Številka 154. Trst v ponedeljek 5. junija 1905. Tečaj XXX. pr Iz baj*. mkl du. ~9m Tjdi ob Dedeliafi in praznikih ob 5. oh. ob ponedeljkih ob S. uri z* u trmi. fAsiBleme it**ilke t* proomjmjo po S novč. (6 stotink * MBOCih P>bmkmrnmb ▼ Trnu in okolici. Ljubljani. Oorici, Delit Krmr iu- Man boru Celovcu. Idriji. št. Petru, Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. a»lm»e Ib mmrW¥e sireiema uprava lista .Edinost", ailea iUrri« Galatti ftt. IS. — l raiae mre m ed 2- pop. do V iretcr. — One oriaaom 16 st na vrsxo petit; poslanice >Mcranee. javne zanvaie in domači oriasi po pogodbi. _ cccc^ TELEFOJf iteT. 11»7. Edinost Siasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč / Suočalaa saaia sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni fluročbe brez doposl&ne naročnine se uprava ne ozirf. Vei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista DKEDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik zonsorci) lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. x8. Poštno-hranllničnl račun St. 652.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Dopolnitev japonske armade v Mandžuriji. BEROLIN 4. I z Tekija poročajo od 2. t. m., da je.biio v zadnjih 14 dneh mnogo čet ukrcanih. Glasom izjav iz verodostojnega vira je sedaj spopol njena armada v Mandžuriji. Dan na dan se v nekem pristanišču, 50 milj severno od Gensana, izkrcavajo japonske pomožne čete, ki imajo marširati proti Vladivostoku. Ponska straža, da vsprejme kapitulacijo. Rusi so prosili Japonce, naj nc transporti rajo dalje admirala in druge, ker da so ranjeni. Jaj>onci so nato pristali, z omejitvijo, da je japonska straža dobila ukaz ubiti admirala ako bi se približale druge ruske ladije in skušale zopet vzeti »Bjedova«. Nato je v Sasanani* vlekla »Bjedova«, pri čemer se je dvakrat vtrgala vrv. Zjutraj je »Sasanani« naletel na japonsko kri-žarko »Akaši«, ki je torpedovke odvela v Saseho. Med vožnjo je bilo morje zelo nemirno, tako da je bil krov vedno pokrit z vodo. Kuske ladije na Manili. WASHINGTON 4. (Reuterjev biro). Tukaj so mnenja, da bodo Rusi, ki so dospeli na Manilo, tamkaj internirani do zvršetka vojne. \VASHlNGTON 4. Po razgovoiu, ki ga •* predsednik Roosevclt imel z tajnikom vojne mornarice Mortonom in ge-n ralom Moodv-jem, je bil admiralu Trainu odposlan v Manilo ukaz, da ima internirati tjakaj dospele ruske križarke. kapitulacija »bogatova. BEROLIN 4.. Iz Petrograda so sporočili »Lokal-Anzeigerju« : Kapitulacija Ne-bo^atova z večini delom njegovega bro-dovja se je glasom govoric, ki se razširjajo isvršila vsled maščevanja mornarjev. Na vožnji po kitajskem morju je na pritožbo Nebogatova Roždestvenski baje uka- zal obesiti 40 mož. Radi tega je možtvo priseglo maščevanje. VspriČo sovražne flote zvezali so Nebogatova in njegove častnike ter so razobesili belo zastavo, nakar so se približati Japonci ter so ugrabili ladije. Smrt admirala Felkersauia. PETROGRAD 4. Iz Šangaja so listu »Ruskoje SIovoc sporočili : Admiral Fel-kersam je umrl dne 23. maja za rakom na želodcu. Roždestvenski, ki ga je nekoliko dni pred smrtjo obiskal na »Osljablji«, je prepovedal, da se prijavi smrt Felker-sama eskadri. Le njemu naj se z dogovorjenim znamenjem prijavi smrt. Radi tega je med bitko vihrala na »Osljablji« admiralska zastava. le trt a ruska eskadra. PETROGRAD 4. Neki adjutant generalnega štaba je nasproti nekemu so-trudniku »Gazete« izjavil, da ne more ničesar reči, kedaj da odpluje četrta eskadra, vendar meni, da je neverjetno da se sploh poda na skrajni Vztok. Pripomnil je nadalje : Bilo bi na vsak način možno po-grezniti one štiri ladije, ki so jih ugrabili Japonci, kakor