8654
60 L0020G
PRI
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
SKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini ^bb. postale I grupo#
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 130 (9738)
TRST, sreda, 8. junija 1977
3! ^ce) izdajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od' 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» np reousi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LAIČNA FRONTA DOŽIVELA HUD IN NEPRIČAKOVAN PORAZ
Senat zavrnil zakon o splavu
Kljub teoretični večini je med tajnim glasovanjem sedem pripadnikov laične koalicije prestopilo v nasprotni tabor - O veljavnosti glasovanja je moral odločati poseben odbor Zavrnitev zakona o prekinitvi nosečnosti lahko vpliva na pogajanja za programski sporazum
#	. rtIM, 7. — Vprašanje prekinitve nosečnosti, ki je že vzburilo veliko f ei"'k ‘*i nasprotij med političnimi strankami, je danes eksplodiralo
o* bomba. Senat je z dvema samima glasovoma večine (156 proti 154) ;v°jil demokrščanski veto za zakonsko ureditev splava. Izid glasova-I« je posledica popuščanja v laični fronti (KPI, PSI, PSDI, PRI, PIJ), t . "m članov katere je prestopilo v nasprotni tabor. Dalj časa se ni č'n(° vedelo, koliko je ((ostrostrelcev« in šele popoldne je predsednik ■"liani dokončno rešil «tchničui» incident, ki je bil vzrok tolikšne ue-Siinvosti. Zgodilo se je namreč, da je neki demokrščanski senator, ba-
*	aenese, dobil dve žogici iste bane in je zato glasoval napačno. Za-bf01 teSa so v žarah našli 311 čm(h žogic in 309 belih, medtem ko
'"oralo biti število žogic obeh ban enako. Vse to pa ne spreminja jas Cna rezlllta,a ~ J" poudaril Fanfani — ker se je večina senatorjev »k«**0 izick,a za Predlog demokristjana Carrara ‘
R| Osnutek o ureditvi vprašanja splava.
Liniani je uradno razglasil izid snovanja ob 17.30 in ga spričo j v°jih pristojnosti proglasi! za ve-Javiicga, čeprav republikanec Ve-,e'izetti in komunist Vignolo nista ,°tela podpisati zapisnika. Ob za-
in je zavrnila zakon-
e.fku jutranje razprave ni nibče "'Oakoval tolikšnega presenečenja, Al ,ic laična fronta teroreti<jno lah-® računala na 161 glasov, tisti, ki ? "asprotovali uzakonitvi splava, fj1. le na 149. Razprava se je začela £Cn<> ob 10. uri ko je demokristjan ■ arraro v imenu dvajsetih senator-i v zahteval tajno glasoyanje o svo-p ^ Predlogu, naj bi senat ne raz-l Ovijal o posameznih člen!b osnutek v bistvu torej naj bi ga zavrnil, glasovalnih izjavah so senatorji glasovati ob 13.15. Ko se je *širila vest o presenetljivem izi-ic za nekaj trenutkov zavladala |c da, Medtem ko sta predsednik ,	jM odbor za pravilnik re-
. v'ala vprašanje nepravilnega gla-
strani pribili, da bodo znova predložili zakonski osnutek v poslanski zbornici, socialdemokrati oa so zagati molčali. Medtem ko se na obzorju poraja polemika o tako imenovanem jamstvenem odboru, ki naj bi skrl>el za izvajanje programa (v polemiko so posegli Fanfani, liberalec Bozzi, socialist La-briola in komunist Di Giulio) so politični komentatorji dejansko ore-zrli dvostranska srečanja na tehnični ravni in so posvetili vso pozornost izidu glasovanja v senatu.
Tudi med demokristjani marsikdo ocenjuje sklep senata živčni in zaskrbljeno, pa čeprav v uradnih izjavah zmagovalci, ne prikrivajo zadovoljstva. «S svojim utemeljevanjem — je poudarila senatorka Franca Falcucci — je KD ponazorila tudi stališča drugih si!.» Pic-coli je pribil: »Gre za zelo po-j membno opozorilo. V primerih kot
družbeno in pravno vprašanje prekinitve nosečnosti nerešeno in očitno jc, da ga je treba rešiti v najkrajšem času. Komunistična partija je pripravljena na tvorno sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami in torej tudi s krščansko demokracijo, osnova vsakršnega sporazuma pa mora biti načelo svobodre odločitve ženske. KPI upa da se bo po te.i poti mogoče izogniti referendumu, ki bo v nasprotnem primeru e-dina možna alternativa.«
Ustavno sodišče je pred časom namreč že overovilo podpise za referendum in ker pravilnik določa, da se lahko znova predloži, eni od zbornic zakonski osnutek ki je bil zavrnjen, šele pr 6 mesecih, je ljudsko glasovanje (razpisati L j ga mo~ali prihodnjo pomlad) skorajda i edina možna rešitev. Tega mnenja je liberalec Bozzi («obeta se nam referendum ob katerem se bo dr žava razbila na dvoje«), socialst Achilli («Referendum je edina možna rešitev«) in republikanec Manami, ki je poudaril, da «na prvem ljudskem glasovanju smo že zmagali«. Do prihodnje pomladi i-mjo politične sLranke vendarle še

d Predstavniki so takoj poudarili, -ir marsikdo od laikov v zadnjem rimtkn glasoval kot mn je nnreko-
i ^ H Vl'ef Kninnnforli Inci/m n>i a<k
prevlada.« Predsednik demokrščan-skili poslancev pa je takoi previdno dodal: «Upamo. da bodo ostale
i«uKšiK°men‘arii *eV*Ce 3,1 j stranke trezno ocenjevale eJaso
vanje in da s težavo doseženo rav-
». zatožni klopi so bile manjše j novesje ne bo zrušeno « Z njim je J lta?nlte. slišati pa je bilo tudi ne j soglašal tudi tajnik skupine Cnniu-1 kio Parn‘*ioy- tatoi zavrnjendi, ojnione e liborazione Borrusso: «Mo-listi bč.t>nih .odPaclnilt!h med soda-Uit bi se, kdor bi hotel pripisati Vej ktednji so poudarili, da so prevelik politični pomen glasova-
I SAnioliefJ/iM: c o, n M f rvi' i i »flaemzoli	XY -.1. „ 1J 1_ „ .. - i..,.—	I. : I . -JG,
t socialistični senatorji glasovali otr>o, republikanci so s svoje
'"(liMiiiiiiatiiMiHiiiiMmiiiiiiiMiiiimiliiniiiiii
Nevaren manever
Ni«
j veliko začudenje tudi samih ^"'»krščauskih parlamentarcev, ki d sr najbolj zagrizeno borili pro-jt *"konu o prekhiitvi nosečnosti, ^.^euat včeraj dopoldne zavrnil l'> o splavu. Čeprav je laična I,,.l'ta lahko računala na 161 se-•h	nasprotniki splava pa le
R9, je demokrščanski predlog, jijl bi zavrnili zakonski osnutek, ^ "''L pa čeprav s pičlo večino, j. glede na napako enega izmed ^"Uirjcv in na dolgo ter napeto -Pravo o veljavnosti glasovanja. !!„, r**y zaradi tega bi bila odveč (I '‘">ika, če je predsednik Fanfa-liav V|,al pravilno, ko jc potrdil ve-t,'»»st izida, vprašati pa se je jL*kaj pomeni včerajšnje gla-{(|l!l"ie in kakšne bodo lahko uje-|(V|*. Politične posledice. V tem o-gre najprej poudariti, da za-nj, v zakona o prekinitvi noseč-J »5,1 "ajbrž ni naključna in da je / U- dokaj jasnega političnega ma-■ T*! povzročiti frontalni spopad
5,	..........
V|)f. .kD in bučnimi strankami ob tlenju splava, medtem ko so v
Z:
OL3fc' ___
iiju.» Nekoliko ostrejši je bil vodja demokrščanskih senatorjev Barto-lomei: «Večina volivcev je z nami. Današnji izid glasovanja naj bo v opozorilo vsem skrajnežem in tisti. ki hoče res delati v korist državi naj se resno zamisli « Krščanska demokracija očitno noče pregaziti nasprotnikov, ne bo se na vsekakor odpovedala tej morda nepričakovani zmagi.
Prva komunistična reakcija je bila zelo ostra: «Danes smo se so očiii z belimi brigadami. Gre za hudo politično dejanje, saj bj odpadniki lahko odgovorni za razkroj političnega okvira.« Tako je poudaril podpredsednik komunističnih senatorjev Dario Valori. Zvečer so senatorji KPI po sestanku s tajništvom stranke pojasnili: «Največjo odgovornost za ta negativni rezultat gre pripisati krščanski demokraciji, ki je z izzivanjem čelnega spopada, preprečila tvornejše soočenje ob razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka. Pripomniti gre tudi, da so besedilo osnutka osvojile vse laične stranke.«
(Očitno je. da so nekateri pripadniki laične fronte med tajnim glasovanjem prestopili v nasprotni tabor — nadaljuje komunistično sporočilo — čeprav bi bilo veliko bolje,
1 da bi svoje stališče javno utemeljili že med razpravo. Po današnjem glasovanju v palači Madama je hudo
nekaj časa. Zaenkrat jih najbolj skrbijo morebitne posledice včerajšnjega glasovanja na pogajanja za vladni program. Signorile, član tajništva PSI, je ocenil dogodke v senatu «kot zelo hude, saj kaže, da si kdo žeii frontalnih spopadov«. Za bivšega milanskega župana A-tiiasija pa gre za «zapreko, ki jo bomo le s težavo odstranili v kratkem času, ki nas loči od skupnega sestanka strank ustavnega loka«.
CANDIDA CURZ1
PO IZJAVAH POSL. PRETI J A
Na poli k sporazumu o zakonu o založništvu
RIM, 7. — Predsednik socialdemokratske poslanske skupine Luigi Preti je danes izjavil, da bi moralo kmalu priti do sporazuma med predsedniki poslanskih skupin za pripravo zakonskega osnutka v korist založniške dejavnosti. Kljub optimizmu glede izida pogajanj pa je Preti opozoril, da obstajajo še nekateri nerešeni problemi, kot na primer vprašanje imenovanja di-
rektorja, kar lahko stori le založnik, toda po predhodnem posvetovanju z uredniki. Prav tako nerešeni sta vprašanji cene časopisov in u-krepov orati koncentraciji dnevnikov. še daleč od rešitve pa je vprašanje uredniških odborov: Preti je dejal, da ne verjame, da bi lahko sprejeli predlog, po katerem naj bi ti odbori določevali kriterije za nameščanje novih časnikarjev. Predstavnik PSDI je podprl predlog, da bi v zakonski osnutek o založništvu vključili tudi ukrepe o časnikarskem zavodu za socialno zavarovanje «Amendola», katerega ohranitev je bistvene važnosti za zaščito avtonomije časnikarjev in torej same svobode tiska.
RIM, 7. - 312.249 Italijanov bo šlo prihodnjo nedeljo na volišča, da bi volilo za obnovitev štirih občinskih in 36 okrožnih svetov. Skupno bodo volitve v devetih občinah oziroma osmih pokrajinah. Največja občina, kjer bodo obnovili občinski svet, je Capua v pokrajini Caserta. ki šteje okrog 17 tisoč prebivalcev in nekaj več 12 tisoč volilnih upravičencev.
F0RLAN1 KONČAL SVOJ URADNI OBISK V JUGOSLAVIJI
Skupno poročilo govori o ukrepih za uresničenje osimskih sporazumov
Pobuda za sestavo programa kulturnega sodelovanja - Podobna stališča o vrsti pomembnih mednarodnih vprašanj - Mirin varnost na Sredozemlju - Djuranovic povabljen v Italijo
skega sodelovanja na vseh področjih. Med mednarodnimi vprašanji je bila v ospredju beograjska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, za katere uspeh se enako
(Posebej za Primorski dnevnik)
BEOGRAD, 7. — Italijanska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Forlanija je danes končala obisk v Jugoslaviji in se popoldne z letalom vrnila v Rim. Italijanski državn;k jc dopoldne Imel sklepne pogovore s sekretarjem za zunanje zadeve SFRJ Milošem Miničem, na katerih sta obravnavala nekatera konkretna vprašanja s področja gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
Jugoslovanska stran jc zlasti poudarjala pomen razširitve sodelovanja tudi na področju kmetijstva in v tej zvezi o možnostih večjega sodelovanja Jugoslavije z deželami Evropskega skupnega trga. Sogovornika sta pozitivno ocenila razvoj kulturnega sodelovanja med državama in pri tem kot posebno pomembno dejstvo omenjala vse večjo razvejanost sodelovanja med posameznimi jugoslovanskimi republikami in italijanskimi deželami ter pokrajinami pa tudi mesti. Iz pogovorov je izšla pobuda za sestavo novega programa kulturnega sodelovanja.
Italijanska gosta je v teku pred-poldneva sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Ve-selin Djuranovic, ki se je ob tej priložnosti zahvalil italijanski vladi za prizadevanja pri organizaciji «meseca jugoslovanske kulture« v Rimu. Na pogovorih sta ugotovila viden vzpon jugoslovansko - italijan-
< lili IIIMIII, II. IIIIIIIIM.umi UMU lllltllil m 1111*11 Milil.IUIIIIIIIIIUIIII.....llllllllllllllllllllllltlllllllllllltllMMIII..
