Leto IV.	V Ljublfani, dne 27. decembra 1928	52. Štev.
Človeški razum neprestano išče in išče ter tako olajšuje z novimi iznajdbami življenje. V trenotku, ko nova iznajdba prodre v javnost jo ljudje občudujejo, pa se je kaj kmalu privadijo. Na-daljna izpopokievanja, odnosno napredovanja, pa korakajo pred naimi in z nami neopaženo. Z iznajdbami je pač tako kakor z novo odprtim vrelcem. Ko prične teči se čudimo, ko ga pa vprežejo v mline in žage, nu potem je že vse samo eb sebi razumljivo, da mora tako biti.
Tako je bile tudi s fotografiranjem. Pri prvih iznajdbah se je čudil ves svet, kako je te mogoče. Nadaljnje iznajdbe, prenos na papir, izboljšanje slik itd. do barvitih fotografij pa smo sprejeli kot nekaj samo po sebi raz-um!five?a.
veliko gibanja m premikanja. Zelo lepi prizori so bili iz morja: gb badnje valov in prihod ter odhod ladij.
Polagoma so pričeli sestavljati prizore, ki so jih zopet združil v cele življenske dogodivščine. Pojavili so se ljudje, ki so to zopet izkoristili v drugo svrho. Predstavljali so razne igre in jih pustil fotografirati, odnosno filmati. Film so prenesli na platno in ga pred-
stavljali po raznih krajih Iz tega se je razvila veli-kanska industrija, ki j« posebo razvita v Ameriki in ima zaposljenih nebroi ljudi. Pa tudi po raznik evropskih krajih cvet« taka podjetja. Filmska industrija in film sta obvia* dala svet. Za vse se gi že uporablja. Nadomešča gledališče, uporabljajo ga v poučne in znanstven« svrhe, prav posebno pa t tako zvano reklamo. Trgovska in tvorniška pod-jetja kažejo svoje delo-vanje in izdelke, drugi jih izrabljajo celo za politično agitacijo itd. Zelo važno pa je filmanje za tuj. sko prometno reklama, Baš s fibnanjem je dana prilika pokazati krasote in zanimivosti posaleznih pokrajin, ki privabijo tujce v dotične kraje.
Take propagandne filme pa moremo s polno upravičenostjo smatrati za važne kulturne filme. Široki ljudski sloji nimajo ne časa ne denarja, da bi potovali po svetu. Pomore jim film, ki z naravnimi posnetki pričara pred gledalca pokrajine in življenje iz najodaljenejšihi krajev. Tak film uči spo-znavti tuje kraje in tuja ljudstva in s tem širi du-vilnih kinoobiskovalcev, ki jih je danes že na stotiso-če. — Tudi naši vrfi »Skalaši«, to so člani planinskega društva »Skale«, hočejo izrabiti to dobro stran filma in so že v pretečenem poletju filmali našo Gorenjsko. FifrnaH pa bodo tudi ostale slovenske kraje in tako pripomogli, da se ponese glas o lepotah naše mile Slovenije daleč preko meja k to v krasnih naravnih posnetkih, ki bodo učinkovali tem bolj gotovo, ker bodo kazali našo zemljo tako, kakršna je. In na tako smo zelo ponosni.
Pa tudi nam samim je tak film potreben, saj sami premalo poznamo pestro lepoto naših krajev in milino slovenske zemlje in jo morda tudi premalo ljubimo. Naj nas novi film seznani z vso Slovenijo in pokaže, da je vredna najplemenitejše domovinske ljubezrf svojih sinov in hčera.
kako dati fotografiji, mrtvi sliki več življenja. Po dolgem preizkuševanju jima je tudi to uspelo. Na eni fotografiji vidimo, kaj se je godilo v tistem trenutku, ko je fotograf slikal. Ako sestavimo nebroj takih fotografij, ko slede druga za drugo, na istem kraju, vidimo že nekaj življenja. To je bila vodilna misel tako zvanega filma. Ko so fotografiranje v toliko izpopolnili, da je bilo mogoče trenutno slikati in sicer s pomočjo dobrih leč, je bil led že prebit. Na to so aparat tako priredili, da so hitro slikali in sicer tudi vse gibe. Uspelo je naredili po več sto sličic, ki so sledile druga drugi, kar trenutno. Tako je bil na sliki že precejšen del življenja. Take slike pa niso bile slikane na steklene plošče, marveč na posebne prozorne trakove iz celuloze. Trakove so s kemikalijami razviH. Takrat, ko je bil izdelan fihn pa so že poznali tudi tako zvano laterno magiko, to je bila svetlobna naprava, s katero so prenašaH razne slike, tudi barvane, z lučjo na platno, ali na bele stene. Na isti način kakor so slike laterne rnagike prenašaH, so prenesli tudi sličice fima. Da se je pa pokazalo tudi življenje na sliki, so prav tako kakor pri fotografiranju tudi pri pred-našanju premikali sliko za sliko iu pokazal vse to, kar so poprej fotografiran
Začeli so slikati filme po vsem svetu ln sicer najrazličnejše prizore. Mnogi so se lotili slikanja pokrajin in pokrajinskih prizorov. Kaj radi so slikah vlake, razne dirke ItcL, sploh prizore, kjer je bilo
Občani vai i Kapele v Soteski dolini so izkazali udano hvaležnost svojemu dolgoletnemu, sedaj upokojenemu šolskemu upravitelju Josipu Pečniku, s tem, da so ga imenovali častnim občanom
Anton Lajovic, sodn. nadsvetnik, petdesetletnik. Rojen je bil v Vačah kot sin preprostega, glasbeno zelo nadarjenega očeta. Že v mladih letih je neumorno golil glasbo.