pripisuje to pravilnik vojne mornarice. Napad Japoncev 11a Vladivostok oziroma Salialin. BEROLIN 4. Iz Šangaja so sporočili » Lokal-Anzeigerj u * : Glasom semkaj dospelih vesti so v Japonski železnice, ki vodijo proti severju, napolnjene s četami. Ne ve se, kam so namenjene. Splošno se sodi, da Japonci v kratkem napadejo Vladi vostok ali pa SaJialin. Gradnja nove ruske eskadre. BEROLIN 4 Iz Petrograda so sporočili »Lokal-Anzeigerju«: V ministerstvu vojne mornarice so podrobno pretresavali načrt o gradnji nove ruske vojne flote. Dva admirala sta vložila tozadevne projekte. Računa se na dejstvo, da bo možno vso floto zgraditi v Rusiji. V treh letih bodo zgradili 8 oklopnjač od 16 do 20.000 tonelat, pet križark do 20.000 tonelat, pet križark do 10.000 ton. 60 križark-torpe-dovk, 10 eskader-torpedovk za brambo obali in 60 podmorskih čolnov. Razun tega bodo morale tovarne izdelati tudi 4 transportne ladije za mine in 80 topničark za reke. Za oklopnjače se pridrži tip »Pavel I.«, za oklopne križarje I. reda zboljšani tip »Rosija« in »Bajan«. _______________ potresa Skadar. Črnogorska vlada je odpo-: slala v Skadar mnogo šotorov, ki so namenjeni za konzule, ki so morali zapustiti svoja stanovanja. CARIGRAD 4. Potres je močno poškodoval vse avstrijske zavode v Skadru. PODLISTEK. 2r2 Prokletstvo. Sfcdovinski roman Avgusta Sesoe — Nadaljeval in dovršil I. S. Tomlč. ?revfl M. 0-6. < )d tega krohota se je pretresal zrak, ali ta odmev roganja je zamolknil, tanak zvonec se je oglasil z zvonika — nekomu je zvonilo smrtno uio. Skof se je stisnil, kakor da ga je kača pičila, plamen jeznega mu očesa je švignil proti zvoniku, mišice na prestrašenem obrazu so zatrepetale, usta kakor da iščejo zraka, omahuje, leze na kolena, obe dlani stišče na ušesi in šepeta gledaje strmo pred-se v tla : — Poguba ! Poguba, Izrael, od tebe samega! Nem kakor kamen je klečal škof sredi svoje sobe. Plaho sta blodili njegovi očesi Brzojavne vesti. Potres v Skadru. CET1NJE 4. V noči od petka na soboto so v Skadru čutili zopet več potresnih sunkov; med temi je bil eden posebno močan. Zdi se, da bil je središče po tleh, kakor da mu je ta roka previdnosti čudnimi črtami zabeležila tajno bodočih mu dnij. Po duši mu je vihrala silovita burja, megla se je vila okolo njegove glave in nt občutil da je na tem svetu. Tako je obstal za trenotek od kamena. In zavladal je mir, ki ga ni motilo niti brenčanje mušice. V tem so se za njim na lahko odprla mala vrata. Grga Prišlin je pomoli! svojo glavo in se privlekel po prstih do škofa. Za hip je stal mirno gledaje Ivana, kakor gleda kača svoj plen, z«', tem se je dotaknil s prstom Ivanove rame. Ivan se je stresel kakor od mraza, skočil po konci, pogledal okolo sebe, in opazil Prišlina. — Ti ? je vprašal zevaje, ah ti ? je ponovil mirneje in po plašnem obrazu mu je zaigral usmev. — Da, je potrdil Grga. — A od kodi ? Kje ? — Tam-le ! je rekel Grga pokazavši s prstom na mala ✓rata. — Tam ? Da, da ! se je zasmejal, uda- Mnn mizarjev in sorodnih obrti, Iz krogov te zadruge smo prejeli : Vodstvo zadruge, kakor zakoniti reprezen-tant vse lesne industrije v Trstu, ne more dovoliti, da bi ostalo naše meščanstvo pod nesrečnim utisom, ki ga je prouzročilo pismo prekupca s pohištvom., g. A r t u r a Zanetti, v dnevniku „Piccolo" od nedelje 21. maja 1905 pod naslovom: „L o sviluppo delle industria locali; i ' indust ria del mobili ou. (Razvoj krajne obrti in obrt mizarstva). Načelništvo zadruge se smatra ravno tako sposobnim v stroki mizarstva kakor o. Zanetti; ob enem pa je prisiljeno dati sledeča pojasnila na omenjeno pismo. Da se popolnoma odrekuje in zapostavlja (vrednost) zmožnost tržaških