V Gorici, 6. aprila 1883. „Soča" izhaja vsak petek in relja po pošti prejemana aH v Gorici na tlom poHiljana: Vse let«.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2 .20 Četvrt leta ......1 !0 Pri oznanilih in tako tudi pri „po-$!anicah(i se plačuje za navadno tristup-no »rsto: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Z&veče črke po prostoru. Posamezna jKtevDke se dobkajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici hlizu ,.n-<>h knm'\ ua starem trgu in v nuiBlri ulici itr t Tratu, via Ca-serma, S. Doj.ihi 3»aj so blagovoljno poSiljajo urctliiistvii ..Soco" y Gorfci v Yia Ascoli 8, 1., muounina pa opravnigtvu „So6ew Via della Croce at. 4, II. Rokopisi Be ne vraSajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Delalcem iu drugini nopreuo^uim se narocuin zniza, akoKO oglase pri opr&vni&tvu. Italija, nasa zaveznica. Navadno govorimo in ptSemo o naSih domacih, goriSkih, sloveiiskih, avstrijskih zadevak; z visoko in zunanjo politiko se malo pecamo. Da nam pa na§i eltatelji ne bodo oeitali, da to stran politiko popolnoma zaneinarjamo, ho&emo se danes vsesti na visoki Btol zunanje politico in guvoriti o tun, o Comer go-vorijo veliki listi. VeUkono6ne potice niso bile §e dobro pov;?ite, ko prinese brzojav konec marca ali zacetek aprila iz Londona, glavnega angle§kega mesta, popolnoma novo vest, o kateri pri nas in v sosednjih drftivali nikdo 8e saojal ni. Novica se je glasila tako le: „Tri dr-zave: Nemcija, Avstrija in Italija so hklenile aid se-boj zvezo na iivljenjc in smrt. Obecale so si, da bodo skrbele na vso moC, ohraniti mir g francosko ljudo-vlado. Ako bo katera imunovauih driav prisiljetta, bojevati se s Francijo, morali jej ostali dve poinagati. Ako se bo pa katera teh driav bojevala s kako dmgo drzavo, moratt drugi dve bitt pri mini, ce uocetijio-itmgati bojujoci s« prijateljid; z nasprotnikom se pa ne sraeti zdtuftti." Ta novica ne je raz&rila, kakor blisk po celi Evropt in vsi pulitikarji, CAsuikarji in proilujalui dol-gega casa so jo obravnavali. Nckaten liberaliti avstrijski Itsti so bili vi'selja point, ko so zvedeli to rec; radosti He jim je sree Sirilo, ko so mislili, ida bodo smeli kot brata to prijatelja pritiskati na pi-Bii Italijana, ki je do zdaj vi-cinonu le z bombami obra-6»1 na se nalo pozornost. Drugi avstrijski listt so bili pa bolj patnetni in so kmalu zapoznali, kaj tici v tern grmu. Rekli so: takoSn« zveze, kakor jo naznanja angleSki drat med Avstrijo in Italijo, ne inoremo ve-rovati, kcr taka zveza je uemogoCa. Na to so /.aceli navajati tazloge za svojo trdi-tev in so rekli: Oznanjena zveza povdarja, da ime-novane dr^ave hofiejn skrbeti, da ohrauijo in i r s Francijo. To je prazna slatna. Nemcija ue Lcli 8 Francijo vojske, ampak se le pripravlja za vsak slufiaj, ako bi se hoteli Francozi maSCevati za to, kar so zgubiii leta 1870—71. Avstrija ne more priti a Fraacozi ? razprtijo, tudi ko bi hotela, ker nikjer se ne krizajo ujene koristi s fraucoskiini. Sarao ko bi se hotela Francija raaSCevati nad Nemeijo, bi moral a Avstrija Nemcem pomagati vsled pogodbe, ki je skle-ujetia med Avstrijo in Nemeyo do 15. oktobra 1884. Italija nima pa Cisto niC poroStva, da bi ohranila mir a Francijo, ker ti dve drzavi sti si zavoljo italijan-skih pokrcjin, ki spadajo pod Francosko (Ni;;za, Sa-voje), zavoljo otoka Corsica (reei: Korsika) in zavoljo deiel v several Afriki (Tunis, Tripolis) 2e doigo v | laseh in se ne pomiriti brez vojske. Podlaga pogodbi i je torej za vsako dezelo druga in na tako razlicnih • podlagih se ne da sklepat zveza na iiivljei-je in smrt. I To bi 6e reklo, da NemCija iu Avstrija hoeeti brez potrebe podajati se v vojsko, kar gotovo ni res. Temu dokazu so politiki dodali Se drug, ki je j povzct iz koristi, katero bi imeli doseci posamozni I zavezniki. Italija bi imela v vojski proti Francozom zares velikansko pomofi. Nemfiija ima tako pomofi od Avstrije ze zagotovljeno. Avstrija je pa ne bo po-trebovala, ker ne pride v vojsko s Francijo. Korisfc take zavezo bi bila torej samo na italijanski strani, na nem^ki bi bila silno majluta, ua avstrijski strani bi je pa ne bilo. Neciake koristi pa ne morejo vc-zati razuih dr^av v druStvo z enakimi bremoni; torej iu» more obstati taka zveza, kakorSuo je sporoeil an-gleSki drat. Avstrijski listi so dodali Se tretji dokaz, povzet iz elu&vja, da bi Avstrija imela vojsko z Uiisijo. Za take nesreene Case bi Avstrija iz uavedene pogodbe ne imela nobene dojmiske pomoci; zaveznt drzavi bi imeli le to dolznost, da bi Eusu neponwgali, ali Av-striji bi ne bili dolLni poinagati. Avstrija bi moral a sama vojskovati se proti mogocnemu sosedu. Ni pa