ZANIMIVA POSEGA TAJNIKA CG1L D1D0JA IN GEN. TAJNIKA UIL BENVENUTA
Vloga sindikata v sedanjem političnem okviru v ospredju razprave na IX. kongresu CGIL
Predlog L. Lame za reformo sistema plač in odpravnine - Zagotoviti spoštovanje pravic, ki »so si jih delavci priborili - Nenadomestljiva vloga premične lestvice
... _________________________
*ežavna in dolgotrajna pogani1* med strankami ustavnega lo-jr(1 Za sestavo novega vladnega kvarna. Ni mogoče namreč ver-kj ’ da so senatorji laične fronte, Slu Se v za,iniem trenutku preit),, % to naredili iz nekega zgolj »finega vzgiba. Morebitna vpra-k- p vesti bi lahko veliko tvornc-lld 11 "einkovitcje načeli med dol-»(' ""širno in poglobljeno razpra-» 'komisiji ter začetno razpravo *d i?,?nu kot celoti, med katero V, '"i'"e stranke upoštevale dopri-fffl k,’, peh in so skušale uravuati ' *t> °"it"a nasprotja. Dejstvo, da V J" ndločUi za svoj korak ravno tl4at,«ieni trenutku in med tajnim '“I k|| "vahjem, dokazuje, kakšen je §|Nihov namen
S« P senata, tudi glede na drii-,)<! \ " izid glasovanja v poslanski v ^ "Ici, ni izraz volje italijanske-■ (j ""roda, še zlasti pa ne žensk, " pričakovale odpravo fašistič-i" anahronističnega zakona, S1Pi katerega so krvavele in u-Siii v (‘ambulantah* najrazlič-Sp]. "mz.aoev. Očitno je, da je it |' položaj nevzdržen in da Sl,| *a *a budi pravni in socialni Sj "bi rešiti. Začeti s polemiko (j * mičnimi silami, zvračati kriv-S včerajšnje glasovanje drug u""ga, jc brezpredmetno, ce-\ /["lijivo. Edina pot je, da laič-Jl *.'* znova poprimejo za delo, [c , "šiiio nadoknaditi zamujeno. S po si bodo lahko spet pritlo-\ » hupanje iavnrga mnenja in )t azm naklep tistih, ki skuša-) č I,. . frontalni spopad med KD 'W> oa eni ter razkroj laične ^ "h drugi strani, (vt)
Tajnik CGIL Luciano Lama
RIMINI, 7. — Vprašanje vloge sindikata v, sedanjem političnem okviru ih v poskusih, ki so trenutno v teku, da bi oblikovali novo veči no, je bil v ospredju razprave na 9. kongresu CGIL, ki se je včeraj začel v Riminiju. Prav pri tem vprašanju so se pokazale razlike v gledanju posameznih delegatov v odnosu do včerajšnjega Lamovega poročila.
Zvezni tajnik Dido je poudaril prizadevanje socialistov, da bi o-mogočili udeležbo vseh levili strank v programskem sporazumu. Kaže, je dejal Dido da bo dogovor med strankami povzročil vrsto vprašanj in negotovosti, tako kar zadeva vsebino, se pravi ozko območje programskega sporazuma, kot kar zadeva politično podporo, ki bi jo tak sporazum moral imeti. Po mnenju zveznega tajnika bi vsakršna reši tey, ki bi predvidevala dvojno in različno raven odgovornosti demokratičnih in ljudskih strank do programskega načrta, bila protislovna: če bi ne b:lo večine, v kateri bi prevzele odgovornost vse stran ke, bi to ustvarilo tak politični ok vir, ki ne bi prispeval k stabilizaciji političnega položaja, ker bi prišlo do nasorotij med strankami, ki so sicer odobrile program, vendar ga ne bi mogle izvajati.
Ob temi odnosov med sindikatom
iiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiMMiinitiimiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiMiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiMiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA
Pozzan obtožuje tudi Micelija
Bivši načelnik SIO naj bi bil stalno v stiku s fašističnim kolovodjem Stefanom Delle Chiaie
CATANZAP.O, 7. - od kar je Marko Pozzan, eden od glavnih obtožencev za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana, stopil preči sodnike se v eatanzarski sodni dvorani presenečanja kar vrstijo. Sprva je kazalo, da bivši sluga padovskega zavoda ConfigJiacchi sploh ne bo govoril, nato si je privoščil majhen napad proti obveščevalni službi SID. potem je (zbolel« in že spet umolknil, od včeraj pa strelja proti obveščevalni službi s težkim topništvom. Kazalo je tudi, da bo tarča njegovih napadov predvsem tisti del STD, ki sta ga poosebljala stotnik La Bruna in general Maletti in ki naj bi bil zvest Andreottiju (to je včeraj jasno prišlo do izraza, ko je obtoženec vpletel ministrskega predsednika), danes pa je Pozzan pomeril tudi v Micelija in njegovo skupino, obenem pa privlekel na dan še «čmo internacionalo« te)' enega od njenih najvidnejših' predstavni kov: Stefana Delle Chiaie, zloglasnega «Caccolo«. ki jc vpleten tako v pokol na Trgu Fontana kol tudi v ftorghesejev. pŠskus 'državnega udara, pred nedavnim pa je organiziral napade najbolj reakcionanjfe 'desnice proti španskim demokratom. Kakšne igre se gre torej Pozzan? Na čigavi strani j*7
Morda pa so ta vprašanja slabo postavljena in cilj budili obtožb, v kateiih je Pozzan spretno pomešal veliko laži s trohico resnice, en sam: dvigniti velik oblak piahu, zmesti sodnike in po možnosti doseči p« novno prekinitev sodne obravnave. In to bi, z izjemo anarhistov, koristilo vsem obtožencem:	od fašistov do
častnikov obveščevalne službe. Madeži bi ostali, sumničenje bi se okrepilo. vendar to je cena. ki so jo vsi obtoženci in mandatarji pripravljeni plačati za to, da resnica ne pride na dan.
A vrnimo se k davišnji obravnavi. Pozzan je tudi danes govoril o svojem življenju v Španiji. Komaj se je vrnil; iz Franckfurta ga je španska policija priprla in bila je že na tem, da ga izžene, pozneje Pa sc je premislila in mu dala dovoljenjp za bivanje v Madridu. Fašistični krogi in predvsem Delle Chiaie (le-tega Pozzan obtožuje, da je odgovoren za njegovo izročitev italijanski pravici) so navezali stike z njim in ga sku-Sffili prepričati, naj sodeluje z obveščevalno službo SID. aCaccola« naj bi mu v tem okviru poudaril, da je vedel za priprave za njegov (Pozza-nov) beg iz Italije že od vsega začetka, saj. naj bi govoril o. tem vpra-
šanju z agentom, s katerim se je sestajal v Barceiloni (kaže, da naj bi to bil La Bruna). Delle Chiaie naj bi mu nadalje zaupal, da je v stiku z Micelijem. Malettijem in La Bruno in da deluje sporazumno z njimi. Obenem naj bi tudi zagrozil, da v Španiji ne bo več prostora za fašiste. ki ne bodo sledili njegovim navodilom. «Zdelo se mi je-je pripomnil bivši sluga — da ni bil podoben beguncu«.
O velikem vplivu «Caccole» v Španiji priča tudi dejstvo, da doslej ni bil še aretiran kljub valu aretacij med fašisti, če naj verjamemo Pozzanu naj bi vsi zaprti ne spadali v skupino Delle Chiaie.
Proces se bo nadaljeval jutri, (vt)
Preklicana stavka uslužbencev Alitalia
RIM, 7. — Alitalia sporoča, da bodo vsj jutrišnji leti redno potekali po normalnem urniku. Oba sindikata uslužbencev letalskih družb - FULAT in AN PAV _ sta namreč sklenila preklicati jutrišnjo stavko v pričakovanju rezultatov novega srečanja z vodstvom Aljtaiie, ki bo 14. julija.
in političnimi -strankami v sedanjem političnem okviru se je ustavil tudi generalni tajnik UIL Benvenuto', ki je v svojem .posegu obravnaval tudi problem javnega reda in sindikalne enotnosti. V sedanji fazi obstaja nevarncct. je dejal, da stra-
tegija napetosti doseže-cilj, ki si j bo morala tudi izdelati skupno plat-ga je zastavila, se pravi, da prisili sile, ki si prizadevajo za obnovitev družbe, da se ukvarjajo s starimi temami v zvezi s državljanskimi pravicami in z obrambo življenjskih razmer delavcev.
Benvenuto je podčrtal potrebo prisotnosti sindikata v sedanjih pogajanjih na politični ravni. Avtonomija in pobuda sindikata pa se morata odražati na dve.i ločenih rav neh: «Sind'kat n «ra dati demokratični odgovor na vprašanje javnega reda kot dejanski razvoi odnosov med državo in državljanom« ter «mora dati obenem odgovor na gospodarsko krizo s tako politiko, mora imeti kot poglavitni cilj
zagotovitev zaposlitve«. Kar zadeva vprašanje enotnosti pa je Benvenuto dejal, da se popolnoma strinja s predlogom generalnega tajnika CGIL Lame za takojšnje sklicanje skupnega zasedanja generalnih svetov teh sindikalnih organizacij. na katerem naj bi razorav-ljali o tem vprašanju.
Ostali delegati so razpravljali v glavnem o strukturi plač in osebnih dohodkov. Med delegati CGIL prevladuje mnenje, ki ga je izrazil tudi Lama v svojem včerajšnjem poročilu, da bi bilo treba v prvih desetih letih službe v vseh delovnih kategorijah zagotoviti delavcem štiri ali pet skokov starostne doklade, kar bi povzročilo poprečno zvišanje plače v. istem obdobju za 20-25 od sto. S tem v zvezi je Laina bil zelo jasen: da bi premostili vprašanje neenakosti dohodkov med delavci in uradniki, med javnimi in zasebnimi službami ter med delavci raznih sektorjev, je treba doseči postopno odpravo avtomatskih mehanizmov ter navezati starostno dobo na splošno delovno dobo, ne pa na delovno dobo pri posameznih podjetjih. Predvsem mora biti jašno, je dejal Lama, dn sindikat nima najmanjšega namena zahtevati zmanjšanj^ plač, še več, predlog CGIL bi pripeljal v nekaterih primerih do bistvenega zvišanja dohodkov, še zlasti v prvem obdobju kuriere. Predlog o štirih poviških v prvih desetih letih bi namreč prispeval k bistvenemu zvišanju osnove dohodkov, se pravi začetne plače.
Na vprašanje, ali ne bi taka re-strukturacija plač z odpravo razlik in neravnovesij povzročila prave in pretirane uravnilovke ali pa. če ne bi tako prišlo sploh do enake plače za vse uslužbence .odgovarja včerajšnje Lamovo poročilo, da bodo za ta poskrbele obnovitve delovnih pogodb. Ici bodo morale zaščititi strokovnost z diferenciranimi poviški plač. To stališče CGIL ,ie bistveno različno od dosedanjega) ko je sindikat vedno skušal doseči enake mezdne izboljšave za vse. Namen predloga CGIL je. kot smo že rekli .navezati občasne poviške na splošno delovno dobo. ue
katerih je tekla beseda na pogovorih in ugotavlja veliko podobnost stališč obeh držav glede vrste pomembnih mednarodnih vprašarij, zlasti tistih, ki zadevajo evropsko varnost in sodelovanje, razorožitev, spremembo mednarodnega gospodarskega reda. ublažitev krize na Bližnjem vzhodu in na Jugu Afrike in podobno. Vidno mesto so dobila na pogovorih tudi vprašanja miru in varnosti na Sredozeml ju ob ugotovitvi, da je položaj tega območja izrednega pomena za celotno stanje v Evropi.
Iz celotnega poteka pogovorov, ki jih je označevala odkritost in prisrčnost je razvidno, da osimski sporazumi dejansko pomenijo pomembno prelomnico v odnosih med državama. Z njimi sta Jugoslavija in Italija odpravili iz medsebojnih odnosov vse tisto, kar je iz preteklosti obremenjevalo sodelovanje, uredili sta vsa nerešena vprašanja, še posebej mejno vprašanje in tako postavili temelje trdnih odnosov in sodelovanja. Važno je, da so na pogovorih potrdili težnjo te sporazume tudi dejansko uresničiti in to v celoti. V tej zvezi je dobilo na pogovorih ustrezno mesto tudi vprašanje ureditve položaja narodnih manjšin. DRAGO KOŠMRU
Sirski premier danes v Beogradu
BEOGRAD, 7. — Na uradni obisk v Jugoslavijo bo jutri dopotoval predsednik sirske vlade Abdul Rahman Khleifavvui. V beograjskih u-radmh krogih poudarjajo, da bo o-bisk sirskega premiera v času. ko obe državi želita še bolj okrepiti svoje sic(?r dobre in prijateljske stike. Osrednja tema jugoslovansko-sirskih pogovorih bo. kot pričakujejo. krepitev dvostranskega sodelo-Vilija, seveda pa bo sirski premier "SSfivojim gostiteljem Djuranovjčem in drugimi jugoslovanskimi predstavniki razpravljal tudi o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, še posebej o Bližnjem vzhodu.
Djuranovic sprejel sekretarja UNCTAD
BEOGRAD, 7. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Dju-ranovič je sprejel danes generalnega sekretarja konference ZN za trgovino in i-azvoj Gamanija Coreo. Izmenjala sta mnenja o vprašanjih iz dela UNCTAD, še posebej v luči nedavno končane pariške konference in dialoga med industrijsko razvitimi deželami in deželami v razvoju. Djuranovic je potrdil pripravljenost Jugoslavije, da tudi v prihodnje sodeluje v dejavnostih UNC TAD, da bi prispevala k preučevanju in iskanju rešitev za žgoča vprašanja razvoja gospodarskih odnosov v svetu in še zlasti hitrejšega razvoja manj razvitih.
Z Gamanijem Coreo, ki je na u-radnem obisku v Jugoslaviji, se j® danes pogovarjal tudi član zveznega izvršnega sveta Janko Smole. Razpravljala sta predvsem o najpomembnejših vprašanjih na sedanji stopnji stikov med razvitimi in deželami v razvoju ter o pogovorih, ki se bodo po pariški konferenci nadaljevali v okviru Združenih narodov.
HiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiimiifiMMiiiiNiiiiiiiiiitMiiiiiitiMiiMmiiiiirHnuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKMiiiHMiiiiiiiiiiiiHiiiKiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniMiiiimimfiiiiiiiniiiiiiiiiiv
Janoš Kadar na obisku v Rimu
*■	.•*».****• v
pa na delovno dobo pri istem podjetju.
