einen für den Nachschub notwendigen Steg PK-Kriegsberichter Schulz (PBZ-Sch) Gemeinsam gekämpft, gemeinsam ausgezeichnet Ungarische Verbände' eroberten gemeinsam mit schweren deutschen Panzern im Karpatenvorland zahlreiche Ortschaften zurück. Durch Generalfeldmarschall Model wurden Offiziere und Mannschaften, die Schulter an Schulter den Erfolg errungen hatten, nunmehr auch gleichzeitig ausgezeichnet. PK-Kriegsberichter Jäger (Sch) Was von einem Lastensegler übrigblieb Von der Flak abgeschossen, stürzte dieser Lastensegler der anglo-amerikanischen Luftlandungs-truppen aus geringer Höhe ab und zerschellte. Sieben Manp eines Spezialkommandos fanden dabei den Tod. PK-Kriegsberichter Scheck (Sch) Treibstoffnachschub für die Front im Westen Faß um Faß wird in die Güterwagen gerollt. Sie sind für die Lager der deutschen Armeen im Westen bestimmt PK-Kriegsberichter Scheck (Sch) Einer von vielen Einer der zahllosen Lastensegler, die bei dem Versuch, anglo-amerikanische Luftlandetruppen hinter den deutschen Linien an der Küste der Nor-mandie abzusetzen, vod nen deutschen Luftverteidigungskräften zum Absturz gebracht wurden PK-Kriegsberichteir Scheck (Sch) Die Invasion rollt Die Aggressoren haben den Küstenstreifen zwischen Le Havre und Cherbourg gewählt. Sie haben die deutsche Abwehr nicht überraschen können. PK-Kriegsberichter Bösenberg (Atl-Sch) Japanischer Marineattach6 am Atlantikwall Konteradmiral Kojima unternahm eine Besichtigungsreise zu den Atlantikbefestigungen. — Unser Bild zeigt den japanischen Gast mit seiner Begleitug beim Verlassen eines der riesigen Geschützbunker der Batterie »Todt«, die zu den stärksten Bollwerken am Atlantikwall zählt und jedem schwersten Beschuß gewachsen ist. Trotz Verwundung nahmen sie weiter am Kampf teil Fallschirmjäger, die bea den schweren Abwehrkämpfen an der 'italienischen Front verwundet wurden, werden versorgt. Sie bleiben trotzdem bei der Truppe, um ihren Kameraden bei den weiteren Kämpfen beizustehen. PK-KriegsberiditeT Pierath (PBZ-Sch) An der süditaliemschen Front Generalfeldmarichall Freiherr von Richthofen, Chef einer an der süditalienischen Front eingesetzten Luftflotte, läßt sich über die Lage an einem bestimmten Frontabschnitt Bericht erstatten PK-Krieasb. Rauchwetter (Soh) UMNI KMETOVALEC Varujmo se nezgod - pri delu in povsod! Kdor je hodil prejšnje čase po sejmih, ga je gotovo večkrat pretresel pogled na množice pohabljencev, ki so, slepi, kruljevi ali kako drugače pohabljeni, prosili mimoidoče vbogajme. Oni pohabljenci pa, ki so lahko še 6ami hodili po svetu, so beračili od hiše do hiše, od vasi do vasi. Danes teh revežev več ni na izpregled. Vendar ne smemo misliti, da jih zato ni več na svetu, all da jih je manj kot jih je bilo včash. Ne — dandanes imamo še prav toliko ali morda še več pohabljencev kot prejšnje čase, le da 6o oskrbovani v raznih ubožnicah in hiralnicah. To je sicer lepo in prav, vendar so naši ljudje, prav zato, ker ne vidijo pohabljenih revežev vsak dan pred seboj, pozabili opomin, ki so jim ga prinašali pohabljenci vedno znova, namreč: Bodi previden! Varuj se nezgod —pri delu in povsod! Večina pohabljencev v navadnih razmerah — vojne invalide moramo seveda izvzeti — mora namreč pripisati svojo nesrečo premajhni previdnosti — bodisi svoji lastni, bodisi drugih ljudi! Kdor torej hoče ostati zdrav sam in se ne pregrešiti niti nad zdravjem drugih ljudi, mora biti previden, previden povsod: pri delu, pri hoji in vožnji, previden v vsem svojem dejanju in nehanju. Nesreča namreč_jiikoli ne praznuje in čaka pri vsakem koraku na človeka. Posebno pri kmetijskem delu je "brez števila možnosti, da se ponesrečimo in poškodujemo sami, ali pa zakrivimo poškodbo drugih. Zato je nujno potrebno, da vsak kmečki človek obrača vedno in povsod vso svojo pazljivost v to, da s previdnim ravnanjem in s primernimi ukrepi po svojih močeh obvaruje nezgod sebe in drugih. V naslednjih odstavkih prinašamo nekoliko opozoril, na kak način se 6kušajmo nezgod ubraniti in jih preprečiti. 1. Kako se varujmo požarov? Požari 60 na kmetih najpogostejše in najhujše nesreče. In vprav požar se da najlažje preprečiti, ako smo previdni. Predvsem morajo biti vsi dimniki v redu, opremljeni s predpisanimi železnimi vratci, biti morajo dovolj visoki nad streho segajoči, zidani in ne leseni ah pločevinasti. Nadalje morajo biti tudi strehe v redu, prav posebno pa morajo pri v6eh 6tavbah biti tako-zvane požarne stene (to so skončne 6tene) podstrešij sezidane iz negorljivih 6novi. Iz lesenih desk zbite požarne stene, kot jih največkrat vidimo pri kmetijskih gospodarskih poslopjih, ne predstavljajo nobenega varstva proti požaru, posebno še, ako slama skozi špranje moli, kot to večkrat opažamo pri skednjih itd. Če že ne moremo napraviti boljše požarne 6tene, moramo špranje na lesenem opažu obiti z letvami ter ves opaž prepojiti s kako raztopino, ki naprav-Ija les negorljiv. Saj se dobi teh sredstev dovolj na razpolago. V spodnjih delih stavb se varujemo požarov tako, da vse dele stavb, kjer se v bližini kuri, predvsem stene okoli peči, obzidamo z opeko, ali pa obložimo z negorljivim Heraklitom, ali pa vsaj s steno iz ilovice. Pod peči in pred vratca Štedilnikov moramo podložiti pločevino. Nadalje moramo biti previdni v ravnanju z ognjem. Vžigalice shranjujmo tako, da jih otroci ne morejo dobiti. Prav tako shranjujmo petrolej in sploh lahko vnetljive 6iiovi na takih mestih, kjer jih ne morejo otroci dobiti, in kjer ne more nobena iskra do njih. Če imamo elektriko, skrbimo, da bodo vse napeljave in V6a stikala v redu, kajti slabe in pokvarjene električne napeljave so povzročile že nebroj požarov in drugih nesreč. Še posebno previdni moramo biti v ravnanju s svetilkami, posebno še, če hodimo z njimi po prostorih, kjer 60 lahko vnetljive stvari shranjene (škednji, kozolci, hlevi itd.). Uporabljajmo samo ognjavame svetiljke, ali pa električne žepne svetiljke. Tudi če posedujemo kakšen bencinski motor v pogonske svrhe, moramo skrbeti, da je tako nameščen in opremljen, io ne more zanetiti požara. Pepela ne shranjujmo v lesenih posodah! Če le moremo, si nabavimo majhno brizgalko ,proti požaru, kakor so predpisane za »Luftschutz«. Skoraj vsak ogenj je namreč mogoče pogasiti, če se takoj lotimo gašenja! 2. Kako se varujmo nezgod v hiši? Marsikdo bi mislil, da je, v hiši vsaj, brez nevarnosti za svoje in svoje družine zdravje. Pa kako se moti! Zadostuje samo, da hišna gospodinja, ali pa kdo drugi, ne pazi dovolj na igle, škarje, nože in druge ostre predmete. Kaj lahko se zgodi, da pridejo do teh stvari majhni otroci — in mnogo slepih ljudi bi znalo povedati to zgodbo dalje, ki so 6e kot otroci pohabili. Pa tudi odrasli, posebno ženske, naj pazijo v kuhinji, da ne prijemajo loncev z vrelo vodo z golimi rokami, naj pazijo tudi, da se lonci nanje ne prevrnejo, ko brskajo po ognju, da 6i ne ob-žgejo las, naj ne poskušajo ' ognja podžigati s petrolejem ali z bencinom itd. Tudi obleke naj s bencinom ne čistijo v hiši, marveč na prostem. Prav tako naj gospodarji pazijo, kje shranjujejo različna sredstva za pokončavanje škodljivcev, ki so skoraj vsa strupena. Tudi nekatera umetna gnojila so strupena, prav tako sredstva za kvašenje semen itd. Vsa tako sredstva moramo shranjevati pod ključem, da ne morejo do njih niti otroci niti domače živali. Tudi hišno lekarno imejmo pod ključem Izredno pazljivi moramo biti v ravnanju s ste-klenino, posebno še z ubito posodo, da se z njo ne obrežejo bodisi ljudje, bodisi živali. Za ubito steklenino imejmo posebno posodo nekje v odročnem kraju, kamor 6proti znašamo, kar se pobije. Tudi moramo paziti, da so kleti in drugi prostori dovolj razsvetljeni, da ne pademo in se na ta način poškodujemo. Stopnice naj bodo zložne in trdne ter opremljene z držaji, stopnišče samo pa zgoraj s trdno ograjo. 3. Kako se varujmo nezgod pri vodi? Predvsem: Skrbimo, da bodo vodnjaki in vodni bazeni dovolj trdno pokriti. Nepokriti vodni bazeni morajo biti tako ograjeni, da ni nevarnosti niti za ljudi, niti za živali (piščanci!). Mostovi in brvi morajo biti opremljeni z držaji. Če peremo, ali napajamo živino v večjih potočkih ali rekah, mora biti prostor tudi v vodi ograjen, da ne more človek, ali pa žival zaiti predaleč! Nikoli se ne kopajmo v tekoči vodi sami, niti ne v globoki vodi, če ne znamo plavati! Previden gospodar zavaruje s trdno ograjo tudi globoke prepade, zemeljske udore, razpoke itd., ter tako obvaruje nesreče ljudi in živali. 