Dr. Rihard Zupančič, profesor na ljub'janski univerzi je te dni praznoval petdesetletnico svojega rojstva.
Te dni so pokopali v Celju Nežo Levstikovo, vzorno slovensko ženo, mater našega pisatelja Vladimirja Levstika. Pokojnica, ki je slovela radi svojega blagega srca in plemenitega značaja, je gotovo mnogo pripomogla, da je zavzel njen sin tako častno mesto med našimi kulturnimi delavci
Krasna slika slavnega slovenskega umetnika Jurija Šubica nam predoči božične navade, kajenje, v njegovi ožji domovini v 'Poljanah na Gorenjskem
Ivan Gorup, železniški progovni nadzira tel j na Jekenicah na Gorenjskem je pred kratkim obhajal 60-letnico svojega rojstva. Bil je že za časa vladovanja nemške avstrijske gospode zaveden Slovenec, ki ni klonil niti pred naj-
Sto let je preteklo, kar je bti rojen na Koroškem v Rožu velezaslužra Slovenec Anton Janežič, budite!j naroda
mgrizenejšimi preganjalci Slovencev. Z neumornim delom je pomagal pri ureditvi precej razdrapa-nth povojnih prometnih razmer
Trije krepki junaki, branilci stare Avstrije. Na sliki vidimo, kdo vse ie moral biti vcujak in kako so skrbela za vojaško obleko in prehrano
T« dni je uinrl v Italiji med svetovno vojno najbolj znani italijanski general maršal Cadorna. Poveljeval je dolgo časa italijanski armadi. Radi nekih neuspehov je bil odstavljen. Med Slovenci je Kadoma vsaj po imenu dobro znan
Med južnoameriškima država Pa-raguajem in Bolivijo so nastala huda nasprotstva in prišlo bi bito kmalu do vojne. Veliko zaslugo za pomirjenje omenjenih držav si je spletel španski poslanik Kvinones de Leon. ki je uspešno posredoval
Češki pisatelj Stanislav Zima, ki je pred kratkim praznoval svojo 701etnico, je napisal zanimiv članek za Jutro
Na desni: Aman Ullah je kralj precej divjega plemena Afganistancev. Njegovo kraljestvo se nahaja v Aziji med ruskim Turkestanom in angleško Indijo. Ker je kot pameten vladar pričel modernizirati svoje nekulturno ljudstvo, se mu je narod z orožjem v roki uprl
Na levi: Kakor moški, tako tekmujejo tudi ženske, katera bo prva. Včasih hočejo prehiteti celo moške tekače
Pogled na Varšavo, glavno mesto Poljske, s spomenikom Zigmundom III.
Mična sličica iz svete noči
Tudi zima ima svoje lepote. Otroško veselje po zim
Poroka nečaKime oe-gijSKega kralja. Y katoliški cerkvi v Chischestru na Angleškem je te dni poročila princesa Orleanska, nečakinja belgijskega kralja, ministra Valterja Kingesanda, sina ameriškega večkratnega milijonarja
Gospa Cangkajšekova, moderna Kitajka, ki je študirala v Evropi, postane v kratkem »župan«
mesta Nanklng nia Kitaisk-m
Velik© težkoče imajo gasilci kadar gori kaka naša vasica. Sedaj si pa predstavljajmo, kakim nevarnostim so izpostavljeni ameriški gasilci, če se užge nebotičnik, ki je silno visok in obširen te je sam zase kakor kako mesto. Saj šteje tak nebotičnih prav pogosto nad 10.000 stanovalcev. Požar na nebotičniku napravija med stanovalci razumljivo velik strah. Saj gre tudi v takem primeru ogromna vrednost v dim in pepel in kup razvalin
Na levi: Krščanski božič med Japonci. Po misijonarjih krščene Japonke obhajajo prijetni božični večer po krščanskih običajih
Kakor vse večje moderne države, tako se je pripravila tudi majhna Bolivija, državica v Južni Ameriki, na vojno, ki je pretila pred kratkim izbruhniti med to državo in njeno sosedno državo Paraguayem. Opasnost je