verjetuo, da bi Avstrija sklopala zveze na ^ivljenje in smrt proti tako majhnim koristim. — Iz teh razlo-gov sklcpnjo avstrijski listi, da jo anglcdka novica popolnoma i/.inisljena, da nima nikako podlage. Zakaj so torej AngleiK zabnmili to vest mod svet? Listi pravijo: za to, da povejo Francozem, ki dclajo Angh^em v Egiptu pregluvieo, naj bodo pre* vuliti, naj ue dra2ijo svojih dosudanjih prijateljev, An-gli'2ev, ker, ako bi se razprla ta uaroda med sabo, bi bilo pol Evrope proti Francozem in za AngleZe. Angleii so hoteli Francoze nckoliko postraSiti, da bi Francozi rajSi v to privoliii, kar namerava AngleSko v Egiptu. Tako so pisali svetovni listi veliko, zu~ nanjo politiko preteklega tedrta. LISTEK. BEL.INJSKA OPATIJA. Spisal S. Rutar. B e 1 i n j a Ielt pol drugi kilometer od Akvileje proti jugu ob cesti v Belvedere, ki lezi na tistem mestu in v isti smeri, kakor nekdanja glavna ulica (BCardo maximus") staroslavue Akvileje. Tu je stal v starih fcasih' hram boga Belena ali Belina, katerega so Oglejaani kot svojega patrona zelo spo-Stovaii. Rimljani so ga primerjali bogu solnca Apollo n u (Herodot I, VIII). Nem§ki ucenjaki so radi tr-dili, da je bil Belin keltsko bozanstvo, ce§ da so bili stari prebivalci oglejske okolice Kelti. Ali alavni starinar Mommsen ju dokazal (Corpus In-scriptionum latinarum, zv. V. del 1. str. 84, St. 732), da je bil Belin le karnsko (tore s pocetka ilir-sko) bo2anstvo, ker se ujeim* posvefieni spomiuki nabajajo le v Karniji, t. j. v Akvi 1 ej i, Concnr-oje sadje posilja naproj. Kaj kupuje Kormin od Medane,? — Aii grab, Mo\, sirk, bob, maslo, jajca, kokosi?— Koliko stotic pride iz Kormina za tako drobnjavc v Madano in sploh v Bnla, vejo le tisti, ki pravijo, da, kfidarkoli imajo pri sodniji kaj opraviti, ncse|o v kosi kaj seboj za prodaj, da piafiajo koleke in kosilo. Zdaj vemo, zakaj nefiejo Medanci druge ceste imeti razuntiste, ki peljev Kormin; ta se vzdrzuje v prav dobrem stanu. Skladovna cesta po Prevalu, ki pelje iz Medaue v Gorico in ki je za zahodna Brda nujao potrebna, bila je vso zimo za te2ke vozove nerabljiva, ker vodena in luzasta. Re-bula se je morala Crez Kormin aii crez Kojsko v Gorico voziti. Korminski cestui odbor, tiegar ud je bii do zdaj tudi medanski 2upau, nitna nic pravega ve-selja za to cesto crez Preval — ker pelje Btice v Gorico, v glavno mesto nase de^ele. Ta cesta bo trdna iu Iepa, kedar bo v Brdih cestui odbor s sodnijo vred. — Ako ostanemo pod Kor-b minoni, naj pa goriSkt cestni odbor skrbi, da se na- Ipravi skladovna cesta, ki je ze namenjetia, poleg Vi-pol2 in Kozane na Zalibreg, da bo sluzila za-hodnim Brdom! Za most 6rez Reko je tisoc gld. — I v Kormiuu f IZ SOSke tloline, 29. marca. Poducevanjenem-seine v narodnih Ijudskib M&h, posebno za tiste, ki samostana. Aii ker je bii Sigwin ponnjeno Cast spre-jel brez dovoljenja viiega opata v Hirschauu, s katerim je stal Seapavelski samostan v bratovski zvezi, zato je poslednji zelo zameril Sigwiau in ga je iz-kljucil iz te samastanske zve^e. Pokornega Sigwina je to hudo zadelo in podai se je ves skesan v Htr-schau ter iziocd svojo east v roke visega opata. Ta mu na!o2i najprej ostro pokoio iaofiitno ponii^evanje, potem pa ga spiejme zopet za svojega brata in mu izroci zopet cast belinjskega opata. Tako je ostal tudi belinjski samostan v zvezi s Hirschauom. Izvor, ki ta dogodek pripoveduje (Codex Hir-saugensis, aatisujen v 1. zVezku nbibIijoteke li-terarnega drustva v Stattgartu I 1843), ne pove iz-reCno, da je bii Sigwin poklican za opata v belinjski samostan, uego pravi samo flv jedeu samostan pri 0-gleju". Zato so uekaten mislili, da bi ta samostan utegnil biti rozacki na BeneSkem. Ah ta samo stan ne left Bpri Ogl«yu«, nego blizu Cedada all pa Vidma. Tudi vemo izvestno, da prvi od patrijarha Ui-rika v Rozacu postavljeni opat se ni iinecoval Sigwin, nego G e r 01 d. Iz tega sledi, da je mogel oni samostau Bblizu Ogleja* le belinjski biti. Da so be-hnjski opati res izNemSkega (iz Hirschaua) prihajali, v l^f08ti Jasn0 sP>*ieujejo njih n e m s k a ti m e n a. i V XII. in XIII. stoletji nahajamo namred "med be-hiajskimi opati sledeCe: I. HT4 Richer, 1. 1186 WiUimarus, 1. 