4. Kako se obvarujemo nesreč pri živini? Naše domače živali čeprav so udomačene, vendarle lahko zdivjajo, bodisi, da se prestrašijo, bodisi, da so vznemirjene vsled nadlegovanja muh in obadov, bodisi, da se pojajo; — nekatere živali pa so že po naravi zlobne. Te, že po naravi zlobne živali je treba čimprej odstraniti, kljub temu, da so morda sicer dobre za delo, še posebno pa jih ne smemo uporabiti za pleme. V ostalem pa moramo biti pri ravnanju z domačimi živali vedno previdni. Če pridemo v hlev, moramo žival vselej poklicati po imenu, preden 6e ji približamo, prav posebno velja to za konje. Če žival vodimo iz hleva, moramo imeti dovolj trdno privezano, ako ni navajena gibanja na prostem. Pri vožnji z vprežnima živalmi moramo imeti iste vedno v oblasti. Pri vozovih morajo biti posebne zavore vedno v redu. Nikdar ne 6edajmo na lojtrice vozov ali celo na oje, ali na neprijetne deske na vozu. Ne ska-kajmo na voz in z voza med vožnjo. Ne puščajmo vprežnih živali brez nadzorstva. Nikdar si ne pritrjujmo (n. pr. pri oranju) vajeti okoli sebe, ker smo v takem primeru zgubljeni, če konji zdivjajo. Pri vožnji na cesti ravnajmo po prometnih predpisih, ki jih moramo vsaj v bistvu poznati. 5. Kako se obvarujemo nesreč pri orodjih? a) Ravnanje s kosami. Kosa je sorazmerno najbolj nevarno kmetijsko orodje. Ze shranjevanje kos samo na 6ebi je nevarno. Navadno kmetje shranjujejo kose, obešene na klin. Kaj, če se klin odlomi? Zato je treba za shranjevanje kos napraviti dovolj močno obešalo, s podporno letvo, tako da je odlomitev in s tem nesreča izključena, rezilo obrnjeno od njega vstran. Nadaljna nevarnost preti pri klepanju kos. Previden gospodar kleplje ko6e vedno tako, da je rezilo obrnjeno- od njega vstran. Tudi pri nošnji kos moramo biti previdni. Koso je, če le mogoče, nositi vedno tako, da je kosa obrnjena z rezilom navzgor, kajti, če je rezilo obrnjeno navzdol, se obrežemo, če nam spodrsne in pademo. Če vozimo koso s seboj na kolesu, jo smemo voziti edino le, če jo pritrdimo na kolo tako, da je rezilo za zadnjim kolesom in. obrnjeno s konico navzdol, ali pa, če koso snamemo s kosišča. Voziti se na kolesu s koso na rami je strogo prepovedano. Pri brušenju kose moramo predvsem paziti, da kosišče trdno zasadimo v tla, da nam med brušenjem ne spodrsne. Zato nekateri zasajajo žeblje v konice kosišč. Nadalje moramo pri brušenju paziti, da nam kamen (osla) ne spodrsne. Za nevajene je najboljše, če uporabljajo osle v lesenih držajih, kjer je nesreča skoraj izključena. Tudi pri košnji moramo paziti, da ne poškodujemo niti 6ebe, niti drugih Imeti moramo čevlje, v katerih ne drsi. Ne kosimo tik'za drugimi, kajti v tem primeru lahko po nesreči prerežemo spredaj kosečemu peto. Tudi pazimo pri košnji, da nam ne priteče kak otrok ali kaka domača žival p<>d koso. Končno je treba opozoriti, da je skrajno nevarno, puščati kose ležeče na travniku, marveč jih moramo, zasaditi pokonci v tla, ali pa obesiti na kako drevo tik k deblu. Prav tako prepovedano je, zasajati kose v vozove z naloženo travo ali s senom, pa tudi na prazne vozove, kar vse je povzročilo že nešteto nesreč. b) Ravnanje s sekirami. Predvsem je važno, da se vsakokrat, preden začnemo sekiro uporabljati, prepričamo, da-li je dobro in trdno zasajena. Prav tako je važno, da pri sekanju pazimo, da li je za zamah dovolj prostora in tudi da-li pravilno stojimo, tako, da ne zasadimo sekira sebi v koleno, če nam spodleti. Še posebno previdni moramo biti pri sekanju z malimi sekiricami, z eno roko, ker se prav pri tem največkrat usekamo v roko, s katero držimo les, ki ga hočemo razsekati. c) Ravnanje z žagami. Bolj kot ročne žage, so nevarne krožne žage, o katerih pa smo že rekli, naj jih nevajen kmečki človek raje pu6ti v miru, kot da bi se pri njih ponesrečil. Pa tudi pri navadni žaga se lahko ponesrečiš, če ne paziš, da žago pravilno držiš: tako, da te ne poškoduje, če nasproti stoječi potegne žago z močjo k sebi. č) Ravnanje z vilami. Tudi tu se zgodi mnogo nesreč, predvsem ker puščajo neprevidni ljudje vile povsod stati in ležati, celo v hlevih. Previden človek vile vedno trdno zasadi v tla, ali pa jih shrani v shrambo, nikdar pa jih ne pušča v hlevu, niti ležati kjerkoli na prostem. Prav tako je treba previdnosti pri nalaganju z vilami, da ne poškodujemo onega, ki mu z vilami mečemo krmo. Posebno nevarno je vsakršno suvanje z vilami. d) Ravnanje z branami, plugi itd. Nikdar ne sto-pajmo med vprego in brano, oziramo plugom! Če pluge, brane itd. popravljamo, odprezimo za ta čas živinol Brane shranjujmo samo prislonjene, z zobmi k steni, ali pa obešene z zobmi k steni, pri čemer moramo paziti, da je nemogoče, da bi brane zvrnile. e) Ravnanje z žeblji. Predvsem moramo paziti, da žeblje 6krbno shranjujemo, tudi stare. Če se žeblji raznašajo vsepovsod, lahko zaidejo v krmo in povzročajo nesrečo pri živini. Žeblji, ki od-jenjgjo, so prav tako nevarni, zato jih je treba takoj nazaj zabiti. Iz iztrganih kosov lesa je treba žeblje takoj odstraniti, ali pa vsaj zabiti nazaj v les. f) Ravnanje z lestvicami. Prestavljive lestve naj bi bile na spodnjem koncu okovane z ostrimi konicami, da ne morejo spodrsavati. Ali pa damo prikovati na zgornje konce lestev opri-jemne kljuke. Lestve, s pomočjo katerih se povzpenjamo v zgornje prostore, naj bi zgoraj segale vsaj 80 cm nad tla zgornjega prostora,' ako ni zgoraj druge opore za oprijem. Lestve morajo biti dovolj trdne in obe lestvini med seboj na več mestih s kovinsko vezjo povezani. Klini morajo biti vdelani, ne samo pribiti; posamične manjkajoče kline je treba takoj nadomestiti in jih prav tako vdelati, ne pa samo po vrhu pribiti. Posebno nevarne so samostoječe lestve za obiranje sadja, ako niso pravilno napravljene in postavljene. Če pa uporabljamo za obiranje sadja navadne lestve, pazimo dobro, kam lestev prislonimo, kajti, če se veja, kamor smo lestev na- Vinograd v mesecu juniju jrijtoS %a —1VINOGRADNIŠKI in sadjarski kotiček sadja izredno previdni. ==================================- 6. Kako se obvarujemo nesrei pri strojih? Stroji se v našem kmetijstvu vedno bolj udo-mačujejo. V isti meri se množi tudi število nezgod, posebno v teh časih, ko morajo mnogokrat delati s stroji otroci, ženske in neizkušeni delavci sploh. Prav tu je previdnost dvakrat potrebna. a) Ravnanje s kosilnimi stroji. Predvsem opozarjamo, da je prepovedano in nevarno, karkoli popravljati pri kosilnem stroju, dokler so konji vpreženi. Niti ne smemo čistiti z blatom zadelane kose ta čas. Prav tako ne smemo stopiti, ali pustiti, da stopi kdo drug pred koso, ako je ko-silni 6troj zaprežen. Torej: Pred koso kosilnega stroja ne sme stati razen trave nihče, dokler so konji zapreženi. Če hočemo kaj uravnavati ali popravljati, odprežimo najprej konje. Prav tako ali še bolj previdni moramo biti pri žito-kosilnem stroju, ako kosimo s konjsko vprego. b) Ravnanje z pogonskimi stroji. Tu moramo paziti predvsem na zadostno zaščito pri prenosnih in pogonskih jermenih. Posebno nevarno je, nositi pri strojih okoli frlečo obleko in biti razoglav, če imamo dolge lase. Zapomnimo si: Kjerkoli in kadarkoli imamo opravka pri strojih, ki jih gonijo jermena, imejmo tesno 6e prilegajočo obleko in pokrito glavo, da nas jermen ne zgrabi. Posebne previdnosti je treba pri mazanju strojev in nameščanju jermenov. Nadalje moramo pri strojih, ki jih je treba za-grinjati, paziti, da nas pogonska"ročica ne poškoduje. Zato je treba vedno vrteti ročico le z eno roko, a z drugo roko se prijemati za stroj. Taki stroji na jermen je, kakor tudi stroji na zobata kolesa morajo biti zadostno zavarovani. Ne odstranjujemo varovalnih naprav, ako jih stroj že ima, pač pa jih napravimo sami, ako jih (starejši) 6troji nimajo že iz tovarne. Zelo nevarni so tudi nezavarovani konci osi s kalami (zagvozdami), prenosne verige itd. Vse take dele je treba zavarovati, da se onemogoči nezgoda. c) Ravnanje z mlatilnicami. Zdajle poleti, ko bodo kmalu začele peti mlatilnice, se je spet bat nezgod pri mlačvi. Zakaj? Ker so naši ljudje pri tem delu še vedino premalo previdni. Predvsem moramo paziti, da je vložna deska, s katere vlagamo snopje v mlatilnico, najmanj 80 cm globoka. Ker ima ustje mlatilnice samo tudi kakih 20 cm pločevinastega predpro6tora, dosežemo na ta način, da stoji vlagač snopja vsaj en meter daleč od bobna, tako da ne more z roko doseči do zobov. Nadalje moramo brezpogojno opremiti vlagalno mizo tudi ob obeh straneh z varovalnimi deskami, ki naj bodo vsaj 75 cm dolge in vsaj 30 cm v:soke; teh ne smemo nikdar odstraniti. In nikdar ne smemo skušati brskati okoli ustja mlati lnice od strani! Drobiž spravljamo v mlatilnico le z metlo, nikoli pa ne z rokami. Pri mlačvi imejmo vedno zaščitne naočnike iz žične mreže! Ce poganjamo mlatilnico z gepeljnom (vitljem), pazimo, da je ta dovolj zavarovan. Poganjač živine se ne sme voziti na vitlju, marveč mora hoditi tako, da lahko živino vsak čas ustavi. Prenosni drogovi, oziroma verige ali pa jermenje mora biti dovoljno zavarovano Vlagač snopja pri mlatilnici in poganjač živine