Bri tem se poraja .vprašanjev kakšne možnosti imajo predlogi tajnika Lame ,da jih odobrijo lia jutrišnjem zasedanju pete komisije, ki se bo morala . o tem izreči. Peta komisija
formo vseh treh sindikalnih organizacij. Omenimo naj še. da je Lama poudaril nenadomestljivo vlogo premične lestvice ter da je dejal, da je treba zajamčiti pravice, ki so si jih delavci do sedaj pridobili. Pri tem pa gre gotovo omeniti reformo od--pravnine in s tem v zvezi Lama ni dal točnih predlogov. V CGIL pre vladuje mnenje, da bi bilo treba zmanjšati število delovnih let, ki prispevajo k določitvi višine odpravnine. Drugi aspekt vprašanja zadeva, pravijo v okviru CGIL .potrebo navezave odpravnine, kot tudi plače, na splošno delovno dobo in ne na delovno dobo pri istem podjetju. Pri tem se poraja vprašanje, kdo bo upravljal sklad /,u odpravnine, (if)
MOSKVA, 7. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je sprejel francoskega zunanjega ministra Luisa De Guiringauda ob zaključku njegovega tridnevnega obiska v Moskvi. Pogovor je bil seveda posvečen programu obiska, ki ga bo sam Brežnjev opravil v Franciji čez dva tedna, od 20. do 22. junija.
Čedalje bolj počasno
dogovarjanje med strankami
«0dbor garantov» v središču polemik
RIM, 7. — Jutri se bo. začel nov krog dvostranskih razgovorov tehničnega značaja med predstavniki političnih strank o problemih javnega reda. Na sedežu senatne skupine KD bo najprej srečanje s KPI, v popoldanskih urah pa s PRI.
Izredna počasnost posvetovanj med strankami vzbuja v javnem mnenju čedalje večje nezadovoljstvo in zaskrbljenost, kot poudarja danes predstavnik PSI Signorile. Prav tako vzbuja zaskrbljenost nedoločenost in meglenost argumentov, ki so v središču razprave. Tako je bila današnja politična polemika — preden se je - pozornost vseh po nepričakovanem sklepu senata osredotočita na vpraša n ju splava — skoraj v celoti posvečena tako imenovanemu »odboru garantov«, katerega narava, funkcije in sestava so vse prej kot jasne tudi samim političnim predstavnikom, ki se s tem vprašanju ukvarjajo. Tako bo na primer jutrišnji «A-vanti« objavil uvodni članek f posl. Vittorellija. ki žaskrblje-* no ugotavlja, rla bi se celotno dogovarjanje med demokratičnimi strankami utegnilo končati brez vsakršnega sporazuma o vsebini, pač pa le z dogovorom o »odboru garantov«, ki pa bi ne imel nobenega smisla, če ga ne bi spremljat politični sporazum.
Tudi komunist Di Giulio je poudaril, da ni še jasnih pojmov o tem, kakšen naj bi bil »odbor garantov«. Vsekakor pa obstaja problem, kako zagotoviti dejansko izvajanje morebitnega dogovorjenega programa, da ne bi ostal le na papirju. Za demokristjana Mastello pa bi »odbor garantov« utegnil biti le pretveza za nereševanje dejanskih problemov države.
zavzemata Jugoslavija in Italija. Ob tej priložnosti je minister Forlani izročil predsedniku Djuranoviču po-, vabilo predsednika italijanske vla de Andreottija, naj obišče Italijo. Djuranovic je vabilo z zadovoljstvom sprejel.
Na koncu zelo uspešnih pogovorov so izdali skupno sporočilo, ki ugotavlja uspešen razvoj odnosov med državama in poudarja, da je bilo težišče pogovorov na ukrepih, kj naj omogočijo, da se osimski sporazumi čimprej in v celoti uresničijo. Skupno sporočilo navaja tudi vsa mednarodna vprašanja, o
RIM, 7. — Dvostranski odnosi ter proces pomiritve v luči helsinške in prihodnje beograjske konference so bili glavni predmet današnjega dve-urnega razgovora med prvim sekretarjem madžarske partije Janošem Kadarjem, ki je dopotoval na uradni obisk v Rim, in predsednikom italijanske vlade Andreottijem. Oba sta pozitivno ocenila zaključke helsinške konference ter poudarila, da mora (»meniti beograjska konferenca nov korak tia poti k pomiritvi,
ne sme pa postati »forum konfrontacije«.
Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Madžarsko bo v ospredju jutrišnjih razgovorov, ki se jih bodo udeležili tudi zunanji ministri in ministri za zunanjo trgovino obeh držav. Gospodarska vprašanja so danes samo bežno omenili, saj sta bila oba italijanska ministra zaposlena v tujini: Kot je znano, je zunanji minister Forlani prav danes zaključil obisk v Jugoslaviji, mini-
ster za zunanjo trgovino Ossola pa je bil gost svojega poljskega kolege v Varšavi. Prav iz Varšave pa je prišlo sporočilo, da je prvi sekretar poljske združene partije dela Ed\vard Gierck sprejel povabilo, ki mu ga je posredoval Ossola, naj obišče Italijo. Predvidevajo, da bi utegnil poljski voditelj priti r Rim okrog 20. novembra.
Na sliki (telefoto ANSA): Andreotti in Kadar na letališču v Ciampiuu.
S SINOČNJE SEIE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ODOBRENI URBANISTIČNI UKREPI ZA RAZMEJITEV KRAŠKIH NASELIJ
Potrjena tudi «varianta» o razmejitvi področij za razvoj javnih storitev - Možne spremembe načrta med obravnavo ugovorov
Tržaški občinski svet je sinoči o-dobril varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki zadeva načrtovanje javnih storitev ter določitev razvojnih meja kraških vasi. Za predlog občinskega odbora je glasovalo 22 svetovalcev KD, PRI, PSDI ter SSk, proti sta glasovala predstavnika «demonacionalne» skupine, medtem ko se je vzdržalo 20 svetovalcev KPI, PSI, PLI in MSI.
S tem se pravzaprav šele začenja zapletena birokratska pot tega pa membnega urbanističnega ukrepa, ki bo — v najboljšem primeru — stopil v veljavo čez dobro leto dni. Pred tem imajo namreč prizadeti občani pravico do ugovora, občinski svet bo moral o teh ugovorih sklepati in končno se mora o njem izreč; deželni nadzorni organ. Glede na to, da so v tem času predvidene še občinske in deželne volitve je rok dobrega leta dni, ki smo ga navedli, razmeroma optimističen.
Prav upoštevajoč nestrpnost kra-škega prebivalstva, ki dolga leta ni razpolagalo z ustreznimi urbanističnimi jamstvi, je odbornik De Lu-ca sprejel Dolharjevo priporočilo, naj bi zaenkrat izvajali vsaj olajševalne ukrepe, ki zadevajo zazidljivost v okviru meja »zgodovinskih jeder* kraških vasi. De Luca je obljubil, da bo možnost preučil skupaj s pristojnimi tehničnimi organi.
Pred glasovanjem o »varianti* je bil tudi dosežen dogovor v zvezi s socialistično zahtevo, naj se spremeni »zazidalni indeks* na Krasu. V sklepu odbora je ta indeks znašal kubični meter za kvadratni meter, medtem ko so socialisti zahtevali, naj se zniža vsaj na 0,6 kubičnega metra za kravratni meter. To so utemeljevali z nujnostjo, da se o-meji naseljevanje na Krasu, prepre č špekulacija in torej zaščiti domače prebivalstvo. Predlogu PSI je odločno nasprotoval predstavnik Slovenske skupnosti, medtem ko so drugi člani urbanistične komisije izrekli več pomislekov. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo občinski svet preveril utemeljenost socialistične zahteve na seji, ko bo preučeval u-govore, V tem smislu so socialisti vložili svojo resolucijo, ki jo je župan Spaccini sprejel kot priporočilo.
V razpravo so tokrat posegli, med drugimi, tudi demokristjan Verza, komunist prof. Costa in predstavnik SSk dr. Dolhar.
Predstavnik KD je glede variante, ki zadeva kraške vasi, poudaril, da bodo sedaj zaščitena zgodovinska jedra naselij, za razvojno mejo teh vasi pa je odbor upošteval predloge domačih strokovnjakov. Na koncu je Verza ugotovil, da bo moral občinski svet razpravljati še o urbanistični ureditvi »kraškega obrežja*.
Costa (KPI) je najprej zahteval, naj občinski svet izdela v okviru izvajanja ukrepov za javne storitve tudi načrt za ljudke gradnje, ki naj reši vprašanje stanovanjske stiske v mestu. Pri tem naj se upošteva tudi možnost drugačnega izkoriščanja sedaj zapuščenih mestnih četrti. Glede urbanističnega razvoja tržaškega mesta je Costa tudi vztrajal, da mora ohraniti sedanje težnje in se torej nikakor ne sme širiti preko kra-škega roba.
Glede predloga o kraških naseljih je Costa vztrajal, da je ta ukrep le prvi korak na poti načrtov za zaščito nemotenega družbenega in gospodarskega razvoja kraškega slovenskega prebivalstva. Kritiziral je sedanjo razmejitev vasi in predlagal, naj občinski svet upošteva pripombe, ki jih bo poslalo prebivalstvo, predvsem kar zadeva kakovost zazidljivosti, ne p« razsežnosti.
Velik poudarek je Costa dal produktivni namembi dela kraškega o-zemlja v kmečke namene, vendar je Opozoril na tveganje, da bo razvoj kraškega področja izkrivljen, če ne bo pri tem neposredno soodločalo prebivalstvo samo.
Predstavnik SSk Dolhar Je v uvodu ugotovil, da je načrt o kraških naseljih bil vključen na njegovo zahtevo še v stare programe levosredinskih koalicij. Občinski svet ga torej odobrava s šestletno zamudo, vendar je prav, da se Kraševcem prizna pravica, ki sp jim jo dolga leta kratili.
Glede novih urbanističnih ukrepov, ki naj bi usmerjal gospoda'-ski razvoj Krasa (tudi v zvezi z ustanavljanjem proste industrijske cone) je Dolhar predlagal, naj bi ustvarili nove pogoje za razvoj tradicionalnega domačega in tehnično razvitega obrtništva, kateremu se Slovenci na Krasu čedalje bolj posvečajo. Končno se je Dolhar še zavzel, naj bi pri načrtovanju »hitrih cest* občinska uprava upoštevala zahtevo po ohranitvi treben-skega in bazovskega športnega i-grišča.
Vidmu ob obisku na potresnem področju.
Delegacije so se sporazumno dogovorile o prvih korakih, ki jih bo treba v ta namen storiti.
Dflcgarija sindikatov SRH v gosteh pri UIL
Včeraj je na povabilo tajništva deželnega UIL dospela v Trst delegacija sindikalistov hrvaške republike pod vodstvom predsednika Josipa Zigmana.
Delegacijo je najprej sprejel deželni tajnik UIL Fabricci, ki je v dobrodošlici zaželel ustanovitev boljših medsebojnih stikov, tako ekonomskih kot družbenih, ki zanimajo obe mejni področji (pristanišča, la-djedelstvo, prometne infrastrukture).
Kasneje so hrvaški gosti v spremstvu Trebija in Prodija obiskali deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Fabia Maura.
Na tem srečanju so izrazili željo, da bi nekatere probleme obmejnih področij proučTi vladi obeli držav, posebno sedaj v obdobju po osim skem sporazumu. K tej analizi pa bi morale pristopiti tudi družbene organizacije, kot so delavski sindikati.
1„ 2. IN 3. JULIJA
Pokrajinski kongres socialistične stranke
Pokrajinski kongres PSI bo L, 2. in 3. julija, verjetno v Rossettijevi dvorani. Medtem bodo od 13. do 27. junija predkongresna zborovanja sekcij, na katerih bodo razpravljali o dveh predloženih dokumentih, izvolili delegate za kongres ter obnovili vodstvo sekcij.
Zadnji pokrajinski kongres socialistične stranke v Trstu je bil v jeseni leta 1972. Zaradi tega. zaradi bližnjih občinskih volitvah v Trstu in novega položaja tei; novih nalog za izvajanje osimskih dogovorov ho imel pokrajinski kongres PSI velik pomen.
Sindikalni sedeži na razpolago za izpolnitev davčnih prijav
Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL je dal na razpolaga svoje rajonske sedeže, k.jei bodo vsem upokojencem, ki bodo za to zapri) sili, izpolnili obrazce 740 in 10. za davčno prijavo. V ta namen bodo delovali uradi pri Sv. Ivanu (G\ard-jelska cesta 54), pri Sv. Ani (Stara istrska cesta 66), v Skednju (Ul. di Scrvola 87/A) in pri Sv. Jakobu (Ul. Zenone 10). Vsi zainteresiram se lahko zglasijo v o-menjenih uradih v delovnih urah.
PRIHODNJI TEDEN V MIRAMARU
«LUČI IN ZVOKI» LETOS TUDI V SRBOHRVAŠČINI
Predstavo so pripravili igralci reškega gledališča z režijo J. Babiča
Po vsej verjetnosti bo prihodnjo sredo otvoritvena predstava devetnajstega ciklusa »Luči in zvokov» v parku Miramarskega gradu. Tehniko te predstave je krajevna turistična in letoviščarska ustanova «u-vozila» iz Francije leta 1959 in pripravila predstavo o nesrečni za-
biča. Do sedaj so izvajali «Mira-marski cesarski sen» v italijanščini, nemščini, angleščini in sloven ščini.
Spored predstav do 31. julija pa jc sledeč. Ob torkih ob 21.30 v nemščini *Der Kaisertraum von Miramar*. ob 22.45 pa .v italijanščini; ob sredah
konski zvezi Maksimiljana in Šarlo-I ob 21.30 v angleščini «Maximilian of te. To pobudo so posneli tudi drugi I Mexico emperofs tragedg», ob 22.45 kraji v Italiji, a nikjer niso doživeli! pa v italijanščini, ob četrtkih ob takega uspeha kot je «Miramarski j 2J.30 v srbohrvaščini «San u Mira-cesarski sem. če upoštevamo, da se i maru», ob 22.45 pa v italijanščini, ob
predstava ponavlja že celih 18 poletij, da je bilo na vsaki predstavi vsaj 10 ljudi, imamo hipotetično šle vilo 350.000 ljudi, ki pa ne ustreza realnemu številu, saj so bile predstave večkrat razprodane, da se po vsej verjetnosti približujemo že pol milijonu obiskovalcev.
petkih ob 21.30 v italijanščini, ob 22.45 pa v nemščini, ob sobotah ob 21.30 v slovenščini Miramarski cesarski sem, ob 22.45 pa v italijanščini. Ob nedeljah bo prva predstava ob 21.30 v italijanščini, druga ob 22.15 pa v nemščini. Ponedeljek bo prost. Skupno število predstav
Obogatitev letošnje sezone pa 1 bo 12 od katerih bo 6 v italijan
predstavlja izvedba v srbohrvaščini, ki so jo pripravili igralci reškega gledališča v režiji Jožeta Ba-
ščini, tri v nemščini, po eno predstavo pa'bodo izvajali v angleščini, slovenščini in srbohrvaščini.