1231 Hartuidus, I. 1246 Wecelo itd. ne mislijo srednjib Sol obiskovati, ampak le, koncavsi j ljudsko solo, poprijeti se kmctovaoja aii kakega ro- 1 kodelstva, je tako brezpam«*tno in Skodljivo, da se J Bogu usmili, kajti v ljudski Soli se otrok toliko nem- §Line ue more naufiiti, da bi mogel v tem jeziku pra- vilno govoriti in pisati. Pozneje pa §e to v ljudski j Soli s tezavo priborjeno malenkost, popolnoma pozaoi, Jj k veCemu, da pozna Se v pisavi obliku nemSkih drk. J Primeri se, da se tak otrok po konfiani ljudski Soli, poda h kakemu nemSkemu aii nemSkutarskemu moj- I stru, morda kje kam na KoroSko, rokodelstva se ucit, I kjer se nemSko zlobodrati naufii. Ko sam postane J mojster v domaCem kraji, kaj mislite, katerega jezika se poslu^uje v opravilnih in tudi drugih pismih ? Go- tovo nemSkega, katerega zna (vsaj sam tako misli), [ kajti pisati se ga je naucil v Soli, a govoriti pa pri mojstru. RevdS pa ne spozna, da se s takim pismom 1 v javnosti sam sebe smosi, a tudi nemSkemu jeziku sramoto dela. Da se spozna resnifinost teh besed, blagovolite g. urednik spri'jeti v Va§ cenjent list nletle^e pisiuo, katero je prejel *ieki narodiri trgovec z lesotn na j Goriskein od mizarja, sina trde slovenske inatere, iu J katero sem jaz n a t a n j c n 0 prepisal. Razven oseb- j nih imen in kraja, glasi se od zatfetka do konca tako-le: A 21. 3 S...... 83 Her............ jh Pin Ser unzufriden Mit das gesheft zum Trai-ben Mahnsi filaiht zu flais damit das die hern mier ferlasen bas jst das Mier so Atnist holtz Oder Pret-ter zum shikcu das jst A shbancrai Ale zer schpalten und Mit 5 Zol brait glaubenst das mier holtz hier mi«r mangelt denkensi uiht das fier Prouta kasa das mier das holtz Mangelt deukensi uiht das jh A shu-ster bin. jh bar Aus gemaht Als bin A shbain Pai die her und schuldige bais so A holtz ist uiht iber belt zum shiken die Pretter haisen uutter dah bret-j ter die 3/4 zol bar 1610 A 3 kr. bettragen Aus 48 i fl. 30 kr. Akorito habih geuauf geshikt 70 fl. durh I dem Marttin dem jene furman und die 7 linuin ha-bens uiht bolen auf nciti mit Pite habeu si mier ge-gi'bcn bar Mesen 60 fl. so bekutnensi ton mier nob 38 fl. 30 kr. und Jezt barum shrabenst mier Andere Praise Mier tiab an ferhlihcn zu 1 zol 4I/2 kr. zu 3/4 zol 3 kr. 7 lineieu 2l/2 kr. und shrabensi mier Andere Praise jh Pin Man fou hurt bas jh ferhlaibe uud Mier 2 babeusih fcrhlihcu die Praise bier Pai Mier zu S...... j grise N. N. tishler Ni li to uemscina, kaj I! Kanal, 27. marcija. — DaudanaSnji vsak narod skusa prekositi svoje sosede v vsakem obziru; napre - dek je na vse straoi velikansk. V uckterih dezelah dospelo je poljedeljdtvo, zivinoreja, sadjereja, vinoreja i. t. d., rskel bi, na najvisjo stopinjo svojega razvit- ka. Srecne, presrefine so take dezele ; v njih cvete bla- I gostanje, kupLija in obrtnija, drzavljani zavedajo se ] svojih pravic iu svoje narodnosti. Nij se toraj cuditi, j ako tako razviti uarodi z mocjo svojega uma nadkri- I Iujejo druge v napredku zao^tale, ter njih nevednost j porabljajo v svoj prid. Zalibog, da se ne more tega j trditi » slovenskej deceit, in posebno pa ne 0 naSem I kaualsken okraji in njega prebivalstvu. Tukaj vidimo, I da je ostalo vse pri starem, kakor je bilo pred 100 [ leci. I Mogocen faktor (pomo^ek) za napredek vsakoga j posameznega okraja so ceste. Kjer cest nij, ne more I biti velikega prosueta iu kupcije, kajti stroski so v I takih krajih za prenasanje blaga veCji del preveliki, j tako da storijo nemogoCo konkurenco z drugitni j okraji. Ako se ozremo po nasem kanalsketa okraji, I vidimo, da uijma osobito Kanal, kot srjdi^fie kanal-skega okraja, s posameznimi vasmi niti jedue cestae zveze, izvzeuisi edino drzavno cesto in jako slabo obdiusko pot do Ave. Kaj je tetnu vzrok ? Po mojem mtieuji j<* tega kriv ie u&k cestni odbor: dasiravuo obstoji vze kakih 16 let, vendar nij zgradil do sedaj niti eue pedi ceste. Uzrak tej neploduosti bila je in je Se veduo zgolj zavidnost. Udje cestnega odbora j kanalskega, bivajoci v hribih, uiso hoteli nikdar do-| voliti ceste Cez Gradec v Brda, a drugi, stanujocl v j dolini, bili so za vsako zvezo Kanala s hribi gluhi, I zahtevaje kot glavno, prvo in uajpotrebniSo cesto ono cez Gradec v Brda. Ako bi bii pubiral na§ cestui odbor od zacetka svojega postanka le 10% doklade k davkom za grajenje cest, koliko svoto bt bii ze na-bral, iu koliko cest bi se bilo lahko v tern dolgem easu ze zgradilo 1 Aii tega uij storil iu ostalo je vse, kakor je bilo; Skodo pa mora trpeti eel okraj. Ako se je letos zacela zidati uova cesta iz Kanala v Idrijo, zahvaliti se imamo edino le bozji pre-vidnostt. Kakor znauo, pobila jo lanjsko leto to5a neusmiljeno muogo najrodovitniSih vasij naSega okraja. Da bi se velikej revScini prislo vsaj nekoliko v okom, prosilo je kanalsko zupanstvo v zvezi z ajbskim de-Mni zbor za pomoC. Slavni dezelni zbor dovolil je na to 1000 g!., a z opomnjo, da se mora ta znesek poiabiti za grajenje ceste iz Kanala v Idrijo, ter da imajo delati pri tej cesti edino le prebivalci kanal-8ke in ajbske iupanije. Obe 2upanstvi poprijeti sta %q s pravim ogojem iela in sedaj je hvaJa