pri vitlju se morata vedno videti in si lahko dajati znake. Juni je kritičen mesec v vsakem pogledu. V juniju se zbere mnogo različnega dela, ki ga kmetovalec slično kakor pri poljskih opravkih,' smatra kot neobhodno tako, kakor je pač sam vpo-6tavljen. V naši Spodnji Štajerski z mešanimi kulturami, kjer je bila jedva opravljena pomladanska kampanja, že čakajo zelena polja na okapanje in ob-sipavanje, deteljišča in travniki na košnjo, vinogradi pa na drugo kop, škropljenje proti pero-nospori, vez in odstranjevanje nepotrebnih trsnih poganjkov. K vsemu temu prihaja še pomanjkanje delovnih sil. Nič čudnega ni, da so vestni kmetovalci nervozni. Kot vinogradniki hočemo omeniti dvoje opravil ter podati nekaj praktičnih nasvetov. Ako je vreme lepo, peronospora pa še ni v razvoju, bomo najprej vezali in odstranjevali nepotrebne poganjke in šele nato škropili, ker bomo spričo sedanjega pomanjkanja bakrene galice s tem važnim predopravilom prihranili do 30 odstotkov škropilnega sredstva, mimo tega pa bomo zares važne poganjke in liste mnogo intenzivneje poškropili. ■ Kaj je pri vezi in istočasno pri odstranjevanju nepotrebnih poganjkov važno in bistveno? Kot načelo si bomo zapomnili sledeče: Važno je, da privežemo na trsu samo dva in največ štiri najlepših in bujnejših trsnih poganjkov. Vseh drugih poganjkov ne bomo vezali, temveč jih bomo nad zadnjim grozdom, in 6icer dva do tri liste višje, prikrajšali in pustili svobodne, torej jih ne bomo privezali. Poganjki, ki nimajo grozdja in ki za drugo leto niso važni, se kratkomaio odstranijo ali pa skrajšajo na par listnih dolžin, da lahko v bodoče narežemo tamkaj morebiti kak rezervni čep. Kakšno posledico ima tak sistem postopanja s trto? Na ta način povzročimo izredno razbremenitev trte, ki naj bi naravno nahranila vse svoje poganjke. Pri tem pa onemogoča list listu dovoljno svetlobo, sonca in zraka. Listi tvorijo tako-rekoč medsebojno konkurenco za obstoj življenjskih pogojev. Ce je preveč listja, ostane vlaga z roso vred dalje na trsu in tvori podlago za razvoj peronospore in oidija, obenem pa tudi prijetna skrivališča za različne škodljive žuželke. Vse to odpade več kakor 50odstotno pri omenjenem radikalnem postopanju 6 trto, ako privežemo-samo dva do štiri poganjke na kol, obenem pa prikrajšamo vse druge poganjke. Na ta način odpadejo tudi mnogi mladi in nežni poganjki kot tarča peronospore. Drugi listi postanejo trdi in odporni proti vetru, vsi pa obračajo svojo površino v svrho obilne tvorbe klorofila k soncu. Vsebina sladkorja v grozdu je v jeseni percentuelno višja in grozdje je v vsakem oziru boljše razvito. Važno je — in to bodi posebno povdarjeno —, da se na mladih trsnih poganjkih takozvanih za-listnikov (Geiztriebe) nikakor ne sme popolnoma odstraniti, temveč jih je prikrajšati na eden ali dva lista. Ti zalistniki imajo zelo važno poslanstvo. ker ščitijo in prehranjujejo spodaj skrito plodno oko za bodoče leto. Ce popolnoma odstranimo te zalistnike, prizadevamo trsu bolne rane. Plodno oko silimo na ta način, da požene že v letošnjem letu, kar bi se dalo primerjati z zgodnjim porodom. Tako radikalno prikrajševanje za-listnikov bi izzvalo klorozo, akapionozo ter tudi sicer splošno slabljenje. Take pojave klorotičnih metel je bilo že opažati pri takozvanih preveč pedantnih, vzglednih vinogradnikih, ki so postopali s svojimi lepimi mladimi nasadi po lastnih predpisih in brez vsakega fiziološkega občutka za naravo trte. Franz Rudi, upravitelj v p. GOSPODARSTVO 7. Kaj je storiti ob nezgodah? Vkljub vsej previdnosti se vendarle tuintam kaka nesreča pripeti. Kaj 6toriti? Predvsem moramo nuditi ponesrečencu prvo pomoč. To se pravi, da mu moramo rane obvezati s čistimi povoji in skušati ustaviti kri. Nikdar pa ran ne izpirajmo, niti z vodo, niti ne z razkužili! Razkuževanje prepustimo zdravniku, ki ga je pri vsaki težji nesreči poklicati, pri manjših poškodbah pa naj gre poškodovanec sam takoj do njega, da prepreči zastrupljenje rane. Pri težjih nesrečah mora gospodar skrbeti, da je ponesrečenec takoj prepeljan v bolnišnico. Ne bojte se stroškov za zdravnika in bolnico, kajti vsi kmečki ljudje so zoper nezgodo zavarovani, tako da imajo v slučaju nesreče zdravnika in zdravljenje na razpolago! Zato: Varujte se nezgod, č<- pa se pripetijo, takoj k zdravniku, ali v bolnišnico s ponesrečencem! Kako skrbi Nemčija za naraščaj svojih strokovnih delovnih sil? Poznavalcem gospodarstva je znano, da slonijo storitve nemške industrije v veliki meri na zmožnostih in sposobnostih strokovnih in specialnih delavcev. To se prav posebno vidi v našem napredku, ki ga zaznamuje nemška industrija v sedanji vojni, sloni pa na dejstvu, da 6e naše strokovne in specialne sile ne šolajo kakor drugod, po raznih strokovnih šolah, temveč veliko bolj in več po učnih delavnicah, ki jih vzdržujejo in širijo industrijski obrati. V tej pozitivni ugotovitvi se hkrati zrcali naš velik interes za skrb vzdrževanja primernega, zadostnega in dobrega naraščaja, in to v najširšem smislu besede. V oči-gled padca števila vajencev, ki bo nastopil v prihodnjih letih ter potrebi po specializiranju, kar je danes že 6koraj neizvedljivo, označuje pomembnost pričujočega problema. V okviru študijskega potovanja je -neki berlinski novinair imel priložnost, da se je na področju obrtne zbornice Gaua Westfalen-Süd, ki igra v izobrazbi vajencev precejšnjo vlogo, ogledal in poglobil v zadevo poklicnega šolanja naših strokovnih delovnih sil. Vojna je omogočila speciali-ziranje in poklicno izobraževanje naraščaja v železo pridelujoči obrti manjših podjetij, kakor poprej. Isto velja za srednje velike obrate. Podjetniške učilne delavnice so draga zadeva, ki zdaleka presegajo možnosti malih in srednjih obratov. Zadovoljivo rešitev tega problema predstavljajo na ključavničarski podlagi urejene učilne delavnice skupnosti, kjer gre za ureditev združenih podjetij ali pa za zavod, ki je last kakega gospodarskega organa in je mišljen za gotovo okrožje. Prednosti takih skupnostnih učilnih delavnic so na dlani in se urejujejo tudi že za druge obrtno-industrijske stroke. Te delavnice namreč jamčijo za popolno in izravnano poklicno izobrazbo in šo- lanje po načrtu, česar mala in srednja podjetja že radi specializiranega načina dela ne morejo. Učni in delovni načrt je temeljito izdelan ter v celoti upoštevan. Razen tega so take šolske delavnice pod kontrolo gospodarskih zbornic. Prvo učno leto ni samo temeljni začetek šolanja in izobraževanja, temveč v veliki meri tudi doba odločitve za poznejše poklice učencev. Zato se v prvem učnem letu, ko se mladim ljudem kuje in izoblikuje tudi značajne poteze, v teh šolah stori največ. Učenci stopajo v učno delavnico brez vsakega vpliva s strani podjetja, to se pravi, takoj ob nastopu svoje učne dobe, ne da bi jih pri tem kaj motilo ali oviralo. Pri tem ab-solvira vajenec vse stopnje mnogostranskega obdelovanja železa, pri čemer mu je načelo »železo vzgojuje« velike važnosti. Tudi, če se mora po začetnem šolanju opravljati nekoristna dela, 6e to pozneje popravi z uporabo vajencev za strojno izdelovanje koristnih in potrebnih predmetov, kar jih vpodbuja k delavnosti in uči odgovornosti in vestnosti. Razume se, da se pri takem delu ne sme grešiti na škodo uka, da bi se delalo kori6t s produciranjem. Učna doba traja navadno tri leta, pri važnejših poklicih na ključavničarski podlagi pa tri leta in pol. To velja za kvalificirane, to je strokovno izvežbane in specializirane delavce. Takozvane poklice, ki se jih je treba naučiti in jih poznamo v nemškem izrazu »Anlerlinge«, je razločevati od strokovnega uka v tem, da so omejeni samo na gotovo stroko, kakor na primer pečarji pri visokih pečeh, pečarji pri Martinovih pečeh itd Po popolni izučitvi, ki traja približno eno leto, dobi tak učenec nadaljnjo izobrazbo v podjetju, kjer se je sklenilo učno pogodbo. V poklicni tovarniški šoli se učence podučuje praktično v njihovem teoretičnem znanju. Ta vsestransko priznana ureditev se ne sme zamenjati s poklicnimi šolami inozemstva, ki imajo teoretičnim naukom priključeno praktično delo, kar v nobenem primeru ne nadomesti uka in dela v delavnicah in tovarnah. Skupnostne učilne delavnice so opremljene z najnovejšimi strojnimi napravami. Odločilen za učni uspeh je pa vedno učitelj in vzgojitelj, ki mora biti za to 6lužbo najbolje izbran in vsestransko preizkušen. M ALE VESTÍ GOSPODARSKE VESTI X Portugalska je ustavila vsak izvoz volframa. Tako glasijo angleška poročila ter naglašajo, da velja ta prepoved za vse države. X Bankovci po 5000 kun. Na Hrvatskem so s 1. majem stavili v promet nove bankovce po 5000 kun. X Bolgarija krmi sviloprejke z hrastovim listjem. Medtem ko so sviloprejke povsod navezane na krmo z murvimm listjem, hočejo v