IliiltllllllllMIlUIIIIMIIMIIIIIIMIIItMimillMIIIIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
BRZOJAVKA GHERSIJA DEŽELNEMU PREDSEDNIKU CCMELLIJU
POKRAJINSKI ODBOR SE ZAVZEMA ZA AVTONOMIJO SLOVENSKE ŠOLE
Tretja stalna svetovalska komisija, ki bi morala včeraj razprav-£ati o deželnem predlogu o šolskih okrajih, je odložila sejo
Jeseni kongres KD
Pokrajinski kongres KD bo v našem mestu 30. septembra ia- L -ter 2: oktobra letos. Tako je sklenil na ponedeljkovi' seji pokrajinski odbor KD, ki se je v odsotnost; pokrajin skega tajnika Rinaldija. sestal pod predsedstvom podtajnika Perinija, da bi proučil sedanji politični polo žaj na krajevni ravni ter določil datum XXIX. pokrajinskega kongresa.
• Drevi ob 20.3» se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska kon-zulta za Sv. Vid — Staro mesto.
Slovenska javnost in demokra tične sile so odločno odklonile r red log deželnega odbora o razdelitvi šolskih okrajev, ker ne upošfeva zahteve p-> ustanovitvi ločenega slovenskega šolskega okraja V-r s tem upravičene zahteve no avtonomnem razvoju slovenskega šolstva. Deželni upravitelj' trmasto vztrajajo pri svojih starih stališčih in čeprav imajo ob raznih prlož-nostih polna usta prijaznih oesed o potrebi neoviranega kulturnega razvoja slovenske narodnostne skup posti v naši deželi, se ob konkret nih preizkušnjah, r.akršno nam predstavlja razdelitev šolskih okra jev. izkaže njihova prava narava Slovenski javnosti sc se v odloč nem protestu proti takšnemu zadržanju pridružile tudi razne krajevne upravne skupščine. Vč°raj je o tem vprašanju izrekel svnie mnenje tudi tržaški pokrajinski od bor. Iz razprave, ki jo je vodil pre^se^pft, Ghpjpj. izšla zahte va. da je treba slovenski šoli zagotoviti večjo avtonomijo in da morajo deželni organi temu primerno ukrepati.1 Predsednik ' Ghersi je po
zaključku seje poslal deželnemu predsedniki! Comelliju telegram, v katerem je rečeno, na tržaški po krajinski odbor ima tisti del predloga deželnega odbora o razdelitvi šolskih okrajev, kj zadeva slovenski okraj, za skrajno pomanjkljiv in zahteva sklicujoč se ludi na re1 solucijo pokrajinskega sveta, da de želna uprava sprejme jasne ukrepe v korist, avtonomije in samoupravljanja slovenske šole.
Razprava o predlogu deželnega odbora je bila. kot znano, odložena. Rrav včeraj bi morala o predlogu ponovno razpravljati tretja deželna svetovalska skunina, vendar je tudi ta seja zdrknila na poznejši datum. Razlog za odložitev včerajšnje seje naj bi bil menda v dejstvu, da sta se včeraj sestali že dve drugi stalni komisih, v katerih so svetovalci, ki so tudi v tretji komisiji Slednja naj bi se torej ponovno sestala šele prihodnji četrtek., 16,.. .juni.jai,.	......
šahovska simultanka, zvečer pa nastop zborov «Tabor» z Opčin, «Lipa» iz Bazovice, »Primorec* iz. Trebč in «Vodnik» iz Doline. V nedeljo dopoldne bodo otroška tekmovanja ter okrogla miza o šolskih problemih na vzhodnem Kt;asu. Popoldanski del sporeda obsega nastop pevskega zbora «Gregorčič» iz Kopra, dramskega odseka PD »Tabor* z recitalom ter južnoameriškega an sambla »Los Ucayali». Slavriostna govora bosta imela sen. Jelka Ger bee in posl. Antonino Cuffaro. ponedeljek bo okrogla miza na temo »Popolno priznanje pravic slovenske manjšine*. V okviru praznika bo na ogled razstava o šolskih problemih vzhodnega Krasa.
Na osnovi čl. 3 osimskega sporazuma
Vlaganje prošenj za preselitev v Jugoslavijo
Generalni komisariat sporoča, da na osnovi 3. člena osimskega sporazuma, ki je stopil v veljavo 3. aprila letos, pripadniki jugoslovanske etnične skupnosti v Italiji in pripadniki italijanske etnične skup nosti v Jugoslaviji, ki so bili 10. junija 1940 stalno naseljeni na področju, ki je bilo vključeno v Svobodno tržaško ozemlje, in njihovi potomci, lahko zaprosijo za preselitev na jugoslovansko oziroma na i talijansko ozemlje.
Kar zadeva italijanske državljane, prioadnike jugoslovanske narodnostne skupnost1, ki nameravajo zaprositi za jugoslovansko državljanstvo in se nameravajo preseliti iz Italije v Jugoslavijo, generalni vladni komisariat opozarja, da morajo slednji predložiti prošnjo na nekolkovanem papirju na prefekturo pokrajine, v kateri stanujejo, najkasneje leto dni po objavi osimskega sporazuma v Uradnem listu. Obrazci za prošnjo so na razpolago pri prefekturah. Ko bodo prejeli obvestilo o podelitvi jugoslovanskega državljanstva, bodo morali prosilci zapustiti Italijo najkasneje tri mesece po tem obvestiiu in bodo istočasno izgubdi italijansko državljanstvo. Isti postopek velja za pripadnike italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Prošnja posameznika ne obvezuje njegovih družinskih članov,, ki bodo o tem lahko odločali po svoji uvidevnost-', in to neglede na svojo narodnostno pripadnost.
Gledališča
AVDllOKIJ
Danes, 8. junija, oh 20.30 (zaključ-cek ob 23.30) »red I. sreda* «LA FAM1GLIA DELL'ANTIQUARIO». Carla Goldonija. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bianchi, G. Galavotti in A. Buo-naiuto. Režija Furio Bordon, scene in kostumi Sergio d'Osmo. Abonmajski odrezek št. 8. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti.
VERDI	,
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago vstopnice za petkov (ob 21. uri) in sobotni (ob 18. uri) koncert. Ves spored bo posvečen Ludwigu van Beethovnu ob 150. obletnici smrti. Dirigent Ralf Weikert. solisti Gabrielle Fuchs, Karl Markuš in Kurt Rydl.
Na zadnji strani:
FINANČNI STRAŽNIKI ODKRILI TOLPO TIHOTAPCEV S CIGARETAMI
NA SEJI IZVRŠNIM ODBORA
SSk PONOVNO ZAHTEVA SLOVENSKI ŠOLSKI OKRAJ
Skupni sestanek SSk, KPI, PSI, SKGZ in SSO za sprejem pri predsedniku vlade Andreottiju
Slovpnri n uresničitev obvez osimskega sporazuma
V ponedeljek, 6. trn., so se sestale delegacije KPI. PSI. SSk, Slovenske kulturrvo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, da bi .si izmenjale misli o tern. kaj je treba storiti, da se uresničijo obvez nosti, ki iih je do slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini prevzela Italija z osimskimi sporazumi in Da za iz polnjevatve ustavnih določil, kar zadeva pravice in giobalno zašči-. to Slovencev.
Govor je bil o sprejemu predstav nikov Slovencev pri predsedniku vlade Andreottiju v smislu njega Ve obljube, ki jo je dal predstav nikom Slovencev lam novembra v
V	ponedeljek, 6. junija, se je se- I stal izvršni odbor Slovenske skupnosti na svoji redni tedenski seji, ter obravnaval tekoča politična vprašanja. Zaustavil se je predvsem pri šolski problematiki ter v tej zvezi ponovno poudaril, da je za demokratični razvoj slovenskega šolstva potrebna ustanovitev samostojnega okraja za šole s slovenskim učnim jezikom. Zahteva po takem šolskem okraju, ki bi ustrezal specifičnosti slovenskega šolstva je vključena tudi v novem zakonskem predlogu za globalno zaščito Slovencev v Italiji, kj ga je Slovenska skupnost pred nedavnim vložila v deželnem svetu ter ga bo v teh dneh predložila tudi italijanskemu parlamentu. Da bo javnost obveščena o tem novem zakonskem predlogu, bo vodstvo Slovenske skupnosti v kratkem priredilo tiskovno konferenco.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je nadalje pozitivno ocenil sestanek predstavnikov Slovenske skupnosti, KPI, PSI. Sveta slovenskih organi zacij in Slovenske kultumo-gospo-darske zveze, ki je bil 6. junija in na katerem je bil govor o sprejemu slovenske delegacije pri ministrskem predsedniku Andreottiju. Slednji je sprejem delegacije obljubil že lanskega novembra.
V	drugem delu seje je izvršni od bor SSk izdelal delovni program za prihodnje mesece, ki med drugim predvideva utrditev in poživitev dejavnosti krajevnih sekcij.
Pri vodenju zemljiških knjig je potrebno tudi znanje slovenščine
Prva deželna svetovalska komisija je na včerajšnji seji obravnavala in soglasno odobril« zakonski osnutek, ki ga je 9. avgusta ‘1974 predložil deželni svetovalec SSk Drago Štoka in ki predvideva da »e pr: razpisih natečajev' za dode-litev mest vzdrževalcev zemljiških knjie upošteva znanje slovenščine Osnutek ie bil sprejej s popravki, ki jih je predlagal odbornik Tripa-
ni. Glede na dejstvo da so nekatere stare zemljiške knjige pisane delno tudi v nemškem jeziku, je poleg slovenščine upoštevano lahko tudi znanje nemščine. Predlog Štoke sta v razpravi podprla tudi svetovalca Colli (KPI) in Zanfagni-ni (PSI). Odobritev osnutka v deželni komisiji je nedvomno pome m ben korak na poti uveljavljanja slovenskega jezika in r.aše saup-nosti.
• Delegacijo našega deželnega sveta bo v četrtek sprejela pristojna parlamentarna komisija, ki proučuje vladni zakonski osnutek za obnovo področij, prizadetih od lanskoletnega potresa. Delegacijo bo vodil predsednik deželnega sveta Pittoni, z. njim bodo tudi predstavniki vseh političnih sil v deželnem svetu.
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Danes otvoritev novih elektronskih naprav za izdajo doknmentov
Danes ob 17.30 b> do v veliki dvorani trgovinske zbornice v Trstu 'ob prisotnosti deželnega odbornika Tripanija ter drugih predstavnikov oblasti in gospodarskih dejavnikov slovesno predali svojemu namenu nove avtomatizirane »nagrafske na prave, ki bodo delovale v povezavi z deželnim elektronskim informativnim sistemom. Naprave, ki se jih lxi odslej posluževala trgovinska zbornica, obsegaju štiri v deo terminale in dva stroja, ki tiskata podatke. Vse te naprave so povezane z deželnim elektronskim centrom v Ul. sv. Frančiška in lahko na podlagi specifičnin programov, ki so jih izdelali izvedenci družbe Informatica. zelo hitro posredujejo podatke o vseh industrijskih in obrtniških podjetjih naše dežele, ki so vpisana v sezname trgovinskih zbornic. Novi sistem bo bistveno posodobil poslovanje zbornice.
ZA VPIS V POKLICNI SEZNAM
Sestanki Kmečke zveze po vaseh
Kmečka zveza nadaljuje vrsto srečanj s krajevnimi kmetovalci o vprašanju vpisa v uradpi seznam kmetijskih podjetnikov.
Danes, 8. t.m., bo sestanek v Mav-liinjah ob 21. uri v gostilni Terčon, jutri, 9. t.m., ob 21. uri v gostilni v Šempolaju, v petek, 10. t.m., oh 21. uri v prosvetnem društvu v Lo-njerju.
SLUŽBE ZA GROBARJE KAMNOSEKE IN VRTNARJE
Tržaška občina bo v kratkem sprejela v službo delavce s posebno specializacijo in sicer grobarje, kamnoseke in vrtnarje. Vsi tisti, ki so zainteresirani za ta delovna mesta, naj naslovijo prošnjo na glavni protokol tržaške občine (Trg U-nita 4, soba štev. 32)) najpozneje do 20. junija 1977. Za informacije se lahko interesenti obrnejo na odsek II za sprejem osebja pri tržaški občini (Trg Unita, 2. nadstropje, soba štev. 93). Kandidati ne smejo imeti več kot 30 let, razen izjem po zakonu.
PREKOP GROBOV
Tržaška občina obvešča, da bodo ria področju XX. oddelka tržaškega pokopališča pri Sv. Ani prekopali grobove umrlih v dobi 22. marca 1963 do 22. junija 1964. Kdor je zainteresiran za ohranitev in prenos pa smrtnih ostankov drugam, naj se obrne na urad pokopališča v Istrski ulici štev. 206 ali pa na občinski urad za javna dela (Prehod Costanzi štev. pokopališče, oddelek II. ter odsek XII. 2/4. nadstropje soba štev. 427) najpozneje do 30. junija od 8. do 11. ure. V nasprotnem primeru bodo posmrtne ostanke -prenesli v skupno kostnico.