Bogq 1$ lep kos ceste, ne reSem popolnoma in mojstesko dovr-§en, a vendar v takem stanu, da se more po njej brez nevarnosti hoditi in voziti. Poleg pro§nje na de^elni zbor podali sta tudi ob6 zupanstvi o priliki ccsarje-vega potovanja po nasej dolini Njegovemu VeliCan-stvu presvetlemu uesarju pro&ijo za podporo nbogcnra prebivalstvu. In minoli teden prtnesli so nam casni-ki veseio novico, da je blagovolilo Njegovo Velican-stvo, podeliti iz svoje lastne denarmce 1000 gld. z namenom, da se dovr§i s tern zneskom uht prifota cesta v Idrijo. S kakim veseljem je bila aprejeta ta prevesela novica, nij mi mogoce povedati. IZ Tolmina, l. aprila. — Eavno kar iz,is1» ua-pevi prerano umrlega Avgusta Lebana pri&ijo, kako spreten skladatelj bil je pokojnik. Ne le, da je vsak posamezni napev tekstu primeren, marvec stav je ja-sen in prozoren, lepih muzikalnih oblik je vse polno, roodulacije bo naravne, neprisiljene. Pravi biser pa je „SIovo od domovine," Jaz ne poznam enacega napeva ki bi tak6 iwo izraleval domovinske 6ute nego li ta, Napev ^Balkan" treba zaradi ntnoge kromatike peti obcutljivo. Da pa se mi ne bode podtikalo, da delo sam6 hvalim, omenim §e nekaterih napak, katerih treba popraviti: a. V 8, taktu 1. napeva v zadujem mahljeji so napacne kvinte med 1. basom in 1. te-norom: gis — d = a — e, Zmanjsana kvinta sine steditl Sisti, a ne naopak. b. V 7. taktu 3. napeva nastopi neptipravljeiia septima na „thcsisa e; v 8, in 9. taktu uastaneti tudi v 2. tenoru d in e kot oepripravljeni septiini. Tu velja harroonicuo pravilo: Vsaka disonanca mora se redao vpeljati, t. j., sliSati se iraa v zadnjem soglasu kot konsonanca in ima ostati v ravno i s t e m g I a s u. Enak pastis so nahaja v31., 32. in 33. taktu. Trebalo bi ta mesta drugacc harmonizirati. c. V 22. taktu 4. napeva, 4 mahljej, oguu se oepripravljeni stranski septiini s tern, da se postavi mesto a, h, ali pa h-a osmici. lies je, da ta-ki pogreski celoti ne §koduj«-jo, a ker motijo strokov-njaka, treba se jib ogibati. Ker je to delo pokojnega skladatclja prav izboroo, oblika zvezka krasnain cena (30 kr. po po§ti) tako nizka, da se nacuditi ne mo-remo, priporoeujemo omenjene napeve prav iskreno vsacemu, komur je za lepo petje mar. Danilo Fajgelj. V Ccrknem, 1. aprila. Pri nas Ac marsikatera stvar nc gre tako, kakor bi inorala iti. O.ster opozo-valec bi opazi! marsikaj, kar je vredno graje in ostre obsodbe. Temu nekoliko dokazov! Lani v jeaeni se je dodelala cesta iz Lelina proti Idriji. Bila je ta cesta ob svojcm casu tu s pri-memo slovesoostjo odprta. Pa, kaka ti je ta cesta! Po denarji, ki ga je imel cestui odbor v rokah, bi bila ta crta lehko dobro izdelana ter trdna. V resnici pa je omenjena proga dodelana le povrSuo. Gorenja stran, proti grivi, je podzidana raalo kje. Naj de2ujc nekoliko dnij zaporedoraa, pa se ti uderc eel kup kamenja in prsti na cesto. Po cesti pa stoji tedaj voda kar v mlakab, ker so prekopi za vodo, odteka-joeo se s ceste, pomanjkljivi in slabi. Pa vsaj tudi ni mogoSe, da bi drugace bilo, ker laui delavci ceste Se poSteno potaraeah mso, posuvSi jo le z gruScein! Menim, da bi se vsadom z griv eukrat za zmerom s tem pri&lo v okom, da bi se griva podzidala, kakor je drugod navada. Ali naSemu si. cestneum odboru ta misel se nij priSSa na ura, akoravuo je po inojem meneoji ceaejse, grivo podzidati, kar traja vedno, kakor pa po v&akem vecem dezji delavce najemati ter plaCevati jib za odstranjenje groblja s ceste. Boljsa, ali koroaj za spoznanje, je cesta iz Cer-kna proti Trebu§i. Tudi ta je po kakem nalivu v slabem stanu. Manjkajo pa ne samo v dezji, marveC tudi v lepem vremenu, tedaj vedno, tu ali tam ob njej doprsni zidovi (parapeti) na nevarnih krajih. Ki6 posebnega bi ne bilo, ko bi se na onih krajih naSel kedaj kak voznik z vozom vred pod cesto. In prej go-tovo ne naredijo na onib mestih branil, dokler se ne bo zgodtlo res kaj takega, dasi tega nikomur ne ze-lim. Drugod, spoznavii veliko va^uost ctst za promet, se trudtJQ mo^je imajoCi to sktb poverjeno, kar se da, za lepe, trdne ceste, dobro vedo<5i, da te povspeSujejo trgovino in graotno blagostanje dotiCnega kraja. Samo za nas bi moralo biti vse dobro! Ne vem, zakaj na§i mozje tako malo skrb6 za to glavno in najvaMejSo Crto, ktera nas ve2e z ostalim Primorskira. Saj denar, ki se vzida v ceste ne gre pod zlo, — marvefi no-u kakor glavnica (kapital) obilne obresti. Cim lep§a cesta, tim vec ljudij dojde v kraj, kteri petlej v njem pust6 svoj denar. Tudi Idrijci bodo tim raj§e izleta-vali v Cerkno, Cim lepSa, trdneja bo cesta. ktero sem omenil zacetkom spisa. Tedaj Gerkljani, hoCete imeti ve6 kupcev in tujeev v dezeli, silite