rokodelcev ; to je nemoško in nepravično. Mesto da bi navduševali in podpirali one mlade moči ki so zvršile tukajšnjo obrtno šolo, služijo iste samo osebnim koristim, koristim privatnih prekupcev mobilij. — Ti trgovci, poznavajoči mnogokrat denarno položenje ubogih mladeničev, silijo iste v poniževalne pogodbe. Oni oddajajo kakor svoje delo, kar so drugi izvršili. Zaznamujejo jih z lastnim pečatom, kakor da so to njihova umetna dela. — Treba je, da se temu kvarjenju in varanju naredi konec, in naša zadruga, s pripomočjo društva po-dobarjev in dekoraterjev na les, ne opusti ničesar, dokler se ne izpolni — nje namen. S tem varanjem se hoče zanikavati važnost starodavne mizarske obrti v Trstu. Vodstvo zadruge bi zamoglo povabiti g. Zanettija na lice mesta, toliko v privatne hiše, kolikor v javne lokale in pokazati mu dovršenost hišne in sobne oprave, iz vršene od tržaških obrtnikov in umetnikov. Pred nedavnim časom, predno so se uvela v Trstu dela „na d eb e 1 ou (lavori a doz-zina), ko so namreč po razstavi leta 1882 prihiteli razni prekupci z lesom v naše mesto, naročivši si mizarske izdelke iz raz nih notranjih središč, v oni čas, pravim, je tržaška gospoda še nekaj držala v časti izdelke domače industrije s tem, da je klicala v hišo umetnika, rokodelca, da prevzame izdelovanje hišne oprave. -- Takrat je bila našim rokodelcem umetnikom dana prilika, da se odlikujejo svojimi deli. Kakega mnenja so bili nekdanji bogataši-podpiratelji, kakor nadvojvoda Maks, baron Revoltella, srbska iztočna cerkvena občina, ka s n e j e rivši se z dlanjo po čelu, vidiš, vidiš, ali sem neumen. Grga! Grga! je iztisnil Ivan, prijemši dvorskega župana za roko, a očesi sta mu plamteli ob tem v ognju, da si ju čul! — Cul sem jih, se je nasmehnil Grga stoje, ne da bi se bil maknil niti za en las. — Kje? ga je pogle.lal škofzačujeno. — Tam ! je odgovoril Grga pokazavši zopet na mala vrata. Vedel sem, da so besni, bal sam se, da bi moglo priti kaj hudega, pozval sem stražo, poslušal pri vratih. Pa ko so zbesneli do vrha, poslal sem ubijalno kopje. — Da, dat spominjam se, tu so bili malo poprej sovražniki. Ti si jih poslal. — Da. — Hvala ti, hvala, dobri moj Grga, Ti si jih ču1, bili so besni, je-li ? — Do kraja. Ali ti si jih junaški odbijal. — Mari ne ? Ali sem jih ? In ne udam se. — In prav je tako. — Ali, se je zamislil Ivan, prigovar- Skuljevič, Sera vali o, S a 11 e m in mnogo drugih ? Kdo je njihove palače, cerkve, stanovanja okrasil z opravo nenavadne lepote in sijaja ? Bili so sami naši domaČi tržaški rokodelci in umetniki, katerih se je izključno posluževala omenjena visoka gospoda. To skazuje, da se je ta obrt z ljubeznijo gojila. Tudi danes hoče doseči svoj namen, da se iztrga iz rok brezvestnih prekupcev, — tlačiteljev! Podpisano vodstvo zamore dokazati, da nekaj meščanov še vedno kupuje lesne izdelke v tujini, drugi bogataši pa dajajo dela tujim tvrdkam, kakor da bi v Trstu ne bilo na razpolago domačih sposobnih rokodelcev z enako dovršenostjo v umetnosti ! Nasprotno pa druge dežele iščejo naše umetnike in drugod se tržaški izdelki bolje upoštevajo, nego doma. — V Istri, Dalmaciji, Egiptu v podkraljevi palači dobiš največ tržaških umetnih del. ' udno pa je, da g. Zanetti noče spoznati veljave domače industrije, v tem ko je njegov oče kakor priprost mizar obogatel z razpro dajo tukaj izdelanih hišnih oprav. Navedeni gospod sam ve, koliko so vredni domači obrtniki, ker on sam oddaja težja in bolj fina dela našim rokodelcem, kar je v dokaz, da ni res, kar je on objavil v „Pic-coiu". —- V poročilu „k ura to rij a za male obrti« omenja Zanetti (kakor delegat istega), da je mizarska obrt