Bolgariji poskusiti s hrastovim listjem, ki ga je lažje gojiti. V to svrho bodo združili vseh pet postaj za gojitev sviloprejk. X Turčija prideluje rozine. Turčija je lani pridelala 65.000 ton rozin, ki so v celoti prodane. Od tega je šlo v Nemčijo 13.000 ton. Prihodnjo žetev cenijo na 50.000 ton. X Dobava kave v Evropo. Švicarsko časopisje poroča o evropskem uvozu brazilske kave. Ker so se radi vojne največje države Evrope izključile iz vrst odjemalcev, stojita danes Španija in Švica na čelu vseh evropskih uvoznikov. Leta 1943 je Švica kupila 124.364, Španija pa ,110.892 vreč. Pošiljke za Švedsko so bile relativno tudi visoke, znašale so 100.892 vreč. Predvojni uvoz brazilske kave v Nemčijo je znašal 1,8 mirijonov vreč. * Kako je postopati, če primanjkuje jedilnih markic? V- neki gostilni se je pripetilo, da je gost želel naročiti krušne cmoke in čebulovo omako. •Natakar je zahteval razen markic za mast še 150 g markic za beli kruh. Ker je pa gost radi dolgega potovanja imel «amo 100 g krušnih markic na razpolago, je zaprosil, da bi se mu 6erviralo tem markicam primerno porcijo cmokov. To je 6er-virar odločno odklonil, odklonil je pa tudi, da bi to_ posebno željo gosta iznese! pred lastnika gostilne. Zadevo so končali s pomočjo nekega sosednega gosta, ki je priskočil z manjkajočo krušno markico ter omogočil postrežbo gostu na potovanju. Ta slučaj je dal povod, da je urad Reichs-gruppe Fremdenverkehr izdal pojasnilo, da je gost zahteval samo to, kar je s krušno markico hotel tudi _ poravnati. V takih primerih je v interesu gostilniške obrti, da gredo gostom na roko. * Pazite pri uporabljanju vil za seno in slamo. Pri rokovanju z vilami, ki jih nikdo ne 6matra za kako nevarno orodje, se večkrat zaodijo nesreče. Tako so nedavno pri podajanju slame neki kmetijski delavki, ki je stala na skednju, padle vile iz rok ter s svojo železno konico težko ranile v oko nekega moškega, ki se je takoj onesvestil. Zato 6e priporoča previdnost pri delu z vilami, ki 6e v letnem času mnogo rabijo. * Junaška smrt za domovino. V boju zoper tuje bandite je padel junaške smrti Ortsgruppenführer v Pragwald-u Fjanz Pinter. Pokojnjk, velik domoljub, je bil star komaj 30 let. — V Benedikten, Kreis Pettau, so položili k večnemu počitku Wehr-mannschaftstruppführer-ja Franz-a Fekonja, ki je postal žrtev tujih banditov. * Prvi odlikovanec na invazij ski fronti. Na predlog poveljnika vojne mornarice je Führer odlikoval z odlikovanjem Ritterkreuz zum Eisernen Kreuz Korvettenkapitän-a Heinrich Hoffmann-a, ker je pogumno in uspešno vodil enote naše vojne mornarice pri pobijanju in uničevanju sovražne mornarice prilikom njegovega izkrcavanja. * Nov grob. Spodnještajerc Martin Mlakar, ki živi v Kusel-u (Westmark), nam poroča, da je dne 27. maja t. 1. umrl v bolnišnici Völklingen, v področju Saar, star komaj 34 let, Spodnještajerc Johann Gerschak, doma iz Wittmannsdorf-a, Kreis Rann. * Podpiranje žen vpoklicanih rokodelcev. Mnogo žena rokodelskih obrtnikov, čijih možje 60 pri vojakih, deluje v obrti, v kolikor -ni šlo za delavnice samo z eno delovno silo. Zene takih rokodelcev imajo pravico do zaščite in podpore vseh stanovskih in "strokovnih rokodelskih opgani-zacij, da se jim olajša delo. ki ga opravljajo v interesu skupnosti. * Petindvaj setletnica marburškega Rapida. Mar-burški športni klub Rapid obhaja ravnokar pet-indvajsetletnico svojeqa obstoja. * Smrt očeta 17 otrok. V Cilli-ju je preminul mesar in gostilničar Ferdinand Detschmann, star 62 let, oče sedemnajstih otrok. Pet sinov je pri vojakih, od katerih so kar trije na fronti. Pokojnik je bil priljubljen in spoštovan ter znan kot ljubitelj svoje Spodnje Štajerske. * Jubilej tvrdke Viktor Wogg v Cilli-ju. Gospa Toni Wogg, lastnica trgovine Viktor Wogg v Cilli-ju, je obhajala 70. letnico rojstva, 54-letnico trgovskega delovanja ter 40-letnico, odkar stoji na čelu in vodi svojo tvrdko. K temu jubileju so zaslužni gospodarstvejiici izrazili svoje čestitke zastopniki organizacije Steirischer Hematbund, gospodarstva ter župan mesta Cilli. * Uvedba novih prehranjevalnih mark za vojake, potovanja in gostilne. Z zaključkom 66. do-delilne perijode, to je dne 17. septembra 1944, stopijo iz veljave krušne karte za vojake, in sicer 2. izdaja po 10 in 50 g ter potniške in gostilniške markice 5. izdaje ter živilske marke 3. izdaje. 17. september je zadnji dan za nakup 6 temi kartami. Na podlagi odloka Reichsernährungsimi-nistra se uvedejo za vojake nove krušne karte po 10 in 50 g. Marke so tiskane na belem papirju z vodnim tiskom ter nosiio preko pluga natis »10 g Brot«, oziroma »50 g Brot« ter pod istim oznako »Für die Wehrmacht«. Barva tiska 10 gramskih je rdeča, 50 gramskih zelena. Prva izdaja novih kart sledi z začetkom 66. perijode, dne 21. avgusta 1944 in so od tistega dne veljavne. Od takrat m do 17. septembra 1944 veljajo marke 2. in 3. izdaje. * Prednakup sladkorja. Reicbminister za prehrano in kmetijstvo poroča: S 64. dodelno peri-jodo (od 29. maja do 25. junija) so potrošniki prejeli Reichszuckerkarte 65/66, katere odrezke je uporabiti glasom natisa do 25. junija, oziroma 23. julija 1944. S tem se nadaljuje način, da se sladkor kupuje v naprej. Sladkor, ki ga potrošniki dobijo na imenovane karte, predstavlja oskrbo do zaključka 66. perijode, ki poteče 17, septembra 1944. V interesu potrošnikov je, da s slad-korj em pravilno gospodarijo, ker bodo drugacQ nekaj časa brez sladkorja. * Zavese, preproge in tapecirano pohištvo v stanovanjih. Hiba naštetih predmetov je dandanes v tem, da so posebno v gornjih nadstropjih dobra hrana za zažigalne bombe. Kakor znano, prebije gotovi del zažigalnih bomb hišne strehe ter povzroča nevarnost požarov tudi v višje ležečih nadstropjih. Da se to nevarnost zmanjša, je priporočljivo, da 6e iz višje ležečih stanovanj, v kolikor je to možno in izvedljivo, odstrani predmete, ki 6e radi vnamejo. To so zavese, preproge in tapecirano pohištvo. Tam, kjer se teh stvari ne more spraviti na druga manj nevarna mesta, je dobro, če jih postavimo bolj v sredino sob ter proč od oken. Pri tem pa naj stojijo tako, da ne bodo nikomur v oviro. * Pazite na male otroke, da se ne poparijo. Pred par dnevi je v Graz-u umrl otročiček, ki sa je poparil z vrelo vodo. Minulo soboto se je pa v Graz-u pripetil še en sličen primer. Lonec z vročim mlekom je padel raz štedilnika, ter del mleka polil tri leta starega otroka. Opekline so bile tako hude. da je malček še isteqa dne na kliniki umrl. * Kdor ni častitljiv, ne more biti lastnik dedne kmetije. Sodišče v Kaplitz-u je na predlog Kreis-bauernführer-ja proglasilo Johanna Modi-ja nevrednim, biti lastnik dedne kmetije ter nositi naziv Erbhofbauer. Modi se je zapletel v razmerje z neko na njegovem kmetijstvu zaposleno Ukrajin-ko, kar ni ostalo brez posledic. Radi tega 60 qa izključili tudi iz stranke NSDAP ter oddali v koncentracijsko taborišče Dachau. * Odstranite zimska okna. Pri bombnih napadih se razbije mnogo šip. Da se prepreči morebitno škodo, je priporočljivo, da «e vsaj preko letnega časa odstrani zimska okna ter jih shrani na varnih prostorih, kjer se ne bodo poškodovala. * Vzorne nemške žene. Kljub svojim 75 in 76 letom delata v Ortsgruppi Graz-Schützenhof dve ženski prostovoljno v delovni vpostavi pri popravljanju in preurejevanju oblek in perila za ranjene vojake. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) 75. Stunde. Einige Wörter ohne Mehrzahl. Nekaj besed brez množine. Das Heu — 6eno das Kupfer — baker das Blei — svinec der Haß — sovraštvo der Neid — zavist der Kohl — ohrovt der Spinat — špinača der Reis — riž das Ob6t — sadje der Strand — obala, breg Einige Wörter ohne Einzahl. Nekaj besed brez ednine. die Leute — ljudje die Eltern — starši die Geschwister — bratje in sestre die Kosten (Unkosten) — stroški die Trümmer — razvaline, podrtine Unpersönliche Redensarten: Neosebni reki: 1. Es gelang ihnen zu fliehen — Beg jim je uspel 2. Es tut mir leid, sagen zu müssen, daß — Zal, vam moram povedati, da 3. Es genügt zu wissen, daß — Zado6tuje, ako veste 4. Es steht ihnen frei — Na razpolago vam je 5. Es gibt heute viel u tun — Danes je mnogo dela 6. Wieviel Uhr ist es? — Koliko je na uri? 7. Es ist 3 Uhr — Ura je 3. 8. Es hat soeben 4 Uhr geschlagen — Ravnokar ie odbila 4. ura. Mehrzahlbildung — T vor j ene množine: 1. Der Kaufmann - die Kaufleute — trgovec -trgovci 2. der Landmann - die Landleute — krnet - kmetje 3. der Ehemann - die Ehemänner - die Eheleute — soprog - 6oprogi - zakonci 4. der Landsmann - die Landsleute — rojak - rojaki 5. der Bau - die Bauten — stavba - stavbe 6. das Einkommen - die Einkünfte — dohodek -dohodki 7. der Betrug - die Betrügereien — prevara (goljufija) - prevare (goljufije) 8. der Streit - die Streitigkeiten — spot - 6pori 9. der Verdruß - die Verdrießlichkeit — zamera (jeza) - zamere (jeze) 10. die Habe - die Habseligkeit^ — premoženje — - premoženja 11. das Versprechen - die Versprechungen — obljuba - obljube 12. das Lob - die Lobsprüche — pohvala - po» hvale 13. der Rat - die Ratschläge — nasvet - nasveti 14. daß Unglück - die Unglücksfälle — nesreča -nesreče Einige Sprichwörter. 