cestui odbor, da Vam ohrani ceLte v dobrem stauu, vsaj Vam gre to potrebni denar uLe tako iz Suljavih rok! Borodinov. P61iti6ni pregled. I Pre§li teden je bil dolgotrajni ministerski svet, v katerem so se ministri posvetovali o programu za ostali 6as dr^aynega zbora, o do-govorih z ogrsko vlado zarad obdafienja obrest-nih prihodkov in kedaj se imajo sklicati dezelni zbori. V Galiciji je voljen za drzavnega poslanca profesor Biiinski na mesto Kaminski-ja, ki je bil siljen zarad znauih dogodkov svojemu man-I datu odpovedati se. • ? ogrskem dr^avnem zboru pretresuje se postova o prenaredbi srednjih Sol. A da si je i ta postava velike vaznosti, ni zamtnanje zanjo I j vsled stra§nega umora Majlath-ovega, tako, ka- | I korsiio zasluzi. Saj po ogrskem casopisju soditi vlede oznaCeni umor vso pozornost nase. Koncom raeseca junija se zmanjSa Stevilo vojakov v Bosni in Hercegovini za 5000, ker ! so se razmere tam zdatno pobolj§ale. I Prepiri in praske med Crnogorci in Albanci ' se nadaljujejo. Ker so je bati vecjih homatij, ; odposlala je turSka vlada v Skader Assim pa&o i ter je odstranila uezmo2nega Abdi pa§o. j Ako bi smeli dunajskim in drugim listom j verovati, je vsa Rusija enaka nevarnemu vul- j kanii, kateri more vsaki trenotck celo Rusijo j pokonfiati. Pa ti dasopisi v tern oziru mnogo j pretirajo in nercsniCnega porofiajo. Poroea se tudi, da se jc v Ilusiji z velikiin veseljem spre- J jela vest, da se bode poleg avstrijskega nad- vojvode Karola Ludovike udcle^ila slavnostij kronanja tudi njega visoka soproga Marija Te- I rezija. I Vsled homatij v Kgiptu je mnogo zaseb-I nikov veliko Skodc trpelo. Da bi se tem Skoda I dcloma povrniia, nastavljcna je bila mednarodna I komisija, katcra ima namen, odSkodovati one, j ki so bili pri otii priliki pofikodovaui. Doslej je pripoznala odfikoduinc 2,800.000 gold. 759 I osobam. Domade stvari. Nj. Velidansfcvo presvetli cosar jc daroval obcuii opatjeselski na Krasu 200 gld. za popravoob-Ciuskcga vodnjaka. Monsignor Stefan Kocian6i6, seraeniski vodja in Castui kanonik, je bil vceraj 5. aprila opoludne, ko se je napravljal iz biblioteke, od mrtuda zadet in lefi v vedui nezavednosti. Zdravniki zalibog ne dajejo upa-nja, da bi ostal pri zivljettji. Za ranjkega nadSkofa Andreja je imel tr-2a§ki Skof, preC. gospod Ivan Glavina, preteklo sredo, 3 t. m., slovesno cnio maSo v stolni cerkvi sv. Justa v Ttstu, kamor se je bilo seSlo mnogo mestne-ga duhovstva iu vernega obSinstva. Govor g. prof. A1 p i-j a, ki ga je imel v go-rifiki veliki cerkvi o pnliki pogreba nadSkofa An-dreja Gollmayra, je prisel v slovenski prestavi na svetlo in se dobiva v knjigarni g. Pallich-a na Travuiku po 10 kr. Sesti i2kaz radodamih doneskov za za-stavo „Slovenskenia bralnerau in. podporne-mu druStvu v Qorici." Gv Leopold Bolko 2 gl.; GorkiC Janez 1 gl.; Vineenc Stubelj, vikar 1 gl.; Peter Murovec 2 gl.; Anton Savnik 1 gl; Janez Scale-tari, iupan, 1 gl.; Ignac KovaciS, 5upan in de2. po-slanec, 5 gl.; Se^ansko-komensko uclteljsko osobje 7 gl.; Franjo Bunc, uCitelj, 1 gl.; Janez Drufa 1 gl.; I. K. 1 gl.; Lud. Ker§evaui 1 gl.; Cermelj Audrej 1 gl.; Aut. Orzau 1 gl.; Ivan Katnik 1 gl.; Toinaz" Mervic I gl.; P. I. 2 gl.; Cej Andrej 1 gl.; N. N. I gl.; Janez Potocmk 1. gl.; Matija Jonko, zupan in de^elni posl., 5 gld.; Jo^ef Pelicon 5 gld. Vkup 43 gl. S prejS-njimi razkazi vred 194 gl. 10 kr. I. Vuga. Yabilo k nBesedi" s plesuo zabavo, kojo pri-redi slovenska eltalnica v Gorici, dne 7. aprila t. 1. Pricetek ob 8% uri zvecer. Spored: 1. A. Hajdrih: „MladiniB; poje mo^ki zbor. 2. FleiSman-Foerster: RPod oknom**; poje mo^ki zbor. 3. Miroslav Vilhar: „Filozoftt ; veseloigra. (Vsled mnogostranske 2elje v drugiC.) 4. Dr. B. Ipavec: „Narodnaa; poje mesani zbor. 5. A. Focrster: wPopotnik" ; poje mo2ki zbor. Plesna zabava. V Gorici, due 3. aprila 1883. Odbor Opomba: Ce ?.eli druSfcvenik neuda vpeljati, naj pri-skerbi zanj pri odboru vabilo. Z doti^nim vabilom do- ,t bi neud v Cital. prostorih vsfopnico, ki stane za dm- | i'm I gld, la za nosamezoika 50 kr. Za slovenske otrogke vrte V Gorici na-pravi goriSka fiitalnica v nedeljo, 29, aprila, zveCer si-jajno besedo z mnogovrstnim in izbranim sporedom. GoriSkim Citalnifinim pevcem bodo pomagali mnogi gospodje z delete pod vodstvom g. pevovodje Merci-ne; g.spndigne pevkinje se u2e marljivo vadijo 8 svo-jim uavduSenim pevovodjo. Z dovoljenjem dotifine §ol-ske obiasti nastopijo tudi goriSke uCiteljske kaodida-tiiije kot pevkinje pod vodstvom svojega gospoda uSi-telja. Ospuiletiia deklica bo deklamovala pesem iz na-§ih gor, ki je namenjena za to slavnost. Slavnoznana umetnica Lncila Podgornikova poCasti