11., 12. in 13. junija ŠAGRA NA KRMENKI
iiiiiiiiniiiinMiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiifiiiiiiiMnaiinfiiiiinKiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiuiiiiiiiiiii
TAK NAJ BI BIL TRST
Praznik komunističnega tiska od petka v Bazovici
V petek se bo v Bazovici pričel praznik komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije vzhodnega Krasa. Praznovanje, ki bo obsegalo pester spored prireditev in pobud, se bo zaključilo v ponedeljek, 13. junija. V petek zvečer bo openska dramska skupina PD «Tabor» uprizorila narečno komedijo «Rusa riga črjez uograde*. Za soboto je v popoldanskih urah (ob 17. uri) predvidena
VČERAJ V NAŠIM MESTU
TRI OSEBE V BOLNIŠNICO ZARADI NESREČ NA DELU
Zaskrbljujoče naraščanje števila nesreč na delu
V zadnjem času na Tržaškem izredno narašča število nesreč na delu. Statistični podatki zavoda I NAIL za prejšnja leta so bili sicer precej pozitivni, vendar kaže. da se stanje spreminja. Ne mine namreč dan. da bi -< ne pripetila kaka resnejša nesreča na delu. Pri tem pa je treba naglasiti, da smo v letošnjem letu na srečo za beležili zelo majhno število smrtnih nesreč na delu in sicer štiri, kar je zelo malo, če upoštevamo, da statistični podatki za lete 1975 poročajo o 42 smrtnih nesrečah. Kot že rečeno pa narašča število hujših nesreč na delu.
Tudi včeraj so se morali trije delavci zateči v bolnišnico, Okoli 12. ure je na britanski ladji indu-stria. zasidrani ob 5. pomolu tržaškega novega pristanišča z višine kakih 6 ali 7 metrov padel v pod-
paluD.je 27-letni pomorščak James McKie. Zaradi zloma leve nadlahtnice in. številnih drug h poškodb se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške ;bolnisniCe dva meseca.
Malo pred 14. uro so z rešilnim avtom tržaškega Arzenala sv. Marka prepeljali v bolnišnico 55-let-nega kovača Attilia Valenti ja iz Farneda v miljski občini. Valenti je med delom v kovaški delavnici v arzenalu nerodno padel z dva metra visokega odra in si zlomil levo zapestje. Okreval bo v 40 dneh.
Poi ure kasneje pa so v bolnišnico sprejeli 42-letnega zidarja Gian-paola Gorina iz Chioggie. ki je zaposlen na gradbišču v U 'Maiteot-ti. Med delom se je ranil z električno žago; okreval bo v mesecu dni.
Včeraj ob 18. uri je bila v palači Costanzi otvoritev razstave o podrobnem regulacijskem načrtu zgodovinskega središča našega mesta. Otvoritveni govor je imel tržaški župan Spaccini, ki je arisal celoten historiat te pobude od začetnih študij v letu 1969 do današnjega zaključka. Podčrtal je važnost te pobude, ki ne bo spremenila tega področja v muzej ali v «geto», temveč bo postalo aktivni dejavnik v novi mestni stvarnosti. Arhitekt Se-merani je nato prikazal pomeri te razstave, ki na 52 panojih omejujejo 10 študijskih področij, na katere so razdelili zgodovinsko središče. Vsako posamezno področje ima svoje lastne probleme, potrebna pa je vsestranska koordinacija v načrtovanju, da se dosežejo predvideni cilji. Razporeditev panojev in njihov prikaz je tak, da se znajde tudi nestrokovnjak in mu je takoj jasna bodoča slika tega področja. To vizijo še ojačujeta dve ogromni sliki, ki plastično prikazujeta restruktu-rizacijo Starega mesta in področja Čampo Marcio. Nedvomno pa bosta obiskovalca predvsem pritegnila panoja o zelenju na tem področju, saj je bila dosedanja okrnitev že zaskrbljujoča. '
i&ass
BANCA Dl CREOITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST ULICA T E 11.21 10	'1?!	61-4*36
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 6. 1977
Ameriški dolar: debeli	883,50
drobni	855.—
Funt šterling	1522,50
Švicarski frank	350,—
Francoski frank	178.—
Belgijski frank	24,-
Nemška marka	372.—
Avstrijski šiling	52.10
Kanadski dolar	820.-
Holandski florint	357.—
Danska krona	146.—
Švedska krona	•	197—
Norveška krona	162—
Drahma: debeli	22—
drobni	z 23.70
Dinar: debeli	46—
drobni	46—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GLASBENA MATICA TRST SPD TABOR — OPČINE
Danes, 8. junija, ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah
nastop gojencev Glasbene matice z Opčin in iz okolice
Sodeluje komorni zbor z godalnim orkestrom Glasbene matice
Vljudno vabljeni
Vstop prost
Šolske vesti
Osmana šola «I' rab Milčinski* na Katinari vabi starše in prijatelje t™*" dine na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes. 8. junija, ob 20.30 v *®-skih prostorih. Ob tej priliki bodo podeljene učencem tudi bralne, značke.
Osnovna šola »Primož Trubar* Pr*
redi zaključno prireditev jutri, 9. Ju‘ nija, ob 20.30 v kinodvorani v BazoV1' ci. Vljudno vabljeni!
Učenci srednje šole »Fran LevstiV vabijo na zaključno šolsko priredit®''’ ki bo v četrtek. 9. t.m., ob 18. uri n® Proseku. Obveščajo tudi, da bo šols®* razstava odprta' od 11. t.m. do vkl)u no 15. junija od 9. do 12. ure v so skih prostorih na Proseku in v “• Križu.
Srednja šola »Igo Gruden* v N* brežini vabi na zaključno šolsko Pr reditev, ki bo v nedeljo. 12. juojJ ob 16.30 v občinski telovadnici v W brežini.
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE BAZOVICA
Danes, 8. junija, ob 20.30 v Bazoviškem domu
nastop gojencev Glasbene šole
Vljudno vabljeni
Vstop prost
DOMSKA SKUPNOST
Dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu priredi
jutri, 9. junija, ob 20.30 ZAKLJUČNO PRIREDITEV
Spored: Muca copatarica v izvedbi osnovnošolcev Nastop harmonikarjev Glasbene matice Mešani zbor »Slavec* iz Ricmanj Folklorni plesi Družabnost
Vabimo vse prijatelje doma!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Sezona 1976 - 1977
BALETNI NASTOP
Pedagoški prikaz študija
Pedagoga:	NADA KRIŽMAN#'
ČEVA rin JANEZ MEJAČ
V	drugem delu bo nastopil® skupina solistov pod vodstvom JANEZA MEJAČA.
V	nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Kino
mii'0'
Razna obvestila
PD Kraški dom Repcntabor priredi danes, 8. t.m., ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu, tretje srečanje s kinoamaterjem A-UOšo ŽERJALOM. Vabljeni!
ŠD Sokol in SPD I, Gruden Nabrežina organizirata 11. in 12. junija društveni praznik na odbojkarskem i-grišču. 'Na sporeda'-bo1'tudi 'športni turnir in plesna zabava. Igral bo ansambel Iga Radoviča.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52. — Dolžina dneva 15.36. — Luna vzide ob 1.00 m zatone ob 12.47.
Jutri, ČETRTEK, 9. junija , SV. REšNJE TELO, PRIMOŽ
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22,4 stopinje, najnižja 17,8, ob 13. uri 22,4. zračni pritisk 1013,5 mb narašča, vlaga 59-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, padlo je 0,2 mm dežja, veter severozahodnik 15 km na uro. morje malo razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. junija 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 38-letna Maria Duda, 88-letna Evelina Ravis, 66-letni Mar-cello Viezzoli, 39-letna Maria Serena Velicogna por. Repini, 92-letni Giuseppe Faccini, 69-letni Emilio Bacci, 57-letni Felice Pilutti, 87-letna Agata Bravin vd. Gant. 68-letna ,Giulia Pipan por. Grassi, 73-letni Ottavio Lus-si, 74-letna Anna Nesich vd. Vesna-ver, 74-letna Emilia Milaudi vd. Jereb, 77-letni Ersilia Brach vd. Fa-bris.
Arislon Zaprto zaradi popravil- , Mignon 16.00 «11 cibo degli °ei' Barvni film.
Nazionale 16.00 »Gorgo*. Bill Traver • Barvni film.
Grattaciclo 16.30 «11 racket dei " lenti*. Barbara Bouchet in o1 nio Sabato. Barvni film.
Fenice 16.30 «Liebes lager*. Pre-J®_i dan mladini pod 18. letoip. Baf film.
Excelsior 16.00 «Maladolescenza»- * Jonesco in Lara Wendel. PreP°v dan mladini pod 18. letom.
Eden 17.00 «Violenza ad una renne*. Jim Mitchum, Čaren L®trl ' Prepovedan mladini pod 18. let0 Barvni film.	r.
Ritz 17.00 «Quelli che contaho*- ‘z, bara Bouchet. Prepovedan mlad*** pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 »Caccia al mori011^ Prepovedan mladini pod 14. l®t0 Barvni film.	. t
Capitol 16.30 «Febbre da caval»‘ Enrico Montesano in Chater1 Spak. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Foxtrot». Peter O T)TčV',Chb'i‘lotte Rampling. Prep0^ dan mladini pod 14. letom. Bar*" ‘UfllnftDioiii	r r
Moderno 16.30* »Lager sadis*. M- “ ren. Prepovedan mladini P0** letom. Barvni film.	t
Filodrammatieo 16.15 »Sole, sessci pastorizia*. Prepovedan mladini ro 18. letom. Barvni film. . j Ideale 16.00 »I quattro cavaU* delPApocalisse*. Fabio Testi. ni film.	^
Impero 17.00 »Jet taime moi Jj plus*. Joe Dallesandro. Prepov^,
Barvni Mel *
mladini pod 18. letom,
Radio 16.00 «L’Anticristo».
rer. Barvni film.	^
V ittorio Veneto 15.45 «Operazion* sebud*. Peter	Latford,	ula
Dauphin Barvni	film.	j,
Abhazia 16.00 «Flesh Gordon*-	- i
\Villihms. Prepovedan mU.dini r 18. letom. Barvni film.
Astra 16.30 »Le avventure e fo1, mori di Scaramouche*. Uršula dress. Barvni film.	. $
Volta (Milje) 16.00 »Ultimi gi Pompei*. Steve Reeves. film.
r
P
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo l12, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalie)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44.
Mali oglasi
AVTO FORD TAUNUS Caravan M 17 —\ zelo dobro ohranjen prodajam. Zaletel Franc — Stanežičd 52 — 61210 Ljubljana — Stanežiče
ZIDARSKI MOJSTER izdelujem vsa notranja in zunanja popravila stavb, polaganje' plošč, kanalizacije ter dvorišča s porfido. Tel. 412311 po 20. uri.

SPDT prireja v nedeljo, 12- J"; ju ob priliki 6. srečanja zamejski _ planinskih društev iz Slovenije. bušni izlet na Matajur. Izlet J*' jg
*-**/->v«-«**	-»o trca Vrtiervtronio tlfl. »ro. A
meren za vse. Vpisovanje na 5 ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
avtobusa ob 7. (Foro Ulpiano).
20.
uri izpred
J
Namesto cvetja na grob prijaj« Stanku Miliču, darujeta dr in Zora Škerk 15.000 lir za_ŠU fpfi' Namesto vstopnine na šolsK® reditvi daruje družina Ažman 1 lir za šolski sklad osnovne Dragotin Kette.
Ob obletnici smrti očeta o J ^ Puntarja darujeta družini P^^V®' Ukmar 10.000 lir za pevski sili j Mirk.	nolo1**
Namesto cvetja na grob jp« Zobec daruje Tončka iz tr®sta. 3000 lir za PD Slovenec iz Bor®
POPRAVEK v
V počastitev spomina D9*°r^ef®i bec (in ne Doler kot je bil? ji®' pomotoma objavljeno) darujete ^ ri in Albina 5000 lir za PD Sl° iz Boršta.	\
Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila
MILA MILAUDI (MIKLAVEC)
bol'
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne nišnice.
Žalostno vest sporočajo: sestri, ',r*t je, svakinja In drugi sorodniki-
Trst, 8. junija 1977
Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C
GORIŠKI DNEVNIK
8. junija 1977
NOVI ODLOK PRISTANIŠKEGA POVELJSTVA
RAZŠIRITEV OBMOČJA ZA TURISTIČNO PLOVBO
T dosedanjih ,‘t milj na 6 milj - Strožje :a vkrcane osebe
živimo v državi, ki se ponaša z bogato pomorsko tradicijo, v kateri Pa je bilo do nedavnega športno Jadranje in turistična obalna plovba stvar redkih izbrancev. Stanje se je J' zadnjih letih precej spremenilo aar je v marsičem presenetilo obla-s|Mn turistične ustanove. V našem zalivu primanjkujejo v pristaniščih S|drišča, kar večkrat pogojuje nakup bovega turističnega plovila. Tudi za konodaja v marsičem nj ustrezala; bolniči so bili zakonsko obteženi . bajrazličnejšimi pripomočki, korist bost slednjih pa je bila relativna, pomislimo lahko samo na vedro pe s*a in odejo, ki je bila predpisana Za motorne čolne in. gliserje, pa bam je vsa zadeva jasna. Pred le-•J se je nekoliko izboljšalo, sedaj Pa smo pred novim odlokom trža Skega pristaniškega poveljstva, ki b''e.iuje turistično plovbo v našem zalivu.
'S 1. junijem bodo lahko mali čol bi brez motorja plovili v območju metrov od obale. Tu pridejo v Poštev predvsem jadrnice, katerih Jadra ne presegajo 4 kv m, na krovu ba bodo morale imeti par vesel z V|licami ali z drugim pripomočkom za pritrditev vesel ob bok, predpisa bi so tudi rešilni jopiči za vsako Osebo.
Najvažnejša sprememba v novem °bloku pa je razširitev plovbe na Območje G milj iz dosedanjih 3 milj, vremenske razmere Jbjo. To bo marsikdo z zadovoljstvom pozdravil, saj so bile 3 mi J® premalo, predpisi za plovbo v bmočju 20 milj pa prezahtevni. Za baše področje pomeni ta sprememba Poenostavljenje prehoda v jugoslovanske teritorialne vode. zahteva pa Poenostavljenje birokratskih postop-z°y. Za območje 6 milj pridejo v Poštev plovila do 6 m in do 3 brt, p tor pa ne sme presegati 20 KM. oleg vesel morajo plovila imeti si-s 25 metri vrvi, rešilne jopiče a vsako osebo, rešilni pas, akustič-°. napravo (lahko je tudi piščalka), Pfstajalni drog s kavljem, gasilno Japravo, tri rdeče rakete ali pi-■ blo «very», predpisane pozicijske boi in črpalko ali pa drugo pripra-0 za črpanje vode iz podkrovja.
vsej verjetnosti bodo letos ‘božji glede maksimalnega števila Accanih oseb, saj odlok navaja ^Oba števila - osem v primeru, da ni r°vilo drugače usposobljeno (itali-labski pomorski register) in sicer: 2 žs®bi za plovila do 3,50 m, 3 osebe P plovila do 4,50 m, 4 osebe za povila do 5 m in 6 oseb za plovila 6 m.