v Trstu ena med najnaprednejimi in da je vredna, da se jo podpira. Nista vzrokom nesposobnost in pomanjkanje inicijative od strani naših rokodelcev-umetnikov, ako se ta obrt odstranja iz našega mesta, pač pa je krivo vedenje naših domačih naročnikov, kateri (da se le morejo pohvaliti in bahati z francoskimi, dunajskimi izdelki) zanemarjajo povsem naše mesto ter puščajo, da naši rokodelci in umetniki le životarijo inž njimi naše mizarstvo. Najlepša je pa še ta, da so zunanje naročbe — če tudi stanejo, rekel bi lepega denarja — izvršene tako, da se pokvarjajo v kratkem času, in kupcc se kesa, ko je prepozno. Najslabše pa izgleda tisto gosposko pohištvo, kupljeno pri trgovcih, ki večinoma nima nobene artistične vrednosti in trpežnosti, ker je prekupec sam nevednež v mizarstvu. — Kar navaja g. Zanetti glede nakupa lesa, ni res, ker ravno isti les rabijo vsi mizarji notranjih avstrijskih dežel. Edino s točko glede hišne oprave po ceni se strinjamo. V Trstu se nahaja 210 mizarskih delavnic, in te delavnice niso zmožne vspevati proti konkurenci, ki nam jo delajo zunanji po domačih številnih prekupcih. Da se to odpravi, v to nam zamore pomagati le novo ustanovljeni institut z a podporo male industrije, do katere so se obrnili. jali so mi to in ono radi Gričanev. - Seveda, ker je to njihova korist. Ako bodo Gričani morali dajati tudi škofu, tem manje bo spadalo na Kap i tel j. — To je res ! je potrdil škof, kimaje z glavo. — Zato te plašijo. — Ne preplašijo me. — Kako ne bi, ko ti je pravica jasna. — Je li ? Da, da, povsem jasna, iz njih govori sama zavist. — Pa se dvigajo s hrupom na svojega glavarja, da bi malodušno klonil in popustil. — Ali ne pusti. — Mečejo se na tvojo milost z grešnimi besedami. — Kesali se bodo radi tega. — Toliko, da niso položili roko na-te. Ta drznost nima para. — Oh, jih že mine to njihovo junaštvo, Grga, jih že mine. — Tvoja milost je prevelika. (Pride še.) Tudi druge industrije se nahajajo v Trstu, ki trpe vsled konkurence, tako n. pr. zanikuje g. Zanetti obrt kamenose-kov, katerih dela krasijo najlepše in najveće stavbe na Dunaju in Budimpešti. Ali so naši dekoraterji in stukaterji še v povojih ? Tako tudi nasi tapetarji ? Kedo si upa trditi ? Ali niso njihova dela povsodi znana in čislana ? In kovači ? Ali niso oni kos vsaki naročbi ? — Naša mestna industrija ni v povojih, pač pa so oni, ki jo ne podpirajo. Iz tega je razvidno, da bi se naša domača lesna obrt lahko izkazala, ako bi imela podpore. — To se je hotelo povedati, tudi slovenskim mizarjem, da se ubranimo pred krivičnim obdolženjem in proti osebi, ki dela samo za lastno korist, — ter bi hotela, da se vsak domači obrt oslabi. — Upamo pa, da nas bode pošteno meščanstvo podp ralo. Husko-japonska vojna. TKs?T, due j. junija 1905. Rusija hoče nadaljevati vojno. List _Kcho de Pariš" je iz Petrograda prejel nastopno poročilo : Sklenjeno je nadaljevati vojno do skrajnosti. Opust-lo se je misel sklicati narodno zastopstvo, ki naj bi se posvetovalo o sklepanju miru. Zmagala je reakcijonarna stranka ; govori se celo, da postane Pobedonoscev državni kancelar. V kratkem se ima odposlati na bojišče v Mandžurijo še 200.000 mož, kjer je dovelj zalog še za dva meseca. Omenjene čete dospejo na bojišče tekom enega mcseca in potem prično vojne operacije z podvojeno silo. Petrograjski dopisnik parižkega lista „Le Journal" poroča, da ne veruje nikdo v ruski prestolnici, da se prično mirovna pogajanja. V diplomatičnih krogih se smatra za neresnično vest o posredovanju več velevlasti. Splošno mnenje v oficijelnih krogih je, da bo Rusija nadaljevala vojno in da jo mora nadaljevati do eventualne zmage. Tudi časniki