veselico z igra-njein na glasovir. SpoStovani gospodje bodo Igrali Vilharjevo znano igro Pik6. Ce bo tudi udele&tev slavnega obcinstva v razmeri s pripravami za veselico, dobi otroSki vrt tisti vefier lepo pomoS. Bog daj. Obligacije zemljigfino-odveznega zaloga, ki so se predbzils v srefikanje, se bodo dne 80. aprila t. 1. ob 10. uri zajufcra javno srefikale v pisartiici go-ri&kega dt&elnega odbora v znesku, ki je odmerjen v ruzdollitvencm nafirtu 3. marca 1856. Volitve za dezelni zbor so blizu, Opominja-ino posebuo velike posestnike, naj bodo previdni, naj ne obeeujejo glasov in naj ne dajejo pooblastil narod-nim nasprotnikom. Naj si dobro ogledajo mole, ki pridejo zarad volilnih llstov in pooblastil k njim, ker narodni nasprotniki bodo govorkli pri tej priliki slovenski jezik in se bodo posluzmli v svoje nameue nezvestib Slovencev, ako se dobijo. Goridka ljudska posojilnioa ima svoje te-iave. Okro^na soduija je pravila povrniia, da se za-menijo nekateri izrazi s takimi, ki so rabljoni y do-i tieni ddavni postavi, in da se doda slovenskemu iss-viniiku italijanska ali uem§ka prestava. Odbor jo ra-bil v pravilili take izraze, ki so bili za kranjsko in fttajerako posojilnice potrjoni, in jih je zdaj popravll po navodu okro2ne sodnije. Glede zahtcvano prestava jn odbor sklenil, da ne bo ugovarjal proti nji po sod-nijski poti, da ie zaeetek posojilnice ne zavle5e Se bolj, kakor so je, ampak po political poti ti pritolbo nil ministerstvo za pravosodje, Naft drzavnl poBlanec ima en izgled vec\ kako so pri nas umeva jezikova ravnopravnost v Soli in uradu. Prav bi bilo, da biise posojilnica ustanovila pred volitvami, da bi po vollt-vah ne zaspala. GoriUki zdravniki iz mesta in z delete so se bili scsli preteklo sredo v Gorici iu so se posvetova 11 o pravilih za zdravni§ko drustvo, o katerem smo 2e eukrat pisali. Med nazoeitui je bil tudi mnogospolto* vani zdravnik !z Serine, dr. Zenkovich, katerega ni sttaSila dolga pot, ko je sio za posvetovanje o zdrav-1 niSki du§ni koristi in Casti. Udje uovega druStva mo-rajo biti graduirani zdravniki (doktorji; dip lorn i r a u i zdravniki se imenujejo kirurgi ali ranocel-niki). Ysi goriSki zdravniki razun 3 so pristopili zdravni§kemu drustvu. Tu imamo nov dokaz, da druStva so potrebna, da le z zjedinjenimi mocaai se da kaj dosed, ker le v slogi je moS. Delalsko podpomo druStvo v Trstu osno-va mescca aprila tri zabavne veCerc v dvorani goatil-nice „Al Giardinetto" s petjem iu predavanjem. 8. aprda bo govoril g. L. Zvab o nekaterih manj poz-nanih pisateljih na Primorskem, 15. aprila prof. Man-did o delovanji poljskili 2en na naroduem polji, 22. aprila g. V. Boleuec o obrtnijskem in delalskem stanu. Pred in po predavanji bo pel pevski oddelek de-lalskega podpornega druitva. Vstopnina za prve vrste s sedezi znasa 20 kr., za vse druge prostore 10 kr. Cisti dohodek prvega veCera je namenjen podpornemu drustvu goriSkemu za zastavo, dohodek drugega in tretjega vecera pa zalogu pevskega oddelka podp. drustva trzaSkega. Eatolidko podpomo druStvo so je ustano-vilo v Podgori. Potrjeno je bilo 23, januarja t. 1. kot bratov§5ina od prr:6. nadskofijstva goriSkega in 25. februarja t. 1. kot druStvo od e. k namestniStva v Trstu. Odbor. Razpisana prebenda. Lna izpraznjena pre-benda ustanovitve za plemenite gosp6 poknezene gro-fije goriSke in gradilke je razpisana z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotiSne vloge v Sestih ted-nih goriSkemu dezelnemu odboru. Bokazati morajo: 1. da iinajo najmanje 18 let, 2. da so uboge, 3. vrsto njih plemeniStva in ali spadajo med plemenite rodbi-ne tukajSnje grofije, 4. da so lepega zadrzaoja, 5. stan in premozenje njih stariSev, pa kake zasluge imajo oni za driavo, 6. stevilo sester, ali uzlva u2e katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomofi. O gorigkem pokopali§di je izdal g. Katul B i s i v Gorici knji2ico, ki se vjema v popolni obsod-bi sedanjega pokopaliSfia s „SoCiuimiK sestavki lau-skega leta, katere je javno muenje pripisovalo g. dr. Al. R o j c u. V vvodu omenja g. Bisi italijansko pre-stavo naSih sestavkov ter pravi, da noce tvarine znan-stveno preiskovati, ker je v tem oziru omenjena pre-stava podala zadostnih in bo^jih pojasnil. Popravlja-Pje novega pokopaliSCa, kakor ga aekaterinasretujejor bi stalo po Bisirjevera racunu 200 tisoS goldinarjev; popolnoma novo na drugcm mestu bi se dalo pa na-pravit po njegovem mnenji za 70 tisoc goldinarjev. Novo pokopatiSce je sploh pnzuano kot nesre&aa stva-ritev. T«ai tis6, W ga zagovarjajo, so tega prepri-&nja, ali pomagati je te2ko. Tje v Panovec so za-bill denart kl ni Se pladan; ia zdaj naj bi zafieli zi-dati rovo pokbpaliSCe! Zidarjem prihaja hudo, ko na to mislijo, zato vpijejo: naj se stvar pregieda bolj natariko, all med tern, ko tako vpijejo, napeljujejo gruM, da se tla zak*ivajo. 