Kot vidimo tudi ta pravilnik teži jpdvsetn na rešilnih napravah in bugih pripomočkih za varno plovbo, Pa se ne poskrbi za usposal.lja-jje lastnikov za plovbo, morda nam,
. tradicija dovolj. Le če motor bbega 20 KM, je potreben izpit, v , eh drugih primerih pa lahko ' lan krmari svoj čoln kako pa
,—i drugih primerih pa lahko dr-bljan krmari svoj čoln kako pa dokazujejo številne nesreče na °bcu poletne sezone.
Obisk graških upraviteljev v našem meslu
|c^anes bo prišla v naše mesto de-»acija upraviteljev glavnega me l(b štajerske. Ta obisk spada v o-(jj,1*" prijateljskih odnosov po podenju našega mesta z Gradcem, negacijo bo vodil graški župan ivlz, gostje se bodo sestali z ob-
Ijbbltim odborom in bodo razprav Ul !1 o možnostih |X)glob -' 1 kulturnih, športnih
možnostih |X)globitve doseda-in turistič-
stikov med mestoma. Graški u-
skega Stalnega gledališča uspešno izvajali Goldonijevo komedijo «La bottega dcH'antiquario». Prisotni so bili poleg tržaškega župana, italijanski poslanik na Dunaju in predstavniki Štajerske.
Neposredna telefonska povezava z Avstrijo
Od danes opolnoči bodo lahko neposredno telefonirali v Avstrijo a-bonenti telefonskih okrajev Trst, Benetke, Červinjan in San Dona. Vest je sporočilo italijansko ministrstvo za pošto.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Iz podatkov občinskega zdravstvenega urada je razvidno, da so v dneh od 23. do 29. maja letos, zabeležili v Trstu štiri primere škrla-tinke, enajst primerov .ošpic (eden od teh izven tržaške občine), trinajst primerov noric, en primer o slovskega kašlja, kar 27 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, (eden izven občine), enajst primerov rdečic (eden izven občine), štiri primere srbečice (tri izven občine), tri primere vnetja očesne mrene in en primer otroškega gastro-enteritisa.
|	SINDIKALNE VESTI
Proti ukinitvi ugodnosti INAM
Na sindikalnem sedežu pri Do mju so se v ponedeljek sestali zastopniki tovarniških svetov iz obratov kovinopredelovalne, gradbene, kemijske, farmacevtske in tekstilne industrije ter trgovinskih podjetij in bank iz tržaške pokrajine. Na dnevnem redu je bila razprava o samovoljnem sklepu ministrstva za delo in socialno skrbstvo, s katerim je bil raztegnjen na območje tržaške in goriške pokrajine splošen pravilnik poslovanja za storitve, ki jih upravičencem nudi zavod INAM. Delavci iz omenjenih dveh pokrajih uživajo namreč že leta posebne ugodnosti, kar zadeva storitve INAM: gre za pravice, ki sj jih je delavstvo priborilo že pred 50 leti in ki jih je zakon o socialnem skrbstvu iz leta 1925 povsem osvojil. V bistvu uživajo upravičenci (delavci, upokojenci in njihovi družinski člani) določene ugodnosti, ko gre za iz plačevanje doklad v primeru bo lezni, doklad za praznično delo, pod por v primeru brezposelnosti, itd.
Na podlagi obširne razprave so predstavniki tovarniških svetov sprejeli sklep, da se je treba sa movolji ministrstva za delo proti-viti s protestnim gibanjem prizadetih kategorij, s shodi na delovnih mestnih in s stavko, hkrati s tem pa je treba točno seznaniti javno mnenje s tem vprašanjem. Pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL pa je že postavila zahtevo po posebnem srečanju z ministrom za delo.
SEVERNA MESTNA ČETRT V SREDIŠČU JA VNEGA ZANIMANJA
Ustvarjanje pogojev za vse večje povezovanje Gorice in Nove Gorice
1 obeleževanjem meje se bo razširila Ulica Percoto ■ Odprava «sani-tornega pasu», ki naj bi ga predstavljala obvoznica - Spet premalo svetovalcev na seji konzulte, ki je govorila o akumulacijskem jezu
LEKARNE V OKOLIC)
Boljunec: tel, 220-124; Bazovica: tel 220-165; Opčine: tel. 211001; Prosek tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU
Osem Tržačanov obsojenih zaradi tatvin v stanovanjih
Trem so kazen oprostili zaradi mladoletnosti - Med podvige latinske skupine sodi tudi tatvina umetnin in zlatnine v cerkvici pri Komnu
bi-
Ufi s' °RJecJa*i tudi naše stanišče in trgovinske objekte, č'tečauje sledi obisku tržaškega žu-C* Spaccinija v Gradcu, ob priliki ^desetletnice «Dante Alighieri*. V a<Jcu so člani tržaškega italijan-
Ob koncu leta 1975 so agenti letečega oddelka tržaške kvesture v kratkem času odkrili kar tri številne tolpe, ki so se ukvarjale z vlomi v tržaška stanovanja in v parkirane avtomobile. Eno izmed teli tolp so sestavljali številni tržaški mladoletniki in nekaj že znanih prestopnikov, ki so organiziran tat vine in nato poskrbeli za prodajo ukradenega blaga.
»Prvi ,,-uspeb ,sq. anisKiavalci zabeležili v začelju decembra. 1975, nekaj dpi,.,p(> tatvini,., v stanovanju Tržačana,- Socgian«Di.,>PiBta v Ul. Carmelitani 14, iz katerega so 29 novembra tatovi ukradli za štiri milijone lir nakita, zlatnine in denarja v gotovini. Policija je ugotovila. da je tatvino zagrešil mladoletni Tržačan Maurizio' Z. v sodelovanju z Vincenzom Lanterijcm iti L. G. Vse tri so zaslišali in po prvem oklevanju so priznali tatvino in še vrsto drugih vlomov v tržaška stanovanja. Posluževali so dokaj enostavne tehnike: vlam Ijali so v avtomobile in ukradli stanovanjske ključe, ki so jih lastniki pustili v vozilu. Iz prometne Knjižice so si izpisali naslov stanovanja in nato s ključi nemoteno opravili tatvinski podvig. Sedemčlanska tolpa je tako okradla devet stanovanj: za preprodajanje ukradenega blaga so poskrbeli štirje njihovi pajdaši, ki so, z izjemo mla dih tatičev, vsi že stari znanci policije. Trije izmed njih so bili tudi obtoženi tatvine umetnin in zlatnine v cerkvici blizu Komna, a so jih finančni stražniki zasačili z ukradenim blagom na mejnem prehodu pri Fernetičih.
Na sodni obravnavi so vsi prisotni obtoženci v glavnem priznali
beneški dnevnik
V OBČINSKEM SVETU V ČEDADU
Nerazumljivo in nedopustno ta vnanje treh demokristjanov
Nasprotovali so resoluciji PSI z zahtevo, da hi razširili etnično - kulturne ugodnosti iz osimskega sporazuma na celotno obmejno področje Furlanije
smo poročali pred dnevi, je bi^čni odbor PSI sestavil resolu-Nj ’ ki zahteva razširitev družbe-tii^ Sospodarskih ter etnično - kul-
bo'^e8a sporazuma, tudi na cclot-“uhiejno področje Furlani.je.
tU«ek je resolucijo predložil ob-(ii Kemu svetu v Čedadu svetovalec C*Pe Jacolutti, kar je izzvalo bii^Jho razpravo. Resolucija je bila šiv sprejeta z veliko.večino gla Ivanjo so glasovali celoten ob-š|j[ 1 odbor, svetovalske skupine V’ PSI, PSDI ter del svetoval-iV*kD), vendar ne brez nekaterih %|r°v. da bi se njena vsebina
^ Predstavitvi resolucije je nam ■h ?*6iokristjan Sartelli, ki zasto-%ij0čadsko občino tudi v gorski fyjjj	predlagal, naj se iz be-
* etn-.reso*uci-ie črta del, ki govori Sliv no * kulturnih ugodnostih, z 1,1 (j. acijo, da je to stvari manjšine žadeva kvečjemu občine Na ne Pa Čedada. Po nje-^oi-	izglasovanje resolucije v
'i? 1 bilo celo nedopustno posega-zadeve, ki se tičejo drugih
ugodnosti, ki izhajajo iz o-
Poudariti je treba, da je bil ob činski odbor v celoti proti takim motivacijam, komunistična svetoval ca Battocletti in Maritiig pa sta poudarila. da gre pri sprejetju l-esolu-cije za izražanje načelnih stališč.
Ko so na predlog župana Del Bassa glasovali za celotno besedilo resolucije, so se pridružili Sartelliju in glasovali proti še trije drugi sve tovalci KD: Cantoni, politični se kretar stranke Cernoia ter Pascoh ni, ki je obenem tudi pokrajina«, svetovalec. Slednji je po glasovanju v znak protesta tudi zapustil dvv rano.
V vzdušju odprtosti, ki je po skle nitvi osimskih sporazumov zajelo tudi te kraje, je ravnanje te peščice demokristjanskih svetovalcev povsem nerazumljivo in nedopustno, posebno pa še glede na dejstvo, da imajo skoraj vsi pomembne funkcije v stranki ali v izvoljenih organi!) Njihovo stališče je namreč v popolnem nasprotju z uradnimi stališči stranke, ki kaže do teh vprašanj mnogo večjo odprtost kar se je po kazalo tudi ob tej priložnosti, ko st-je večina demokristjanskih svetovalcev uprla takemu ravnanju in pod prla resolucijo.
tatvine. Na osnovi dokazov in izjav številnih prič je sodni zbor po dalj šem posvetu obsodil osem obtožencev, tri pa je oprostil zaradi mla-doletnosti. Obsojeni so bili 21 letni Vinccnzo Lenteri (18 mesecev za pora in 160.000 lir globe), 21-letni Vito Galliani (18 mesecev zapora in
160.000	lir globe), njegov 20-letni brat Gaetano (na isto kazen), 19-let-m Mario S. (14 mesecev zapora in
120.000	lir globe), 19 letni Gianfran co Z. (8 mesecev zapora in 70.000 lir globe), 34-letni Franco Potossi (20 mesecev zapora in 180.000 lir globe), 29-letni Vojko Balde (16 mesecev zapora in 140.000 lir glo
be) in 21-letni Dario Sgubin (8 me	ntsrSfh S' ‘f* J?
secev zapora m 70.000 lir globe). Ka- inre nn ^hl a ,	b' j
.	• i ; najprej potrebno odstraniti umetno
-en je pogojna m brez vpisa v kazen- postavljeno oviro, kakršno bi pred
“ vse obtožence razen, za Po-, staVljala prav obvoznica. Na liniji
tossija, ki je bil že večkrat kaznovan I takSne povezave > z osimskim spo-
»Severni kvarts, kakor so ga ime novali takoj po vojni, oziroma me stria četrt za območje Svetogorske ceste Placute, kot so jo imenovali po novi razdelitvi Gorice, skratka ta del mesta, ki se razprostira tik ob meji in ob Soči je že nekaj časa v ospredju javnega zanimanja.
V teh dneh, prav na tem odseku meje italijanski in jugoslovanski strokovnjaki obeležujejo mejo v skladu s soglasjem, ki so ga že poprej dosegle pristojne komisije. Ob meji pred svetogorsko postajo so se po dolgih letih spet pojavile vojaške edinicc. ki označujejo mejo, vendar sedaj v vse drugačnem vzdušju. Te edinice so z delom začele pri solkan skem mejnem prehodu od koder nadaljujejo delo v smeri proti novemu mednarodnemu mejnemu prehodu Štandrež Vrtojba. Pred restavracijo Transalpina so vojaški strokovnjaki že zabili količke na podlagi ka terih je mogoče ugotoviti, da se bo na tem odseku - meja pomaknila V prid Italiji, medtem ko se bo na drugih krajih v prid Jugoslaviji. V vsakem primeru gre za majhne premike, ki bistveno ne bodo vplivali na razmejitev. Edina izjema je morda prav Ulica Percoto. kjer bo pre stavitev ograje za en meter omogočila razširitev ceste na italijanski strani in s tem nekoliko boljši avtomobilski promet.
Severni del mesta pa je v tem času zanimiv tudi zaradi variante Piccihatovega urbanističnega načr la, ki predvideva odpravo obvoznice, kj naj bi bila speljana od Rdeče hiše proti Svetogorski cesti in dalje po levem bregu Soče proti jugu. Kakor smo že pisali, se bo ta obvoz niča po novem začela šele pri Sveto gorski cesti in bo povezovala obrt niško cono, ki io bodo zgradili pri «Kazermetah», ter ljudsko naselje, ki bo za uršulinskim zavodom z glavnimi prometnicami v spodnjem delu mesta.
V varianto urbanističnega načrta, ki jo inž. Roberto Costa pripravlja sporazumno z občinsko upravo in z odpravo obnovnice med Rdečo hišo in Svetogorsko cesto, ki jo ta va rianta predvideva,* so sprejeli pred vsem pomembno politično odločitev. Odpravili so namreč «Zaščitni pas», ki naj bi ga stara obvoznica pred stavljala med obema Goricama, če bi obveljal poprejšen projekt, potem bi imeli v severnem delu mesta zelo blizu držSOnc meje široko in pro metno cesto, ki bi lošgvglg Gorico od Nove Gorice, morda bolj ločevala obe mesti kot sama meja. Ker pa se pori vplivom osimskih sporazumov in politiki
PSI n upravne volitve še letos jeseni
Socialistična stranka se zavzema, da bi bile upravne volitve v pokrajinski upravj ter v- občinah Tržič iit Gradež najkasneje v roku šestih mesecev, kot to predvideva zakon. To je dejal tajnik posoške federa-
cije socialistične stranke Gianfran co Trombetta na nedeljski otvoritFi sedeža strankine sekcije v Mušu. Dejal je tudi, da bo PSI sprožila akcijo med strankami ustavnega loka. da se upoštevajo zakonski predpisi. Letos novembra zapadejo mandatne dobe tudi občinskim svetom v Ronkah, Vilešu in Romansu.