1. Bevor der Mensch anfängt, für 6ich zu sorgen, hat er von seinen Eltern bereits soviel empfangen, daß er schon sehr tief verschuldet ist. 2. Dummheit und Stolz, wachsen auf einem Holz. 3. Du kannst dir jeden Feind versöhnen und verbinden, nur bei dem Neider wirst du niemals Gnade finden. 1. Preden začne človek sam zase skrbeti, je od svojih staršev že toliko prejel, da je že zelo globoko zadolžen 2. Neumnost in ponos sta iz istega lesa. 3. Z vsakim sovražnikom se lahko pobotaš in zvežeš, samo z zavistnikom ne Kurz aber gut. Als Friedrich II., König von Preußen, einen Soldaten sah, der eine Schramme im Gesichte truq, fragte er ihn: »In welcher Kneipe hat man ihn so zugerichtet?« »In jener, wo Eure Majestät die Zeche bezahlt haben, bei Kollin«, entgegnete der Krieger. Der König, der dort qeschlaqen worden war, fand die Entgegnung 6ehr treffend. Wörter. 1. Schramme, die — brazgotina, praska 2. Kneipe, die — krčma 3. sich zurichten — pripraviti, zdelati 4. die Zeche bezahlen — plačati zapitek, račun 5. Krieger, der — vojščak 6. geschlagen werden — biti poražen, premagan 7. Entgegnung, die — odgovor Težka ječa za tihotapstvo in črno klanje Pred kazensko zbornico sodišča Marburg/Drau se je zagovarjajo 13 osumljencev radi tihotapstva živine na Hrvatsko, črnega klanja in tatvine goveje živine. Obtožence je pred vsem obremenjevalo, da so imeli zveze z nekim pobeglim hrvatskim tihotapcem živine ter z istim iztihotapili črez mejo večjs število živine V to svrho so se posluževali za shajališče in"zbirališč© na meji ležeča posestva 45-letnega poročenega kmetovalca in živinskega trgovca Antona Lipnika iz Kathireina pri Rohitsch-Sauerbnmnu, Kreis Cilli, nadalje posestva 32-letnega samskega kmetijskega delavca Alois Skorz-a iz Kathreina pri. Rohitsch-Sauer-bfuimu, Kreis Cilli ter. posestva 46-letnega poročenega kmetovalca Franz Woslitsch-a iz Baren-tala, Kreis Cilli. Anton Lipnik je skupno s drugimi osebami spravil 14 goved: črez mejo- ter bil soudeležen na nadaljnjih 13 tihotapstvih. Nahujskal je pa na ista fcaznjiva dejanja svojega 19-letnega istoimenskega sina. Aloisu Skorz-u so dokazali tihotapstvo 20 goved ter udeležbo na 14 drugih tihotapstvih živine. Franz Wosfifech. je- tihotapcem stavil na razpolago svoj hlev zh skrivanje živine ter sam 6pravil tudi eno govedo na Hrvatsko. Hrvatski tihotapec živine Mirko Boretzki, 23-letn.i samki kmetijski delavec, nadalje Alois Pasaritach, 18-letni samski mizarski vajenec ter Ignaz Dimetz, 24-leftii samski lesni delavec, vsi iz Gornjega Brezna (Hrvatska); so bili soudeleženi na tihotapstvu v tem, da so prevzeli in gonili živino, in sicer 41, oziroma 34' in-27 goved. 24-letm samski lesni delavec Joharrrr Prach iz Ulmena pri Ro-hitedr-Saue-rbrunnu je skupno s drugimi zločinci ukradel vsega 7 goved, 8 jih je pa spravil preko meje. Nadalje je bil udeležen petkratnega črnega klanja goved. Ostali osumljenci šo obtoženi istih dejanj v nekoliko manjšem obsegu. Tihotapstvo je odkril urad Zollfahnd-ungszweig-stelle v Cilli-ju. Del tolp so aretirali v področju» ki je okuženo s tolovaji. Pri tem so se uveljavili nekateri orožniki, podpirani po obmejnih organih •in Wehrmannschafti. Z ozirom na dejstvo, da se je pri aretaciji moralo radi zoperstavljanja ustreliti na licu mesta dva glavna tihotapca ar so na ta način glavni zločini kaznovani z smrtno kaznijo, javno tožilstvo ni piedlagaio smrtne kazni. Sodišče je izreklo sledečo sodbo: Anton Lipnik, starejši, 11 let težke ječe, Alois Skorz 8 let težke ječe, Franz Woslitsch 4 1/2 letar težke ječe, Johann Prach- 6 let težke ječa, 40-letni oženjen Rudolf Ko-watschitsch, kmetijski delavec iz Voitsberga, 3 leta težke j.eče, Mirko Boretzki 7 % let težke ječe, Igaz Dimetz 6 let težke ječe, 41-letni oženjen kmečki sin Joharm Drofenik iz Kathreina ter 38-letni oženjen kmetovalec Anton Drofenik iz T-euerdanka pri Barentalu vsak po leti težke ječe, 4fi'-letni oženjen posestnik Johann Plawtschak iz Langenberga, Kreis Cilli, 3 leta težke ječe ter 54-letni oženjen kočar in krojač Štefan Haluschan iz Veitsberga 4 mesece težke ječe. Mladoletna; Alois Passaritscfi-a in Anton Lip-nik-a je- sodišče kaznovalo z okvirnima kaznima od; 2 do 4 let, oziroma. 1 do 3 let mladiske ječe. Večje število oseb, ki so zapletene v tihotapstvo in črno klanje živine in so v zvezi sJo kazensko zadevo, se bo zagovarjalo posebno p-red sodiščem. * Reichspestminisfer Oiuiesorge '72-letnik. 8. junija je obhajal Reichspostminister Dr, Ing. e. h. Ohnesorge svoj- 72. rojstni dan. Ta mož jß z organizacijo in izpopolnitvijo nemške pošte najožje povezan. Prav velike zasluge ima za izgraditev in ¡¿popolnitev telefonskega, omrežja, K temu. je veliko doprinesel njegov izum iz svetone vojne, ker je kot vodja telegrafske direkcije v'velikem štabu generala Ltdendarff-a izumil takozvano priklo-p.tev štirih žic, pri istočasnem uporabljanju oja-čevalnih naprav. Ta njegov izum omogoča telefonske pogovore na velike daljave. V stranko NSDAP ie stopil že leta- 1924 ter nosi- njegova članska izkaznica številko 42. Ob prevzemu oblasti po nacionaJsocializmu je Ohnesoige postal Staatssekretär v ministrstvu pošte. Leta 1937 ga je Führer imenoval Reiehspostministrom. Od takrat je vse svoje sile stavil v službo dviga in modernizacije poročevalne službe. Da je v Nemčiji gledanje na daljavo tudi že na precejšnji višini, je v vel;ki meri zasluoa ministra Ohnesorge. Ohnesorge i» Obergruppenführer v NSKK. Ehrenführer v NSFK, nosilec zlatega strankinega znaka, častne oficireke igle letalstva v zlatu in z bri-lianti, nosilec odlikovanj Eisernes Kreuz I. in II. Klasse iz svetovne ter odlikovanja Kriegsver-dienstkreuz-a iz sedanje vojne. * Nesreča nikdar ne miruje. Pri Aubendorf-u, Kreis Ravensburg, sta se smrtno ponesrečila Mathias Wrtschitsch in Alois Slatner. Prvi je rodom iz Johanes-a, drugi pa iz Sattelbacii-a, oboje v Kreis-u Rann — V visoki starosti let, je nedavno v Annaberg-u (Sachsen) za vedno zatisnil svoje oči Franz Schekorania, rodom iz Wisell-a, Kreis Rann. * Orožje, municija, razstrelivo in bodala niso za otroke. Pri Lüchow-u (Heide) si ie nekaj fantov preskrbelo revolver in municijo. Nato so 6i v gozdu napravili bunker ter imeli tam svoje »strelske vaje«. Ko je pa revolver odpovedal, so ga skušali popraviti. Pri tem se je orožje sprožilo, strel je pa zadel enega izmed njih, ki je bil takoj mrtev. Fantki so pa iz strahu pred kaznijo zadevo kratkomalo zamolčali in šele pozno zvečer, ko so starši pogrešali ustreljenega otroka, so jim rfizodeli nesrečo. * Vojaki najraje uživajo svinjsko meso. Do te ugotovitve je prišel pis.ec članka »Das Fleisch in der Soldateiiverpflegung«, ki ga je v časopisu »Die Fleischwirtschaft« objavil Generaloberstabs-intendant a. D. Geh. Rat, Proszczek. * Velik uspeh nemško-romunske letalske obrambe. Preteklo soboto je nemško-romunska letalska obramba zbila 48—100 ameriških terornih bombnikov. Romunski tisk je objavil v zvezi s tem uspehom ponosne komentarje. List »Viatza« piše: »Romunski narod je ponosen na 6voje letalstvo«. List »Timpu-l« pravi, da je bil izid letalskih bojev nad Romunijo prava katastrofa za Amerikance. * Nemci Slovaške skržijo v Waffen-^. Med Nemčijo in Slovaško je prišlo do dogovora, po katerem bodo za vojaško službo sposobni Nemci Slvaške služili obvezno v Waffen-ff. Tisoč slovaških Nemcev že služi prostovoljno v imenovanih odredih. Vpostava se nanaša tudi na tiste Nemce, ki služijo v slovaški armadi. * Otroka je ugrabila. 