8mM gospsd AnebreL Pakor, rojeu vHu-demlogu im doleiijem Krasu v 2upanij» opatjeselski 11. iiovembra 17113. v dubovnika posvecen 19. sep* terabra 181ft., fiei 80 let dusni pastir v Bocinji pri Kanalu, najstarSi duhovnik goriske uadikotije, je umrl pretefcii torek, 3. aprila, v Rcifiinji za sta*ostjo, Zad-nja let* je bil ranjki v pokoji, vendar je pouwgal do lanskega leta ? cerkvi, kolikor je mogal; letos ni mo-gel vec it bile. Dokler je slulboval v duSiiem pastir-stvu, bil je neumoreu v sfojem trudu, nepresegljiv v ljubeini do avojih overc, Posebuo bolnikom bil je pra-vi oJi in wider svetovalec. Ob casu kolere 1855. je on reiil Rottnj, da ni zgubil tohko Jjudij, kakor liliz-nji kraji; kdor se je drlal njegovega sveta, je veci-uoraa ozdravel; premnogo prebivalccv prijazne vasi ga je spoStovalo kot svojega re^itelja, Ob daevih ne-va.noati videl si ranjkega g. Audrcja hoditi noc in dan od bile do bile, previdavati, svariti, uCiti, tola-iiti, kakor angelj iz nebes. Naj rau Bog obiloo po-vrnet ksr je Qoveitvu dobrega storil, ia naj mtt obu-di med duhovstvom vcliko naslednikov. Za brisko sodnijo sti odposlali peticije viso-kcmu ministefstvu zupaniji v Biljani in Vedrijauu. 2upaniji povdarjati, da se populuoraa striujati s pro-§njo eSloven8kega jeza". Tako je prav. Ganiti se je treba, ker pecena piSCeta nikcmur ne letijo v usta. Zdaj pa ae, posestaiki in prebivalci briski, oglasite se ter pojasaite visokemu ministerstvu, da Vain bodo stroski veliko imaujsaoi % novo sodnijo, kakor jedo* kazaval dopis iz Kozane v zaduji stevilki „Soce.H Tudi ? ozim na zemljiske kojige bila bi nova sodmja za Brda velikanske koristi. Upamo, da prijatelj aa-sega lists tudi to stran ? kratkem pojasni. Iz Steverjana se nam poroSa, da na posestvih preblagorudnega gospoda baronaTacco ualetavujo de-lavci au veduo na lepe starine, kt so, kakor se zdi, rimakega dela. Bazno zidovje, ometauo na debelo z rudeckasto malto, in. razliCni prostori z umetao vdela-nimi tlemi se pogosto pouavljajo. Tia so kiacana ve-Ciuoma z mozajiki in lepimi obrobki; pod tlemi se nabaja pogosto opeka, Se uize pa oglje, katero so Rimci devali pod zidove ia pod tla, da so branili vlagi v svoja stanovanja. Iz raznoteroati zidov, prostorov in predalov se da sklepat, da so bile na onem mestu kedaj kopeli, ki so dobivale vodo po §e tn pa tam vidljivih vodotoCih. Za starinoslovce je taka izuajdba imenitna in Luditt se je, da do zdaj ni sel §e nikdo ogledovat teb znanienitih starin. Gospod Danijel Fajgelj, uCitelj v Toliaiuu, je izdal novo maso „Missa m houorem B. Mariae Virginia. Ad IV voces ioaeguales" pri Rudolfu Milieu ? Ljabljaci. Kratka, lahka, cerkvena masa, o kateri se je g. Foerster v Ljuoljani prav pohvalno izrazii, stane 50 kr. pri tiskarji. Slovensko glasbeuo slovstvo je obogateio za lepo, umetao deio, kt dela U3i skla-datelju in slovenskemu uciteljstvu. Za male pevske zbore po dezeli, pa tudi za velike v mestu je ta masa vsega priporoclia vredna. Katancnejo oceno, ako bo mogoce, prinesemo drugikrat. rSkiadbe Avgusta Armina Lebana," je naslov I. zvezku, ki je ravuokar izsel v tiskarni J. Blazuikovih naslednikov v Ljubljani. Obsega pa ta zvezek 6 napevoT in sicer: 1. BNa boj,* taoiki zbor, (bes. Boris Miran-ove). 2. sSlovo od domo?me,tt me-sani zbor, (bes. Janko Leban-ove). 3. „Baikan, tu^ui vtlikau !,a moSki zbor, (bes. Simoin GregorCic-eve). 4. „Vse t(r,tt mo2ki zbor, (bes. Boris Miran-ove). 5. BPrevara,f mesani zbor, (bes. Batka Brus-ove). 6. „V tihi noCi," mo2ki cveterospev^ (bes. Simon Jeokove). Zvezki se dobivajo pri ureduiku in zalozniku Janku Lebaou, uCitelju v Lokvi na Kvasu via Divaca, po 30 kr. s posto vred. Uitatelje opozarjamo na g. Fajgelj-novo oeeno tega dela v dauasujeji dopisu iz Tolmina. Pasi Mlovim ^&^^ S5ETI, kakor tudi Tiake vrste obveze, pasovi za dloveka, anglj, in franc, nogovice proti krLu, najnovejsi pasovi za nosilce, vse ranocelske priprave ix game in vse potreb- Seine za: bolnike. 