Na isti svečanosti je govoril tudi deželni svetovalec Pieri Zanfagnini. kj je govoril o položaju v deželnem svetu.
V	Dijaškem domu v Gorici, vzgojni ustanovi, ki je lani slavila t~-desetletnico delovanja, so gojenci s polnočjo vzgojiteljev pripravili vsakoletno zaključno prireditev z bogatim kulturnim sporedom. Da bi bilo vzdušje še lepše so k s (Klelo vanju povabili tudi mlade harmonikarje Glasber • šole iz Sovodenj, ki jih vodi Adrijan Ruchini in dijaki njo ijubljanske gimnazije Ivana Cankarja.
Prireditev se je začela z nastopom petdesetčlanskega pevskega zbora gojencev doma, zatem pa je Mavricij Černič pojasn i namen vsa koletne zaključne prireditve ter o pisal delovanje domske skupnosti in življenje v domu, skozi katerega je letos šlo pieko 100 gojencev.
V	nadaljevanju sporeda so nastopili mladi recitatorji iz Beneške Slo venije in podal! lepo pesem o tem koščku slovenske zemlje. Pesem *je prav za to priložnost napisala Ljubka šorlijeva.
Zborno recitacijo Kosovelovih pe smi so pod vodstvom gledališkega igralca Lacija Cigoja pripravili viš ješolci Liljana Semolič, Karla Sgu bin, Kristina Knez, Mi-an Vižin trn, David Klanišček, Edes Koro šec. Emanuela Černič in Mavricij Černič.
Skupina osnovnošolskih otrok (Flavij Baranja, Verena Pisk. Te reza Predan, Vvijana Cijan) pa je s prizorčkom sKnčavi petelinček,« razveselila zlasti starše, ki ,so se
......................................................I IN,....lil,INN........................NININIH...
S SEJE OKOLIŠKEGA ŠOLSKEGA SVETA
skiini sporazumi kot znak širšega so delovanja med obema državama.
Arh. ( osta poročal občinskemu odboru
Na včerajšnji seji goriškega ob činskega odbora je arhitekt Costa, ki mu je bil zaupan načrt za revizijo splošnega regulacijskega načrta, poročal o nekaterih urbanističnih vprašanjih. Arhitekt Costa je imel namreč v zadnjem času vrsto pogovorov s predstavniki krajevnih skup noSli. mnenja glede urbanistične u-reditve pa so bila precej deljena. Jutri pa bo arh. Costa poročal o usklajevanju načrta za ureditev hitrih |>ovezovalnih poti na območ ju občine.
Goriški župan pa je že napovedal sejo občinskega sveta, ki bo 20. junija.
Vlaganje prošnij za deželni prispevek
Občinske uprave, šolskj patronati in vse ustanove, ki se ukvarjajo s pomočjo učencem, ne da bi pri tem iskale zaslužek, lahko vložijo na pokrajinsko upravo v Gorici, Korzo Italia 55. prošnjo za prispevek. V poštev pridejo'ustanove, ki • imajo menze, pošolski pouk, dijaški domovi, kakor tudi tiste družbene sto ritve, ki delujejo v smislu deželnega zakona 25 od 1. septembra 1966. leta.
Prošnje je treba napisati v treh izvodih, en jzvod na ko kovanem papirju. Dodati je treba tri izvode proračuna in poročila. Rok za vlaganje , prošenj zapade 15. julija.
OB IZTEKU SORSKEGA LETA
V Dijaškem domu pestra zaključna prireditev
Polog gojencev so sodelovali se mladi .harmonikarji ir. Sovodenj, ki jih vodi Adrijan Itueh ni in goslje iz Ljubljane Nagrajevanje zmagovalcev odbojkarskega turnirja, ki ga je priredil Mladinski center
Sodni zbor so sestavljali predsednik Visalli, prisednika Aniodio in Bot tah Griselli, tožilec Brenči, zapi snikar Bernazza.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Konference pripadnikov italijanske narodnosti
•V Kopru, Izoli in Piranu so ustanovili konference v Skupnost h Ita lijanov. Gre za novo obliko, ki jo p -edvideva statut Unije in ki daje širše možnosti »^delovanja pripad nikov italijanske' narodnosti v obal nih' občinah. Konference sestavljajo delegati iz vrst komunistov, mladine irr bivših borcev. V. vseh treh obalnih mestih so tudi izvolili nova vodstva Skupnost; Italijanov. V Ko pru je novf predsednik Giovani Mi-giiočanza, v Izoli Bruno Giachin in v Piranu Luiselfa Ravalico.
KOPRČANI ODPOTOVALI
V	FERRARO
Gojenci koprske glasbene šole in člani orkestra te šole so odpotovali v Ferraro, kjer se bodo predstavili tamkajšnjemu občinstvu, v okviru tedna dveh pobiatčn h občin. V teh dneh se vrstijo športna srečanja in pogovori za okroglo miza o samor upravljanju, o zakonu o združtiem delu ter o vlogi italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Kakor je znano, sta občini Ferrara in Koper že več let pobrateni in so politični, gospodarski, kulturni, športni in drugi stiki zelo pogosti in plodoviti.
LADJA CELJE
V	DOMOVINI
Ladja Splošne plovbe Celje, ki jo je to piransko podjetje pred tremi meseci prevzelo na Japonskem, se je v soboto prvič zasidrala ob domači obali. Ob tej priložnosti so v Izoli organizirali sprejem za predstavnike mesta Celja, za pomorščake in za številne goste.
Celje je 18.000 tonska polkontej-nerska ladja in soc)i v serijo petih najsodobnejših ladij, ki jih je Splošna plovba naročila na Japonskem.
ZAČETEK MLADINSKIH AKCIJ V BRKINIH
V	Brkinih je bil slovesen začetek letošnjih mladinskih akcij. V Tatre sta že prispeli prvi dve brigadi s 150 brigadirji iz Izole, P rana in Ljubljane (Vič - Rudnik). Delali bo do do 23. junija na vzdrževanju Slemenske ceste ter pri napeljavi telefonskega voda od Tater do Kol šce. Naslednje izrtiehe pa bodo 'nadaljevale gradnjo Slemenske ceste v smeri Ilirske Bistrice.
razumom predvideno odprtje meine-ca prehoda za pešce in kolesarje v Gabrijelovem drevoredu (Erjavčev drevored na jugoslovanski strani) ter težnja po prekvalifikaciji solkan skega prehoda in druge v prvo ka tegorijo. Ukrepi, ki se sprejemajo v tem smislu, predstavljajo krepitev inštituta odorte meje kot pomembne ga dejavnika gospodarskega razvo ja obmejnega območja ter miru.
Medtem se je znova sestala, tudi tokrat ob pomanjkanju legalnega števila navzočih, rajonska skupščina za svetogorsko področje. Ponovno je še enkrat razpravljala o gradnji akumulacijskega jeza na Soči. S tehničnega vidika so o objektu govorila inž, Rigonat in inž. Fornasir. Liberalec Prandi je znova pogrel tezo o varstvu okolja, komunist, arh. Bu - plini, pa je gradnjo jezu označil kot korak, ki ga bomo storili v duhu sodelovanja, ki je nastalo z osim-
Kljub vsem težavam bo tudi v prihodnje lepo število vpisanih v osnovne šole
Predviden porast učencev na Plesi ve m - Slovenska osnovna šola naj ostane v sini bi Lenassi v L L Villorio Venet o - Še vnaprej celmlnerna šola v Štererjnnu
Vsi -znaki kažejo, prihodnjem! šolskem
da- bo letu
tudi v | da prav, da bi tudi slovenski o-I tresu. Šolarji so se morali učiti ...	,	,	v prvili ■ troski vrtec, ki je sedaj nastanjen v stavbah v Števerjanu Valerišču
razredih slovenskih osnovnih šol na jv drugi stavbi v isti ulici, prenesli j in Jazbinah. V Prihodnjem šolskem Goriškem zadovoljiv vpis Vpisova-. v to stavbo. Tako'bi bili otroci I letu se oodo vrnili v' skupno do nje se sicer m se pričelo, diriak | skupaj. Mnenje okoliškega šolske- j sloDje stare šole. ki'je bilo med ticm ravnateljstvi v Gorici in v , ga svi ta •> šoli v tej stavbi je ve teni popravljeno, kasneje pa bo Doberdobu sta namreč dali na izano ra dejstvo, da se ta nahaja ‘ vodila, da se bo Vršilo od 20. do v mestu, šole ne '(smemo siliti 30; junija na vseh šolah. Iz razpo I v predmestje'. Primer' vrtca, ki šo ločljivih	podatkov,	ki jih ima uči-! ga	lani	.z Ul.	Croce preselili	v
teljstvfl;	pa je že	razvidno da bo T"	”—1	‘j:' **	’
v velikem številu odzvali vabilu na zaključno prireditev.
P ed koncem sporeda, zaključil se je s. predvajanjem filma, ki ga je lani ob tridesetletnci doma posnel Zdenko Vogrič, je spregovoril še ravnatelj Edmund Košuta.
Mtd posameznimi točkami so za dobro voljo poskrbeli sovodenjski harmonikarji in tudi gojenci doma, ki obiskujejo glasbeni pouk.
Prireditev se je zaključila s podelitvijo priznanj in pokalov ob izidu odbojkarskega turnirja, ki ga j* oripr-avil Mladinski center. Zmagalo ie moštvo prosvetnega društva Danica z Viha. ki je v zaključni tekmi premagalo ek'po MO prosvetnega društva Oton Župančič.
Dobro razpoloženi so se številni gostje zadržali še" na priložnostni zakuski, ki jo je pripravilo vodstvo doma.
.kar’ precej ,ypisgoih O tem in o drugih vprašanjih je bil govor na seji okoliškega šolskega sveta za slovenske osnovne šole v Gorici. Na tej seji se je veliko govorilo o šoiskih poslopjih. Goriška občinska uprava je obljubila. da bo v teku poletja popravila za silo notranjost šolske stavbe v Štandrežu. Učitelji in starši, člani medrazrednega sveta tamkajšnje šole. so se o stvari pogovorili s predsednikom štandreške krajevne skupščine1 in zdi se, da bodo stvari stekle takoj po zaključku pouka. Nekaj nevšečnosti je v šol-gki stavbi v Podgori, ki so jo šele prenovili. Negotovost pa obstaja za začetek popravljalnih del na šolskem poslopju v Pevmi. Tu nui bi stavbo temeljito popravili, vendarle pa ni še znano, kdaj bodo z deli pričeli. Govor ie bil tudi o slovenskih šelah v mestu. Stvari potekajo v redu v stavbi v Ulici Cro ce. Okoliški šolski syet ie bil tudi mnenja, da mora za sedaj, dokler se ne zgradi novo poslopje v juž .nem delu mesta, slovenska osnovna šola ostati v stavbi zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Veneta. Če se bodo uresničile govorice, da bo zavod ukinjen, potem bi bilo mor-
^-su&mMafc
slovenska šola izgubila marsikate-reca učenca.
Govor ie bil tudi o možnostih, da se v prihodnjem šolskem letu po veča število otrok v slovenski o snovni šoli na Ptešivem. To je raz veseljiv pojav. Pojavlja pa se. tudi v zvezi s tem, pomanjkanje učnih moči. Potrebno jih bo najti izven sedanjega staleZa, tud: za potrebe1 drugih krajev.
Govor je bil tudi o otroških vrt cih. Morda bi obstajale možnosti, da bi se tudi na' Goriškem ustanovil kak dgžavni vrtec tudi za potrebe slovenske mlndeži (v šlau-drežu namreč potrebujejo še en razred vrtca), podobno kot jih je država lam ustanovila v nekaterih italijanskih krajih naše pokrajine.
Okoliški šolski svet je tudi no zitivno ocenjl dosedanje večletno delovanje celodnevne šole v Ste verjanu in ob upoštevanju mnenja tamkajšnjega učiteljstva in velike večine staršev sklenil potrditi zahtevo po tem. da se ta celodnevna šola. edina te vrste na Goriškem, obrabi. Letos je bilo sicer delo v tej šoli precej otežkočeno. ker niso mogli v staro šolsko stavbo, ki je bila poškodovana ob lanskem po-
končana tudi nova stavba, ki je sedaj v gradnji in tako bodo vsa vprašanja-,"khiso-s tem v zvezi re šena.
Člani okoliškega šolskega sveta so 'i#' ‘'iavzeli thdi za vzpostavitev stikov med osnovnošolskimi učitelji in profesorji nižje srednje šole. Na takih sestankih naj bi prišlo do pogovora o položaju učencev, ki prehajajo z osnovne v srednjo šolo.
Pred zaključkom seje so člani okoliškega šolskega sveta ostro o-žigosali početje tiste otroške vrtna rice. ki je nameščena v nekem slovenskem otroškem vrtcu v mestu in |(i je zavrnila vpis v vrtec o-troka iz mešanega zakona. Ker je omenjena vrtnarica že prej pravila, da bo v bodoče tako nastopala, so bili člani šolskega sveta mnenja. da se na tak način zavračajo starši, da bi vpisali otroke v slovenski vrtec in kasneje po vsej verjetnost; tudi v slovensko šolo. Posebno če gre za primere, ko sami starši izjavljajo, da hočejo, da se njih otroci naučijo slovenski jezik.
Dohodki Goričanov v 1.1974
Bartolomeo Vaccaro 4.267.000. Lu-ca Vaiani 5.863.000, Armando Val-dissera 4.714.000, Luigi Valent . 10 mil. 36.000. Gaetano Valenti 5 mil.