so tega mnenja. „Svjct", „Novosti* in „Novoje Vremja" soglašajo v tem, da ima Rusija vse inte rese na tem, da počaka z mirovnimi pogajanji dotlej, dokler se ne ponudijo ugod neje okolnosti. Operacijski načrt admirala Togo. _l)ailv Telegraph" je prejel iz Saseho nastopen pregled taktičnih dogodkov v pomorski bitki : Admiral Togo ni nikdar menjal svojega operacijskega načrta ; čakal je vedno v prelivu Tsušima ter prežal tam tri mesece. Admiral Roždestvenski je poslal poizvedovalne ladije v preliv, toda Japonci se niso izdali, nahajali so se v nekem pristanišču popolnoma zakriti. Rusi so se bali fortov ob obali otoka Tsušime in so radi tega izbrali prehod med Iki in Kui>o. Lskadra admirala Kamimura se je pojavila ju/no od Roždestvenskega ter ga je potiskala proti severu; ne da bi bila 1 nkrat vstrelila. Potem seje Rusom na severu pojavila eskadra admirala Togo in K atake. Ro/destvenski je bil obkoljen in japonsko brodovje je od treh strani obstreljevalo. Sklica je prodreti na severo-zapadu japonsko glavno eskadro, toda brez vspeha. < • > Položil j na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da vzlic temu da je kombinacija Pejervarv še v ospredju, se vendar pojavljajo raznovrstne govorice. Med drugim se .govori, da prevzame vodstvo vlade giof Albin Czaky, predsednik magnatske zbornice. Baron Fejervary se je baje izjavil, da mu njegovo slabo zdravje ne dopušča, da bi prevzel težavno misijo. Ako pa vladar ukaže, potem se pokori. Kakor člene nove vlade imenujejo: pod-guvernerja Topke, bivšega državnega tajnika Matlekoviča, strokovnega pisatelja Gyorgy ja podpredsednika upravnega so-dičča Radkoczv ja, predsednika konzular nega sodišča v Carigradu Štefana pl. Kvassay-ja in barona Samuela Josiko. Grof Khuen-Heder\vary je nekemu sotrudniku ..Pester Napio" izjavil, da bo ministerstvo Tisza v par dneh odpuščeno iz službe. Splošno so v Budimpešti mnenja, da baron Fejervary, ako prevzame vlado, odgodi zbornico, ako bi se ista branila dovoliti sredstva potrebna za vodstvo vladnih poslov. Govori se tudi o demonstracijah, ki se vprizore, ako pride v resnici na krmilo ministerstvo Fejervary. Deželni zbor istrski in Italijani. I>unajska „Information*4 piše: Zgodovina avstrijskega parlamentarizma je obogatela za eno bojevno sredstvo. Italijanska večina v deželnem zboru, zbranem v Kopru, ni došla namreč v drugo sklicano sejo. Vzrok tej čudni politiki je v tem, daje vladni za stopnik nameraval slovenski odgovoriti na neko slovensko interpelacijo. Po mnenju italijanskih poslancev se to zadevlje ob italijanski značaj deželnega zbora — dežele, tega si vendar niso upali reči — in je dovelo do abstinenčne politike. Glede t ga pa, da-li bo možno trajno vzdrževati ta način boja, menda še niso prišli na cisto. Vspeh, ki se ga nadejajo, utegne pač izostati. Pripoznanje slovenščine oziroma hrvaščine) kakor drugega deželnega jezika je v spričo dejstva neizogibno in mu bo tudi v tej deželi, kakor drugod, sledila uravnava jezikovnega vprašanja, če tudi ob nevolji večine (v deželnem zboru namreč\ Drobile politične vesii. Pobedonoscev — predsednik minister s kega zbora. Petrograjski list „Sin Otešestva- piše, da vzlic vsem dementijem še ni izgubila pomena govorica da bo Pobedonosdv imenovan predsednikom ministerskega zbora. Posvetovanje členov zem-s t e v. Iz Moskve poročajo, da se je v tamošnji palači plemstva vršilo neoficijelno zborovanje členov zernstev iz 30 gubernij, na katerih se je razpravljalo o sklicanju zemskega sabora. Iz Belegagrada poročajo, da je vlada umaknila predlog ministarskega predsednika Pašiča o srbskem posojilu. Crnogorski knez Nikola se je v soboto iz Frankobroda ob Menu podal v Monakovo. Od tam se je knez odpeljal na Dunaj. „Dnevni list". Pod tem imenom je v petek v Zagrebu pričel izhajati nov list, ki bo glasilo hrvatske narodne (ma-djaronske) stranke. Glavni politični urednik je poslanec dr. Nikola Tomašić, odgovorni urednik pa prof. Josip Vitanovič. Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. Presidij c, kr. finančnega ravnateljstva je imenoval finančnimi komisarji v IX. činov-nem razredu koncipista Josipa Postet in dra Kmilijana Enenkel, fin. koncipistoma v X. činovnem razredu konceptna prakt'kanta dra Antona Palaziol in Viljema Altmann, davčnimi pristavi v XI, činovnem razredu dačvne praktikante Viktorja Karčič Milana Lubic in Angela Pastrovichio. Birma. To leto se bo birma za predstojeće binkoštne praznike vršila po na stopnem redu : Na binkoštno nedeljo in ponedeljek, dne 11. in 12. t. m. bo birma po sv. maši. ki prične ob uri, v župni cerkvi sv. Jakoba. V torek, dne 15. t. m. v cerkvi pri Jezuitih po maši ob 10. in pol uri. V četrtek dne 15. pri starem sv. Antonu po maši ob 10 in pol uri. V soboto dne 24. t. m. v cerkvi novega sv. Antona po maši ob 10. in pol. V nedeljo 25. t. m. v župni cerkvi sv. Jakoba. — Tega leta ne bo birme v baziliki s. Justa, ker to cerkev sedaj popravljajo. NOVO društvo. C. kr. nametništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : »Podružnica v Lindaru družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Slovenka, Italijan in Nemec. Pod tem naslovom se nam piše : V petek zjutraj okolo 6 ure je prišla v ul. Molin piccolo neka Slovenka, ki je nekega tam stoječega Italijana vprašala, kje da je ul. Sv. Katarine. Italijan ni umel ženske, zato je rekel redarju štev. 314 : »Prosim, vi, ki umete slovenski, odgovorite tej ženski!« Mesto da bi bil stražar postregel ženski, se je obrnil proti Italijanu in mu je rekel: »Kako morete meni reči, da znam slovenski, ko sem — Nemec.« Izgovorivši te besede je šel redar svojo pot naprej. Italijan pa je šel in poiskal Slovenca, ki je konečno po vedal ženski, kar je želela. Torej : Italijan, ki nima nikake dolžnosti delati usluge, je v tem slučaju postopal vitežki, redar pa, ki bi moral iti na roko ljudstvu, je v tem slučaju pokazal — da Nemec ni za redarja v Trstu! V Zgoniku na Krasu je bila v nedeljo dne 28. maja procesija na čast Materi Božji, kamor je došlo od blizu in daleč mnogo slovenskega občinstva. Po procesiji so donele iz gostiln mar-sikake slovenske pesmi. V društveni krčmi je pa kaj z navdušenjem uevalo omizje slovenskih mladenk s Prošeka italijanske pesmice, med tem ko je tržaška veteranska godba svirala melodijo italijansko, oziroma furlanske pesmi „Sulle alte cime". Mislili smo, da smo tam kje v benečanskem Co droipu, ne pa v trdo slovenski vasi Zgo-nik, Žalostna nam majka ! Vipavska železnica Dne 31. maja se je vršil drugi občni zbor te železnice. Iz sklepa računov je posneti, da so dohodki leta 1904 na progi Gorica Ajdovščina znašali 148 760 kron ; stroški pa 122.248 kron. Reška statistika. V minolem mesecu maju se je na Reki rodilo 120 otrok, ravno toliko oseb je tudi umrlo. Porok je bilo 14. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1904 pa do vštetega 31 maja 18864 oseb. Od 25. 