0. NBUPERT, prej t.U. ZIE(JKR. fllffliflf n3*ai»ovljetro i. 1873. h Grttbeni 29, znotra v """"J! Trattnerhofa, Zaloga vseb paHSkiH poseb-Uosty, Razposilja hitro in inolC^ proti povzetju. §t. 2201. Razpk Pri tukajgnjej mestnej strazi javnega mirii se razpisujeti dve sluibi nadstra2oikov i ve6 sluieb straztiikov trece vrste. Nadstra^aiki dobijo na lcto place po 550 g!d., odskodnino za stanovaoje 50 gld. in pav-sal za unfforrae 60 gld. Strainikom se nakaznje po S60 gl. na leto, odskodnina za staimvanje po 50 gld. in pavsal za uniforme 50 gl. V slucaju, da se prestopi v visji razred, povzdigtie se plaLa na 420 gl. za strainike druge, a na 480 gld. za one prvegA razreda. Proinje se morajo vlo^iti podpisanemu u-redu do 11. aprila t. 1. z dokazi starosti pro-silcev, da so avstrijski podanici fpodlolni), ne-omadezni v politiSiiein in nioralnem obzirn, te-lesno sposobni in zmuzni de^elnih jezikov. Prednost imajo oni, ki d(ika&jo, da so v enacej sluzbi zalitevam ? zadovoljnost sluzili. Od stra^nikov se zahteva popolno znanje policijske sluzbe. OD MUNICIPIJA V POLI, dne 6. marca 1883. St. 1961. Razpk Za okraj puljske obeine se razpisuje sluzba gozdiiarskega opravitelja z letnim placiloni 600 gld., stanovanjem 200 gld. in odskodnino za potovanje 200 gld. Imenovanje je za zdaj zucasno in sicer dokler ne bode obCinsko zastopstvo, ki se ima na novo izbrati, poterdilo stalnosti (defmitiv-nosti) te sluzbe. Prosilci za njo morajo dokazati sposobnost v gozdnarstvu v zmislu ministerijalnega odtoka 16. jauuarja 1850. St. 63. dr. z. I. Yrh tega se tudi razpisujejo tri sluzbe gozdnarsfcih dnvajev z letno odikodnino po 360 gold, in stanovanjem na dezeli v puljskej obeini. Prosilci morajo vloziti svoje doticne pros-nje podpisanemu uredu v tekn 4 tednov in dokazati svojo starost, da so avstrijskt podanici (podlozni), zmozni italijanskega i hrvaskega je-zika, postenega obnasanja i fizicno zmozni. MUNICIPIJ V POLI, dne 25. marca 1883. Briška rebula! iz leta 1881., J v boteljkak po 40 in po 50 kr. s ste- J' klenico vred, dobiva se na slovenskem j[ oddelku deželne kmstijske šol«. J Met Yi\\\k\i prodajak, c. k. Solskih in vsakovrstnih drugih knjig ter pisnih potreb§fiin v Gorici, na Travniku h. St. 6, priporoCa svojo bogato zalogo za pisanje, risanje in §olo potrebnih pnprav ter sprcjema narofiila na knji-gp, ilustrovane Hste in casopise vsake stroke in v vsakem jeziku z zagotovilom natanfine postre^be in nizke cene. Veliko zalogo eerkvenih tiskovin in nw-litevnib bukev iz Ljubijaoe priporofe posebno Castiti dtihovsCini. Razpisana sluzba. Drustvo „SIoga" razpisuje sluzbo VETNARIOE za slovenski otro^ji vrt, ki se ima ustanoviti v Gorici. Placa je doloceua, kakor mestnlm vrt-naricam, z letnimi 300 gld. Zahteva se skusnja iz vrtnarstva in znanje slovenskega jezika. ProSnje naj se posljejo drustvenemu odboru v Gorici do 15. aprila t. 1. fiudovite kapljica Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno rdraTilo jo prata dobrodojna pomod in ni trtjbti nno-gib boaedi, da to dokalo njihova iadorita mot. Co to ie rabijo nokoliko dni, olajiajo in pio^eiiojo prav kinalu niijcrdoTffttuiSo ifl. lodSne bolcsti. Prav izvratho Y»tro?ajo io-per heinorojde, proti boleznirn na Jitrld in na vranicl, proti firorosaim boleznim in proti glistum, pri icnskib megeCnih nadloinostib, zopcr beli tok, bo^jawt, zopor bitje nrctttor di'Uijo pokvilrjono kri. Ono n« proganjnjo mtmo omonjenih bolozni, ampak nan obvurujojo tudi prod vnuko boloznijo. I'rodajojo bo ? vsoh glavnih lokarnicab na ovotu; za narofibo in poSil'utvo pa odino v lokurnici Crlstofoletti V Gorici, v Trstu r lokami 0. Zanetti in Cr. B. Bovia in v lokarni Alia Madonna v Korminu. Ena Htoklenica stano 30 novcev. St. 1548183 Eazpis drazbe. S tem se nazuanja, da se bode due .13. t. m. med enajsto uro iu poldncm v dvorani dezelne hi§e v Gorici ua javui drazbi oddalo razSirjenje poslopja bol-ni§uice tnilosr^nib bratov v Gorici. Elicna oeua je dolofieiia v zaesku 11474 gold. 42 kr. a. v. Ponudbe se sraejo podati pismeno ali ustmeno, toda vsaku s kav«:ijy znasajoCo 1150 gl. Ta obatoji lahko v denarii ali pa v takih vrediiostnih pismih, ki so dopuSCena za pupilarske kavcije. Obrisi, uafirti m drazbeni pogoji So o navadnrh uradnih urah v pregled razgrnjeui v de^elni pisarnici. DEZELKI ODBOR V GORICI, dne 2. aprila 1883. D c i e I n i glavar PAJER tap. Dr. Pattisonava vata za protiu naiboljia zdravilo zoper protin in revmatizine vsake vrste, kakor: bolecine v obrazu, prsih, yrata iii zobeh, protin v glavi, rokah in nogab, trganje po udih, bolest t hrbtu in ledijah. Zavitke po TO kr., polovica 40 kr., pri: O. Cristofoletti, lekar pri crnem medvedu r Oorici na Travniku. POZOH S tristo do petsto goldinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih more vsakdo dobiti 25 do 80 goldinarjev na teden na borsi, torej v kratkem 6asu zdatno poinno2iti svoje premo^enje. Ustmena in pismena prasanja naj se obrnejo na protokolirano bankno in lombarduo kupcijo Theodor \odcrer & Co. na Dunaji. am Peter 7. I. nadstiOpje, kjer se dajejo dotietii sveti brezplatoo in pod naj veto mol&cnostjo. ¦wympia odgovotni weOwfe: A. FABIMI, — Tiskar HUar^insia tiikarpa* y Qm'm>