20-letna umobolna Hildegard Kämmereit iz Berlina je pred kakim mesecem ugrabila nekega oeemtedenskega otroka ter izginila z njim- neznano kam. Sedaj jo je pa policija zasačila z otrokom vred. Na svojem potovanju v Braunsberg j» gredoč ukradla neko obleko in dežni plašč, medtem ko je na otroka drugače lepo gledala in je ostal zdrav. * General Elsenhower. Poveljnik anglo-ameriš-kih invazijskih čet na Eu-ropo, general Dwight D. Eisenhower, bo po imenu sodeč, nemškega porekla. Rodil se je leta 1891. Ko je dorasel, je vstopil v ameriško armado, kjer je postal oficir. V svetovni vojni je služil v o-klopniških oddelkih amerikega ekspedicijskega vojaštva ter bil na evropskem hojišču. V svoji službi po svetovno-vojni je Eisenhower obiskoval višjo vojno šolo, nakar je služboval v generalnem štabu. Tam se je največ bavil s problemom bojevanja z oklopniki ter dosegel v ameriški oboroženi sili. sloves strokovnjaka tega orožja. Pozneje je bil šef štaba v poveljstvu generala Mac Arthur-ja, s katerim sta skupno izdelala načrte za obrambo Filipinov pred Japonci. Od tam je prišel v vojno ministrstvo, kjer je bil zastopajoči šef generalštabnega oddelka. Junija 1942 je prisostvoval razgovorom med Rooseveltom in Churchillom ter postal kmalu nato poveljnik vseh ameriških čet na evropskih frontah. V najnovejši dobi so zavezniki Eisenho-wer-ja postavili; vrhovnim poveljnikom vseh ameriških in velikobritanskih čet za napad na Evropo. * 30.000 poročnih ponudb. Nedavno v Dresdenu ustanovljena pisemska centrala za omogočanje poznanstva v svrho sklepanja družinskih zvez je dobila že 30 tisoč dopisov, v katerih iščejo osebe obojega spola stike s partnerji, ki jim manjka primernih poznanstev. Med ponudbami tvorijo večino dopisi vojakov, ki so že leta in leta izven svojih domačih krogov ter jim radi tega ni bilo možno misliti na ustanovitev družin. * Maščevanje po ženskah zaničevanega. V ZÜ-richu v Švici so zaprli nevarnega moškega, ki je na züriskem hribu v temnih nočeh prežal na ženske ter jih z nožem ranjeval v spodnji del telesa. Vsega je na ta način ranil pet žensk, med katerimi se je nahajala tudi neka sedemdesetletna. Po aretaciji je na policiji izjavil, da je svoje zločine počenjal iz sovraštva do žensk, ki so ga radi hibe v govorjeniu odklanjale. * Cestna železnica kot vlačilni stroj. V mnogih mestih Nemčije uporabljajo sedaj mestne cestna železnice za prevoz blaga, da se na ta način štedi tekoča gonilna sredstva lcakor bencin itd. V Wien-u prevažajo s cestno železnico stavbeni materija!, ki mu je namenjen za stavbišča, in sicer s priilopljenimi vozovi. * Pet smrtnih obsodb. S hitrim sodnim postopkom so v Wien-u izvršili proces zoper tolpo vlomilcev, ki je kradla po Wien-u. Glavar tolpe je bil Paul Lakoti!, pod čijim vodstvom je tolpa oborožena z revolverji izvršila vlome v 55 trgovskih lokalov ter izvršila 54 avtomobilskih tatvin, izkoriščajoč pri tem zatemnitev. Plen so vedno odpeljali z ukradenimi avtomobilom, ki so ga potem navadno pustili stati nekje v mestu. Glavni pomočnici tolpe sta bili soobtoženi: Amalie Hoffer in Elisabeth Virius, ki sta v svojih stanovanjih skrivali razno ukradeno blago. Pa tudi soobtoženi Marie Weinberger in Dorothea Nowak ter obtoženi Karl Karger so shranjevali ukradene stvari ter glavnim krivcem nudili zatočišče. Po večmesečnem iskanju so prijeli Lakosila, ki je pa pri tem ranil kriminalnega uradnika ter pobegnil. Ponovno zasačen in zasledovan, se je zabarrlcadiral v neko klet, v kateri se je branil sedem ur, nakar .se je predal ter izročil policiji svoje pištole z 1000 streli muixicije. V tridnevni sodni razpravi je sodišče obsodilo Paul Lakosila in štiri_ njegove komplice na smrt, devet nadaljnjih sokrivcev pa na večletno ječo. * Krjminalistika v Libansna, Meseca aprila 60 našteli v Libanonu 14 umorov, 6-3 vlomov, 8 roparskih napadov, 18 slučajev- tihotapljenja mamil, 9 cestnih ropov itd. Za malo deželo, ki nima več kot 800 tisoč prebivalcev, vsekakor dovolj- Zanimivo bi bilo izvedeti, v kakem obsegu so se udeležile teh zločinov in prestopkov tudi anglo-ampriške- okupacijske čefe. •* Smrt polkvonilca Beek-». Iz Bukarešte poročajo-, da je dne 5-, junij» umrl zadnji poljski zunanji minister polkovnik Beck. Imenovani je živel kot politični emigrant v občini Stanesti v bližini Bukarešte. Romunsk-o uradno po*očilo pravi, da je že- dve leti bolehal na jetrfei. * Zastrupljena zobna pasta iz letal. Iz Sofije poročajo: V noči od 2. na 3. junij so vrgla sovražna letala na nekatera mesta v jugozapadni Bolgariji male vrečice z zobno pasto, ki se je izkazala kot zastrupljena. * Iz letal streljajo na Srbe. Pri letalskem napadu na Niš so anglo-ameriški letalci streljali na nizkih poletih z strelnim orožjem na civilno prebivalstvo. * V Švici živi 75 tisoč emigrantov in dezerter-jev. švicarski narodni svet se je bavil s problemom emigrantov in vojaških dezerterjev, ki zajema 75 tisoč oseb. Medtem ko so preje posamezni okraji bili za to, da ee sprejme kolikor mogoče veliko beguncev, ne da bi se jih na meji odklonilo, je bila debata v parlamentu nekoliko boli kritična napram internirancem, ki so deloma vpostavljeni v delo. Vodja policiie in sodstva je izjavi), da mu je podrejenih 26.233 beguncev, 8423 emigrantov in 158 strožji kontroli podvrženih inozemcev. Komisarijat za internirance, ki je priključen vojnemu referatu je izdelal smernice za 39.788 vojaških internirancev, med katerimi se nahaja 17.729 Ttalijanov. * Na smrt obsojen židovski verižnik. Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo Žida Desidera Gaber-ja, prokurista n^ke stavbene tvrdke, na smrt, tri druge Žide pa na dosmrtno ječo. Šlo je za velikopotezno verižništvo v škodo vojaških interesov Madžarske. Gaber je stavbeni materijal, namenjen vojaškim evrh-am, prodal omenjenim trem Židom. Smrtna obsodba je bila med tem že izvršena. To je bila prva 6mrtna obsodba vojaškega sodišča proti civilni osebi. * Letalski teror nad Romunijo. Ameriški teroristični letalci so bombardirali preteklo 6oboto predpoldan petrolejska polja v Ploestiju ter 60 v Olteniji in Munteniji obstreljevali s svojimi strojnicami in topovi vasi, kmetovalce, cestni promet, železniške vlake itd. Napadli so tudi dva bolniška vlaka, čeprav so nizko leteča letala prav dobro opazila znamenja Rdečega križa. Nastala je škoda, obenem pa so beležili tudi žrtve med starčki, deco in ženami Do 11. t. m. je bilo tam zbitih 40 sovražnih letal. * Kaznovan ameriški general. General Eisenhower je degradiral generalnega majorja Henry J. F. Miller-ja v rang podpolkovnika ter ga vrnil nazaj v Ameriko, ker je pred meseci v neki družbi podal izdajalsko izjavo: »Moja častna beseda, da bo invazija še pred 13. junijem.« Mladinske kulturne tekme Kulturna tekma odredov Deutsche Jugend, ki se je vršila v Pettau-u ter trajala več dni, je na zadnji dan prireditev izvajala še dve točki, nakar so se odredi zbrali na trgu Adolf-Hitler-Platz, v svrho objave zmagovalcev. Na zgodovinskem prostoru starodavnega mesta so se postavili odredi fantov in deklet tei obdani z zastavami, pričakovali Bundesführer-ja. Ko se je pojavil Bundesführer v spremstvu Regierungspräsidenta Dr. Müller-Haccius-a, so zasvirale fanfare mladine iz Schönstein-a, čemur je sledilo odpevanje pesmi »Lasset im Winde die Fahnen wehn«. Nato je spregovoril Bundesfühirer, ki je mladini pojasnil kako je v petem vojnem letu prišlo do te kulturne prireditve. Razsodniki tekem so priznali vodu fanfar iz Schönstein-a najvišje priznanje. Od glasb je dosegla prvo mesto godba učiteljske šole v Mar-burg-u. Na področju igralnih vodov je Giruppe Wöllan, Banna Cilii, odrezala najbolje. V orke-sterski tekmi je učiteljska šola v Marburg-u zopet na prvem mestu. Prvo nagrado v petju mešanih zborov so prisodili pevkam ženske učiteljske šole Marburg. Med enotami je najbolje pel pevski zbor iz Pettau-a. Prva nagrada lajiških igralnih skupin je počastila zopet učiteljsko šolo v Marburg-u, nagrada ljudskoplesnih 6kupin pa skupino iz Abstall-a. V ljudski glasbi je zavzelo mesto Pettau prvo mesto. Lutkovne igre so najbolje odrezala dekleta Mädelgruppe 12 Marburg-Stadt, pri pravljičnih igrah pa Gruppe Gonobitz Tekme poedincev so se vršile samo na področju glasbe. Pri tem so odnesle prve nagrade v Grup-pi Gesang pri začetnikih Clothilde Rotbart, Bann Pettau, pri naprednejših Nada Podlogar, Bann Trifail, Pri igrah na gosli so dobili prve nagrade Alfons Schmidt, Bann Marburg-Stadt, pri pianistih Josef Bratschko, učiteljska šola Marburg in pri čeli6tih Waldemar Subakin, Bann Marburg-Stadt. V tekmi na pihala so si priborili prve nagrade s klarinetom Max Plevnik, Bann Trifail in na trobento Alois Wertatschnik istega Banna. Na ljudskem instrumentu harmoniko je dosegla prvo oceno Nada Wrtouschek, Bann Cilli; na citrah pa Johann Huna, Bann Trifail, medtem ko si je isto nagrado 6 flavto pridobila Elfriede Krainz in Banna Pettau. NEUES Pulver ,ör Wuchs und Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerle EMIL THÜR Marburg (Drau) , Herrengasse 33 Î O IN ONO NORMANDIJA Anglo-Amerikanci so si za napad na zahodu Evrope izbrali del francoske obale, ki se imenuje Normandija. Normandija zajema polotok Cotentin ter področje zliva reke Seine. Contentin je večinoma prakamenito gorovje, ozemlje zliva Seine visoke ravnine, sestoj eče iz apnenca in kredine zemlje. Normandija je bila do izbruha sedanje vojne razdeljena v politično upravna področja: Orne, Saine-Inferieure, Calvados, Eure in Manche. Glavno mesto je Rouen. Da 60 se Anglo-Amerikanci odločili ravno za obalo Normandije in 6icer med pristaničima Cherbourg in Le Havre, si je razlagati tako, da je ta del francoskega obrežja najbolj ugoden za prevoz čet