1905 pa do vštetega 31. maja je prirastlo 246 oseb. Dne 31. maja je bilo navzočih 984 oseb. Modras pičil otroka. Iz Krepelj na Krasu nam pišejo, da je dne 27. m. m. modras pičil v roko 11-letnega Ivana Ka-bal, kateremu je roka takoj otekla in je deček padel v nezavest. Ali mesto, da bi dečka hitro nesli k zdravniku, so mu pričeli kačji pik »razgo varjatiVzlic vsemu »razgovarjanju« se deček nahaja v smrtni nevarnosti. — V slučajih, ako koga piči strupena kača, je najbolje, da se takoj pošlje po zdravniško pomoč, in da ljudje ne iščejo pomoči pri miazačih«. Pretepi. Sinoči ob 11. uri je bil zdravnik na zdravniški postaji telefoničnim potom naprošen, naj bi prišel na pomoč nekemu človeku v nekem hlevu v ulici sv. Frančiška Erišedši na označeno mesto, je zdravnik našel 20 do 25 letnega mladeniča, ki je imel globoko rano na levi roki pod komolcem. Ranjeni mladenič je bil brez zavesti : izgubil je bil namreč mnogo krvi, ker so mu bile v pretepu prerezane žile. Zdravnik ga je dal nemudoma prenesti v bolnišnico. — 40 letna dninarica Frančiška Cam-perlo je prišla sinoči ob 10. uri in pol na zdravniško postajo prosit pomoči. Neki moški jo je bil namreč naklestil tako, da je imela znamenja na hrbtu in na obrazu. »Škrata« je izišla 22. številka z raznovrstno vsebino in mnogimi izvirnimi po-doaami. »Škrat« stane 10 stotink. milijonov mark, oziroma 24.000 milijonov mark več nego o času zadnje cenitve leta 1900. Število lesenih tračnic (švelerjev) na vseh železnicah na zemlje cenijo na 1494 milijonov. F. Fertot urar TRST ~ ul. Poste nuore št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. U|qo in 5 njiv zemljišča je na prodaj. — M lOd Oglasiti se v P e vrni št. 6 pri Gortei. ZOBOZDRAVNIK 5 Mi M Dr. ffiso Brillaiit v TRSTU ulica S. Antonlo 5t. 9. II. nadstr. < ----------------------1 * Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom j. t sreboni in zlatom. I. deluje posamezne umetne zobove kakor ^ ^ tudi celo zobovje. * J OKDINIR A od 9.—12 predp., 3.-5. popol. J ______► ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in lotokoles „Poch". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokole* itd. ' Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah. TELEFON štev. 1734. Gospodarsko. Moč navade. 1-rancozki minister za uk in bogočastje je, kakor pripoveduje pa-rižki list „Gaulois", prišel letos za velikonočne praznike v svojo rojstno vas v Sa-voji. Rojaki so ministra lepo vsprejeli, a ta je mislil, da se za vsprejem kmetom najlepše zahvali, ako jih pokliče skupaj ter jim drži govor o dolžnostih nasproti državi ter da jih pouči, kako po rebno da je, ako se cerkev loči od države, češ, da še le potem bo srečna njih ožjr domovina Savoja. Kmetje so prikimovali z glavo v znak odobravanja govoru ministrovemu. Iznenada pa je pričelo na cerkvenem stolpu zvoniti, zvonenje je vabilo vernike na ve-černice. Eden za dragim so se kmetje izmuznili iz dvorane, tako, da je ostal sam minister z vaškim županom, pa tudi ta je bil kakor na iglah, Konečno je rekel : Gospod minister, oprostite, ali jaz moram tudi v cerkev, ker sem prvi pevec v cerkvi. Amerikansko narodno premoženje. Glasom cenitve nekega ne\v-jorškega veščaka je skupno premoženje ameriških Severnih držav znašalo koncem leta 1903 nad 400.000 Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso št\~. 47 f priporoča vsakovrstne f*™j a^zlatenme in srebrnine-- ter žepne ure. Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk _ „SAlUS;t novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera. 2S plug Podpisani priporoča svoj iskušeni železni s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen, preprost, lahek in cen. — Svojo dobro znane Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 52 A _—_ {v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nikako konkurenci'. Sprejemajo se vsakovrstna dela t odi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. Karodni kolek je vdobiti pri upravi 9? Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 0! RISPARMIO 5 MEBLUVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH ' KATALOGI BREZPLAČNO.