in materijala iz dobro urejenih in številnih luk na jugovzhodnem delu angleškega otočja, akoravno ni to najbližja in najkrajša pot. Zalivi, v katerih se nahajajo precej zaščitene angleške morske luke jugozahodnega dela Anglije, so za napad, kljub 100 do 150 km oddaljenosti od normandijske obale, ugodnejši za invazijo, kakor bi bila i.a primer pristanišča okrog Dover-ja, ki so od francoske obale pri Calaisu oddaljena komaj kakih 50 km. Ker tudi letalom proga od omenjenih angleških pristanišč kjer se' nahajajo hkrati tudi letališča, v glavnem odgovarja za vse vrste poletov in letal, ne da bi bila predolga, si je Eisenhower izbral Normandijo za svoj naskočni cilj, ne ozirajoč se na terenske težave na normandijskem obrežju. Pri tem sta morski pristaniški mesti Cherbourg in Le Havre, glavni in najvažnejši cilji napadalcev. To je razumljivo. Kakor so si napadalci v Angliji izbrali za pripravljanje in izhod dobre in moderne prista- niške izhodne točke, tako so jim potrebna tudi na normandijskem obrežju pristanišča za pristajanje, iztovorenje in natovorenje ladij. Cherbourg je okrožno glavno mesto v upravnem okraju Manche v Normandiji. Mesto leži ob širokem morskem zalivu, in 6icer na polotoku Cotentin, ki sega daleč v kanalsko morje. Cherbourg je ena največjih obrežnih trdnjav Francije. Razen velikega trgovskega pristaniškega dela, kjer pristajajo skoraj vse prekoocean6ke ladje, obsega vojno pristanišče kakih 22 ha ter je 9 metrov globoko, kar omogoča pristajanje najtežjim ladjam. Cherbourg spada k Normandiji že od desetega stoletja in je od nekdaj važno trgovsko središče. V angleško-francoskih vojnah so to trdnjavo večkrat oblegali. Pod Francoze je padlo končnoveljavno leta 1450. Leta 1758 je angleška vojna mornarica razbila šenburške utrdbe. Veliko pozornost na izpopolnitev in izgraditev teh utrdb 6ta polagala francoska vladaija Napoleon I. in III. V svetovni vojni ta trdnjava ni igrala nikakšne vloge. Ime Normandija izvira od Normanov, to so se-verogermanska plemena, ki so se naselili pod svojim voditeljem Rollo-jem začetkom 10. stoletja ob izlivu reke Seine. Leta 911. so izsilili s pogodbo v St. Clair-sur-Epte-ju od Karla Trapastega odstop pokrajine kot francosko vojvodino. Rollo si je izbral ime Robert I. Pozneje si je ta močna normanska monarhija pridobila važno vlogo v Franciji. Rihard I. (933-996) je bil hud nasprotnik zadnjih Karolinger-jev, Robert II. Vrag, (1027-35) ter njegov sin Viljem II. Zavojevalec (1035-87), ki je leta 1066 potom zmage pri Has-tings-u, kjeT je porazil anglosaškega kralja Ha-rold-a, postal angleški kralj. Nato je prešla Normandija v roke nastarejšega sina Viljema, Roberta III., ki mu jo je pa iztrgal leta 1106. njegov mlajši brat Henrik I. Angleški. S Henrikom je izumrl moški rod dinastije Rollo. Naslednji vladar Normandije je bil Geoffrey Plantagenet od Anjou (+1151), soprog Matilde, hčerke Henrika. Njun sin Henrik I. (1158-89) je leta 1152. potom ženitve dobil Guyenne ter je leta 1154 postal kralj Anglije. Njegov najmlajši sin Johann brez dežele, je izgubil Normandijo radi umora nečaka Artur-ja. Normandija je potem prišla pod vladavino kralja Filipa II., ki jo je zahteval za Francijo. Leta 1259. so to deželo for-melno priključili Franciji, leta 1315. je pa dobila osvobodilno listino. Med takozvano stoletno vojno je Normandija mnogo trpela. Henrik V. Angleški, je dobil Normandijo po zmagi pri Azincourt-u leta 1415. še enkrat nazaj, leta 1449/50 jo je pa Kari VII. zavojeval končnoveljavno za Francijo. □ Francija jih je razočarala. V Angliji po vesteh, ki so dospele preko Stockholma, nič več ne govore o takozvani »podtalni Franciji«, ki je bila veliko upanje v zvezi s podpiranjem invazije. V Angliji že uvidevajo, da napori v tej smeri niso uspeli. »Francosko vprašanje« je mnogo bolj zamotano, kakor 60 domnevali sovražniki Evrope. Teroristično bombardiranje Francije pri tem ni bilo brez uspeha. Medtem se nadaljuje anglo-ameriška baharija z barbarskim uničevanjem »zavezniškega« francoskega ozemlja. Zdi se, da v Londonu ne špekulirajo več s pomočjo francoskega naroda v korist invazorjev. Prišteti je treba še težavna pogajanja z De Gaulleom glede »inva-zijskih frankov«, ki so jih prinesle invazijske čete za več milijard na francoska tla. Baje je Churchill prepričal De Gaulle-a, da je bil ta ukrep potreben. Inflacija je bila vsled tega 6eveda neizogibna. Z angleške strani pa mimo tega povdar-jajo, da politična vprašanja v pogajanjih z De Gaulle-om še niso rešena. □ Švedska ostane nevtralna. Kakor poroča DNB iz Stockholma, je imel švedski ministrski predsednik Hansson v nedeljo v mestu Eskjo govor ter je dejal med drugim: Z oziram na zadnje dogodke je bila vojaška pripravljenost Švedske znatno ojačena. Kedaj in v kakem obsegu nas bodo ti dogodki tangirali, sedaj še ni možno oceniti. Ni nam še znano, ali je naperjena ofenziva zapadni! sil tudi proti severu. Računati pa moramo s to možnostjo in 6e temu primerno pripraviti. Ta ukrep pa nikakor ni posledica vznemirjenja, da bi zamoola priti Švedska v vojni vrtinec. Glede stališča Švedske vlada popolna jasnost. Ohranili bomo svojo nevtralnost in zavrnili vsak poskus, ki bi stremel za izkoriščanjem našega položaja. V teku bojev — tako je izjavil Hansson — lahko nastanejo v naši bližini situacije, ki bi utegnile glede zavarovanja naših obal in granic zahtevati več kot doelei. Gebeugt in unermeßlichem Schmerze, geben wir allen Bekannten und Freunden die traurige Nachricht, daß unser innigst geliebter Sohn, Bruder, Onkel, Neffe und Schwager Karl Budia Grenadier • an der Südfront, am 24. April 1944, sein junges Leben für die glückliche Zukunft des Vaterlandes geopfert hat. Lieber Karll Nun ruhst Du fern von Deiner Heimat, wir werden Dir ein schönes Andenken bewahren; in unseren Herzen wirst Du ewig leben I Stainztal—Kokulain—Graz. 708 Die Tief trauernden: Alois und Cäcilie Budia, Eltern; Friedrich, Bruder; Aloisia Škafar, Theresie Roschkar und Ludmilla, Schwestern; Gol-nar Georg, Onkel; Anton Škafar und Franz Roschkar, Schwäger, und alle übrigen Verwandten für dos Deutsche Hofe Kreuz In tiefstem Schmerze geben wir die traurige Nach-^JUP" rieht, daß unser einziger Sohn Anion Gatschnig Gefreiter im Alter von 21 Jahren, am 23. April 1944, an der Ostfront fiel. Unser Anton wird in unseren Herzen immer weitet leben. 394 Egidi i. d. B., Marburg-Dr., Frauenberg, Lembach, den 12. Juni 1944. In tiefer Trauer: Amalia Ferenz, Mutter; Konrad Ferenz, Stiefvater; Familien: Skasa, Gatschnik, Luft, Schunko, und alle übrigen Verwandten Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 24. Vojna zahteva od nas vseh popolno izročitev njej in njenim dolžnostim. Vse. kar nam je še ostalo ohranjenega iz mirnega časa, moramo gledati kot darilo na preklic. Računati moramo vedno, da bo preje ali pozneje nastopila potreba, odpovedati se še temu. V današnji vojni se ne bojujemo za ohranitev, temveč za zopetao vpostavi-tev miru. Ravno v vojni velja zakon, da je treba vpostaviti to, kar hočemo braniti. Razmere današnje vojne segajo globoko v naše življenje in delovanje. Zato tudi v celoti drži vsebina pričujočega vojnega člena. Saj vemo, da je povezanost nas vseh z vojno popolna. Vse, kar imamo, počenši pri naših delovnih zmožnostih, do zaključno našega življenja, je in mora biti vojni na razpolago. V kolikor so nam ostale še izza časa pred vojno, ugodnosti in udobnosti ter prijetnejše strani našega življenja ohranjene, še iste vedno lahko izgubimo, dokler traja vojna. Če računamo s to možnostjo, nam bo prenašanje morebitnih takih odpovedi lažja. Vojni cilj, ki ga zasledujemo, je usmerjen v dosego zopetnega miru Ker branimo v tei voini našo bodočnost in naše življenje, moramo biti pripravljeni, vpostaviti vse to za uspešen izid vojne. Iz&ažite se pri cestni zbirki dne 17. in 18. junija 1944- Prispevki so namenjeni za nego in zdravljenje ranjencev in bolnikov. (Kriegshilfswerk für das Deutsche Rote Kreuz.)' Damen- oder Herrenfahrrad in gutem Zustande zu kaufen gesucht. — Oberrotwein b Marburg-Drau, Bachernstraße 44. 388-4 In unsagbarem Schmerze geben wir bekannt, daß unser liebster Sohn, Bruder, Schwager, Neffe und Onkel Martin Tschanschek Gelreiter am 18. Mai 1944, im Alter von 19^ Jahren, an der Ostfront gefallen ist. Lieber Martin, Du ruhst fern von Deiner geliebten Heimat. Deine Eltern und Geschwister werden immer an Dich denken. 389 Hemmaberg, Vinagora, Leoben, am 6. Jund 1944. In tiefster Trauer: Martin und Maria Tschanschek, Eltern; Maria, Martina und Ida Wechowar, Schwestern; Alois Wechowar, Schwager; Leopold und Andreas Kolenz, Onkel; Luisek, Franzek und Friedl, Neffen. Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel Anton Swenschek Grenadier am 27. Mai 1944, im Alter von 27 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Unser Toni bleibt bei seinen Lieben unvergessen! Kranichsfeld, Brunndorf, Marburg-Dr., Pettau, den 10. Juni 1944. 390 In tiefer Trauer: Anna Frangesch, Mutter; Anton Frangesch, Stiefvater; Friedrich, Stanislaus, Franz, Anna, Rosalie, Angela, Geschwister; Johanna und Maria Swenschek, Schwägerinnen; Michael Kneser, Schwager; Eduard, Erika, Willi, Stanislaus und Franzi, Neffen. Tieferschüttert erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser herzensguter, inniqstgeliebter Sohn, Bruder, Neffe und Cousin Bresinschek Franz Gefreiter im 8. Mai 1944, in blühendem Alter von-23 Jahren, an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Unser Franz wird in unseren Herzen immer weiter eben! 714 Lichtenegg, Apfelberg, den 30. Mai 1944. In tiefstem Leid: i.nton Bresinschek, Vater; Maria Bresinschek, Mutter; Josef, Bruder; Maria u. Elisabeth, Schwestern; Jakob Bresinschek, Großvater; Franz u. Margarethe Bresinschek, Onkel und Tante; Franz Bresinschek, Cousin; Viktoria, Anna u. Maria Bresinschek, Cousinen, und alle übrigen Verwandten Ein hartes Schicksal traf uns tief. Unser einziger, innigstgeliebter, braver Sohn, unser Glück und unsere Freude lebt nicht mehr. Johann Stebich Oberkanonier in einem Art.-Reg. ist im Alter von 21 Jahren für Führer und Volk am 3. April 1944, an der Otfront gefallen. 710 Johann Stebich, Vater; Maria Stebich, Mutter. Am fernen Heldengrab wacht allzeit die Liebe Deiner trauernden Eltern. Hainbuchen, den 6. Juni 1944. Tief betrübt geben wir die traurige Nachricht von dem Ableben meiner lieben Gattin, unserer guten Tante, Frau Amalie Rubin welche uns am 9. Juni 1944, nach kurzer, schwerer Krankheit, im 47. Lebensjahre, für immer verlassen hat. Das Begräbnis fand am Samstag, den 10. Juni 1944, um 17 Uhr, am Brunndorfer Friedhof ßtatt In tiefer Trauer: Franz Rubin, Gatte; Cilli und Christi, Nichten, im Namen aller übrigen Verwandten, 387 Danksagung Für die herzliche Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes, den wir durch den frühen Tod meines lieben Gatten, unseres Vaters und Sohnes LUDWIG MARKO, Grenadier, ehemaliger Oberkellner des Versorgungsringes, erlitten haben, sprechen wir unseren tiefsten Dank aus. Insbesondere danken wir den Wehrmachtsdienststellen, dem Chef des Versorgungsringes, für die ergreifenden Abschiedsworte, sowie auch allen Freunden und Bekannten für die Kranz- und Blumenspenden. 392 Marburg-Dr., den 1. Juni 1944. Kairoline Marko, Gattin; Traude, Töchterchen; Franz Marko, Vater; Konrad und Franziska, Geschwister; Martin Gosch-nak, Schwager; Katharine, Schwägerin; Familie: Pav-litschitsch, Onkel und Tante, im Ñamen aller übrigen Verwandten 392 Winzerfamilie, brave und ehrliche, mit 4-5 Arbeitskräften suche auf einen schönen Weingutsbesitz. Der Posten ist sofort oder am 1. November beim Winzerwechsel anzutreten. Schriftliche Anträge mit genauen Angaben über die Ausbil- bildung im Weingartenfach an die Verw. unter »Schöner Posten«. 699-6 Lehrjunge, kräftig, gesund, mit entsprechender Schulbildung ■w-ird sofort aufgenommen bei J. Langerschek, Gemischtwaren-handl. in Mahrenberg 97 692-6 Suche sofort zum Dienstantritt Schaffer u. Schweizer. Anzufragen im Geschäft Marburg (Drau), Edm.-Schmid-Gasse 3. 372-6 Brave Winzerfamilie mit drei Arbeitskräften wird aufgenommen bei Robert Kunze — Frau-üieim 129. _358-6 V.ehr junge mit juter Schulbildung, wird im Gemischtwaren- qeschäft E. Löschnigg -Erlachstein, mit Verpflegung u. Wohnung im Hause, aufgenommen. 712-6 Zimmer und Kü che in Brunndorf o. Rotwein zu tauschen. Priwoschnik, Brunndorf, Lem-bacherstraße 76. 377-9 Hausmeisterin wird gesucht. - Zimmer vorhanden. Anzufragen: Brunndorf — Franz-Baum-Gasse 5, oder Moltkeg. 7, Marburg-Dr. 384-6 Wünsche die Bekanntschaft eines Fräuleins oder Witwe, welche Freude zur Landwirtschaft hätte — Zuschriften an »Stajersk- Gospodar- inter »Wab- iebe«. 391 Amtliche Bekanntmachungen Bekanntmachung Aus gegebenen Anlaß mache ich sämtliche Hundebesitzer, insbesondere die Landwirte und Winzer aufmerksam, daß ihre Hunde rücksichtslos vertilgt werden, wenn sich dieselben nicht unter ständiger Aufsicht befinden oder angehängt sind. 713 Marburg-Dr., den 13. Juni 1944. Der Kreisjägermeister für den Landkreis Marburg-Dr., 1. U. gez. HANS ULM. Bekanntmachung Alle jene Personen, welche in der Marktgemeinde Weitenstein auf dem Gemeindefriedhof Angehörige bestattet haben und die Belegzeit des Grabes bereits abgelaufen ist, werden hiem.it aufgefordert, bei e'.waigem Interesse dasselbe als Familiengrab käuflich zu erwerben, sich an das Gemeindeamt der Marktgemeinde Weitenstein persönlich oder schriftlich zu wenden. Die Frist zwecks irgend einer Einsprache erstreckt sich auf zwei Monate, und zwar vom 1. Juni bis 1. August 1944. Nach Ablauf dieser Frist werden die Gräber nach Bedarf durch die Gemeindeverwaltung weitergegeben. 709 Der Bürgermeister: Ernst Tischler e. h. Ist alles in Ordnung Sorgt, dafj ke in Löschgerät entzwei, da(j Axt und Leiter splitterfrei! Mon rei(jt sich wund sonst in der Host und braucht donn auch noch ap Prothesen jeder Art — Leder Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate, Leibbinden, Gum mistrümpfe erzeugt und liefer das führende Fachgeschäft F EGGER, Bandagen und Orthopä die, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Drau. Mellingerstr 3 ÖotgetiÄ^I dient heule nur der menschlichen Ernährung! Daran müssen alle Geflügelhalter ebenso denken wie der Verbraucher von Eiern, der sich immer erst überlegen möchte, ob die ihm zugeteilten Eier nicht zu einem späteren Zeitpunkt noch besser zu verwenden sind. Donn legt man sie erst mal in Bandagen allei Art. sowie Pro tbesen erzeugt die altbekannte "irma FRANZ BELA, Bandagist 'arbiirg/Dran Herrengasse 5 Abfälle! Altpapier Hadern, Schneider abschnitte, Textilabfäl le, Alteisen. Metall, Glasscher iauft laufend jede Menge Alois Arbeiter Marburg/Drau Drau qasse 5 4 Suche einen Säger ledig für eine Venezianer- u. Zirkular-Säge. Derjenige aus Rann, der auf vorige Annonce geschueben hat. bitte um qenaue Adresse. Albin Poklschek, Trifaii. 707-6 dort halten sie sich. Kaufe Bett mit Einsatz - Kleiderschrank und 2 Weinfässer von 300 Liter Mathäus Habia-nitsch, Werkheim 27, Zimmer 7, Thesen Marburg-Drau 362-4 Elektromotore Dynamo, Gleichstrom 3-24 PS, sowie Kultivatoren (Vielfachgeräte) zu verkaufen Preis laut amtli eher Schätzunq Wrbnak. Lut tenberg 395-3 Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Neffe Alois Lorber Gefreiter und Träger des E. K. 2. am 29. April 1944, im Alter von 21 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Alois, ruhe sanft in fremder Erdel In unseren Herzen wirst Du weiter lebenl 385 Weißenberg, Lilachberg, den 9. Juni 1944. In tiefster Trauer: Alois und Maria Lorber, Eltern; Johann, Karl, Anna; Geschwister; Theresia Lorber, Großmutter; Josefa Reiter, und Antonia Pöltzl, Tanten, und alle übrigen Verwandten Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, unser Bruder Ludwig Schmigotz Grenadier am 26. April 1944, an der Ostfront schwer verletzt wurde und am 15. Mai 1944 in einem Lazarett gestorben ist. Marburg-Dr., am 9. Juni 1944. 386 In tiefster Trauer: Anton und Marie Schmigotz, Eltern; Veronika und Mitzi, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß meine herzensgute Gattin, unsere liebe Mutter und Großmutter, Frau Maria Tschischek geb. Tschech Hausbesitzerin uns am Sonntag, den 11. Juni 1944, nach langem, schwerem Leiden, im Alter von 62 Jahren, für immer verlassen hat. Die Beerdigung unserer lieben Toten fand am Dienstag den 13. Juni, um 17 Uhr, am Friedhofe in Brunndorf statt Brunndorf, Marburg und Wachsenberg, den 11. Juni 1944 In tiefer Traueri Karl Tschischek, Gatte; Rudi, Max und Felix, Söhne; Maria und Aloisia, Töchter; Anton Fraß und Franz Repina, Schwiegersöhne; Maria, Sophie und Maria, Schwiegertöchter; Maria, Dorothea, Walburga, Alois, Barthol, Karoline, Josefine, Maria, Aloisia und Maria, Enkelkinder, und alle übrigen Verwandten. Herr Unser innigstgeliebter, guter Sohn, Bruder und Onke- Matthias Medweschek hat un6 nach kurzer, schwerer und mit Geduld ertragene Krankheit im schönsten Alter von 30 Jahren, am 5. Juni 1944 für immer verlassen. Seine sterbliche Hülle betten wir nach der Uberlieff rung von Graz am Sonntag, den 11. Juni 1944, um 10 Uh auf dem Friedhofe in Rann zur letzten Ruhe. Wer ihn gekannt hat, weiß, was wir mit ihm verlöre haben. 711 Lieber Matthias, die Erde sei Dir leicht, wir vergessP' ^ich nie! 944. Rann/Sawe, Agram, Tschernembl, Laibach, den 7. Ju In tiefster Trauer: Matthias Medweschek, Vater; Ignaz, Bruder; Johanna L nja und Maria, Schwestern; Anton Letonja, Schwan-■Richten und Neffen, und alle iibriaen Vo^-w^ndton