411.000.	Zorko Valentinčič 4.035.000, Giulio Valentini 4.378.(K(0. Franc Va lentinčič 5.701.000, Carlo1 Valentinuz-zi 5.190.000. Giovanni Valentinuzzi
4.465.000.	Valerio Francesco. 4 mil.
195.000.	Pietro Vallati 4.869.000, Al fredo Valle 6.834.000, Francesco Val le 5.634.000. Gabriele Valle 7.633.000. Luciano Valle 4.762.000, Silvio Valle
6.191.000.	Renato Valletta 5.896.000. Luciano Valli 4.874.000, Leonardo Va-nacore 5.916.000, Umberto Vanficore
6.149.000.	Vincenzo Vanacore 5 mil.
400.000.	Giorgio-Vannucchi 5,420.000. Giuseppe Varli 4.737.000, Gaetano Vasca 4.191 .(MK), Rodolfo Vattolo 5 mil. 129.000. Antonio Veccliia 5 mil.
872.000.	Goliardo Veccliia 4.295.000, Annalia Vecchiet 7.288.000. Elvira Vccchiet 5-955.000. Ferdinando Vec-cliiet 4.027.000. Guido Vecchiet 5 mil.
310.000.	Paolo Vecchiet 7.672.000, Ri-no Vecchiet 5.734.000, Edourdo Veli-cogna 10.037.000, Luigi Velicogna 5 mil. 676.000, Jožef Veliščik 5.110.000. Edvard Velušček 4.416.000, Alfredo Velussi 5.819.000, Alma Velvi 4 mil.
783.000.	Aldo Vendramin 7.097.000, Ivan Venezia 5.282.000, Marina Ve-nezia 5,130.000, Giustina Venezian
5.333.000.	Giovanni Venica 5.808.000. Mario Ventin 8.473.000, Renzo Ventil rini 4.808.000, Marino Venturini 7 mil. 57.000, Francesco Venuti 5 mil.
866.000.	Marcello Venuti 10.750.000, Maria Gina Venuti 4.838.000, Carlo Verani 4.445.000, Felioe Verbi 4 mil.
497.000.	Giovanni Verbi 7.900.000, A medeo Verdoliva 5.870.000. Francesco Verdbliva 7.398.000 Edoardo Ver-gna 4.826.000. Livio Verni 6.820.000. Rinaldo Verona 5.004.000; Kreole Ve-
rone, 5.069.000, Ferruccio Veronese
17.572.000.	Francesco Verzegnassi 6 mil. 69.000, Luciano Verzegnassi 5 mil. 31.000, Sergio Vescovi 5.288.000. Ernesto Veseovo 8.454.000. Gorazd Vesel 11.247.000. Bruno Vetrih 4 mil.
482.000.	Ivan Vetrih 5.529.000. Albert Vetrih 10.766.000. Alfred Vetrih 5 mil. 991.000, Florjan Vetrili 10 mil.
508.000.	Guido Vettese 4.563.000, Gio-vanni Vezli 7.347.000, Leopoldo Via ncllo 11.317.(XX), Federico Viatori 11 mil. 867.000, Livio Viatori 14.893.000. Luciano Viatori 6.(j83.000, Štefan Viatori 20.406.000, Armando Vida 8 mil.
717.000.	Silvio Vidali 9.695.000. Ciril Vidic 5.609.000, Manlio Vidimari 7 mil. 521.000, Vittorino Vidoni 4 mil.
364.000.	Aldo Vidoz 4.196.000, Bruno Vido/. 5.220.000, Carlo Vido/. 6 mil.
318.000.	Gianpaolo Vido/ 4.659.000. Giulio Vidoz 5.535.000, Livio Vidoz
4.053.000.	Livio Vidoz (r. 1945). 5 mil. 417.000, Luigi vidoz (r. 1922)
8.852.000.	Riccardo Vidoz 4.221.000, Maria Vidozzi 4.483.(XX). Aleksander Vidrih 4.995.000, Franco Vidussi 7 mil. 376.(XX), Augusto Viertahler 4 mil. 367.000, Mirella Viezzoli 6 mil.
331.000.	Maria Licia Vigone 4.551.IXX), Miranda Villa 4.833.000, Francesco Villani 9.335.000. Marco Villani 4 mil. 375.(XX). Livio Villa 5.982.000. Bruno Villini 4.3(X).(XX). Mario Vinci 8.612.(XX), Giovanni Viola 5.142.000, Maria Giustina Violano 4.353.(MK), Ga-slone Viscovich 7.908.000, Aldo Vi-sčntin 8.187.000, Alojz Vižin 4.422.000. Gtauco Višin 10.312.000, Mario Višini 0.995.000, Alfio Visintini 4 mil.
992.000.	Bruno Visintin 4.749.000, E-gidio Visintin 6.910.U00, Ferdinando Visintin 6.923.000, Giorgio Visintin
5.260.000.	Giorgio Visintin (r. 1937) 4.823.(XX). Lionello Visinti 5.322.000. Luciani Visintin (r. 1927) 9.535.000,
Luciano Visintin 4.385.000, Luigi Visintin 4.987.000. Mario Visintin 4 mil-
387.000,	Nereo Visintin 4.024.(XX), Re migio Visintin 4.557.(XX), Roberto Visintin 5.863.(XX). Severino Visintin. 4 mil. 221.000, Luciano Visintini 5 mil.
17.000,	Paolo Visintini 7.541.000, Pietro Visintini 5.828.000, Livio Vitale
4.172.000,	Raffaele Vitale 4.939.000, Rinaldo Vitah 4.577.000. Alberto Vit tori 4.355.000, Ferruccio Vittor 30 mil. 416.000, Ugo Vittor -4.527.000. Elio Vittorelli 5.365.000. Enea Vitto-ri 20.699.000, Glauco Vittori 9.649.000. Guido Vittori 5.079.000. Luigi Vittori
4.435.000,	Pietro Vittori 12.167.000. Sergio Vittori 9.661.000, Tullio Vittori 4.R87.000. Enzo Vivarelli 6 mil.
813.000,
ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI
priredi danes. 8. junija, ob 21. uri na sedežu v Ul. Malta 2
GLASBENI NASTOP
mlajših gojencev
VABLJENI!
Razna obvestila
Mladinski krožek vabi vse dijake, zlasti pa maturante, na informativni večer o izbiri višješolskega študija, ki bo drevi $ pričetkom ob 20. uri na sedežu Mladinskega krožka. Sve-toRorska cesta 84. Prisotne bosta z univerzitetno problematiko seznanila prot. Darko Bratina in Pavel Stranj.
Komisija za cenitev škode skoraj opravila nalogo
V Števerjanu te dni zaključuje de lo posebna deželna komisija za o-cenitev škode, ki jo je na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih v občini povzročil lanski potres. V komisiji sta dva predstavnika de žele, števerjansko občino pa zastopa inž. Marjan Cefarin. županstvo je do predpisanega roka prejelo 37 prijav.
Pokrajinska sindikalna federacija CG1L - CISL - UIL je te dni naslovila mladim, ki nimajo zaposlitve ppziv, da se najkasneje do konca julija pozanimajo za vpis v poseben seznam, ki se vodi na župan stvu na podlagi nedavno sprejetega-zakona o zaposlovanju mladih. Sindikati si tudi prizadevajo za sestavo posebnega pokrajinskega odbora, ki naj bi nadzoroval korektno izvaja nje omenjenega zakona.
Imrl je Anton Močnik upokojeni kanclist
V nedeljo, 5. jurtija, je nenadoma preminil 82 letni Anton Močnik, u-pokojeni sodnijski konclist.
Močnik se je rodil v gozdarski družini sredi Trnovskega gozda. Po opravljeni osnovni šoli je obiskoval gimnazijo in učiteljišče, šolanja pa ni dokončal, ker se je zaposlil na sodniji v Podgradu v Istri, nato pa v Tolminu. Po nastopu fašizma so ga premestili v Belluno, od tam pa kazensko v Biello, kjer je bil predčasno upokojen.
Od upokojitve, leta 1941, je živel v Gorici, kjer se je honorarno (zaradi beraške pokojnine) ukvarjal z urejevanjem zapuščinskih zadev, zato je bil znan širokemu krogu naših ljudi, predvsem na podeželju.
V Šempetru
sta koncert; r akt
A. Mano si4
in L. A/bonetti ■ VVright
Šulska skupnost Glasbene šole v Šempetru je stalnemu krogu koncertnih obiskovalcev posredovala zanimiv glasbeni večer, ki je bil enovit tako v pogledu skladateljev, ki so bdi zastopani, kot po obliki del katera so bila izvajanja. Vsi trije skladatelji. Schubert. Mozart in Beethoven so hiti sooblikovalci pomembnega Dunajskega glasbenega središča. Tudi oblika sonate s katero je bil vsak skladatelj predstavljen, je bila značilna za dunajsko ustvarjalno ozračje ne samo za časa klasikov temveč tudi v času Schuberta in* v drugi polovici 19. stoletja celo Brahmsa. Spored so sestavljala samo tri dela. Najprej j« hita izvedena ena od štirih Schubertovih sonat za violino in klavir in to Sonata v D duru op. 137. Krajše trostavčno na somatino spominjajoče delo je Schubert komponiral o letu 1816. v času torej, ko se je potegoval za službeno mesto v Ljubljani. Morda se je nepozabna melodija počasnega stavka Molto andnn-te porajala iz žalosti zaradi zavrnjene sprošnje v Ljubljani?
W. A. Mozart je kar t>et sonat ?a violino in klapir od skupaj 33. kolikor jih je napisal v četrt stoletja, skomponiral v G-duru. Sonata številka 6. ki je bila uvrščena v spored. je po svoji izčiščeni govorici predstavljala os glasbenega ravnovesja med Masičnim» Schubertom in ^romantičnim» Beethovnom, katerega sFriihlingssouato» op. 24 v F-duru smo ob koncu poslušali. Delo je polno mladeniške moči in energije. Končano je bilo v letu 1801. v času torej ko je veliki «dunajski Prometej» že zbežal pred ljudmi, da ne bi opazili njegove oglušelosti.
Violinist Alfredo Marcosig in pianistka Laura Albonetti Wright sta sonate za violino in klavir omenjenih skladateljev izvedla z njima lastno natančnostjo. Jasna poustvarjalna zasnova je bila pogojena z zglednim sodelovanjem obeh koncertantov. ki sta znala spretno izmenjavali dramatična mesta z liričnimi, hitre stavke s počasnimi. Tako je številno hvaležno poslušalstvo lahko čutilo, do kam sega klasično in kdaj začenja romantično.
H. B.
Gledališča
\ Hiša dvorana PDG Nova Gorica.
Viado Vukmirovič: «MREŽA ZA VETER*. Abonmajska -predstava ob 20.11 zad red JSP (LSC .Nova Gorica. Pa-dagoška akademija, Zdravstvena šola).
Kino
giorni impuri Miles in K. mladini
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore UL Fratelli Roselli st tel. 72340.
Gorica
VERDI 17.30 - 22.00 «1 dello straniero*. S.
Kristofferson. Prepovedan pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Squadra d’assal-to antirapina*. K. Kristofferson in J. Michael. Prepovedan mladini pod IR. letom.
MODERNISS1MO 17.00 -22.00 »Tutt* quello che avreste voluto sapere sull sesso ma noo avete mai osat« chiederč*. W. Allen in J. Carradi-ne. Barvni film.
CENTRALE 17.00—22.00 «Orzowei, i! figlio della savana*. P. Marscall in D. Kunstmann. Barvni film.
VITTORI A 17.30— 22.00 «I-a studenles-sa». C. Borghi in V. Ferro. Barvili film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Il elan dei siciliani*.
LXCELSIOR 18.00- 22.00 «Gli inno-centi dalle mani sporche* Barvni film.
Noro Gorica in okolica
SOČA »Pripoveduj mi o ljubezni* — francoski film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Zandyjeva nevesta* — a meriški film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Kazen na gori Eiger* — a-meriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi — Raštel, 52 - tel. 83349.
Prosveta«) in športno društvo So-vodnje izraža sožalje svojemu odborniku Miru Kuzminu in družini ob izgubi drage mame.
OBISKALI SMO LJUBLJANSKI MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE
V16 dvoranah Moderne galerije dela najboljših grafikov sveta
Letošnje že 12. zadevne manifestacije se udeležujejo mojstri iz 57 držav Razstavljenih nad 1000 grafičnih listov - Odlično zastopana japonska umetnost
LJUBLJANA, junija — čeprav vemo, da je nemogoče napraviti v članku ali dveh kompletno sliko o ljubljanskem Mednarodnem grafičnem bienalu, ki se je začel sredi maja in bo trajal vse do konca avgusta, se bomo pri tej umetnostni manifestaciji, ki spada med največje in najpomembnejše tovrstne prireditve na svetu ustavili in jo skušali prikazati v glavnih konturah.
Mednarodni grafični bienale se tokrat ponavlja že dvanajstič. Prireditve se udeležuje 57 držav z deli svojih najboljših umetnikov. V 18 dvoranah ljubljanske Modeme galerije je razstavljenih 1064 grafičnih listov skoraj 450 umetnikov z vsega sveta.
Ob odprtju letošnje manifestacije so bile 13. maja podeljene tudi nagrade. Mednarodna žirija, ki jo sestavlja devet članov, je najvišje priznanje, veliko častno na-
grado podelila jingleškemu umetniku Victo
/ictorju Pasmoreju. Drugo priznanje, veliko premijo je dobil japonski grafik Tetsuya Noda, tretje najvišje priznanje — premijo — je dobil hrvaški torej jugoslovanski likovnik Vjenceslav Richter, četrto najvišje priznanje, prav tako premijo je dobil ameri-

V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Pisatelj Lovercraft in njegova ustvarjalnost
V soboto in nedeljo, torej 11. in 12. t.m., bo v prostorih tržaškega časnikarskega krožka na Korzu I-talia 12 zanimivo mednarodno srečanje, posvečeno ameriškemu pisatelju H. P. Lovercraftu, ki je u-mrl pred 40 leti. Pobudo za prireditev sta dala krajevna turistična ustanova ter krožek La Cappella Underground, ki bosta za to priložnost pripravila tudi bogato razstavo doslej našemu mestu in v Italiji še nepoznanega knjižnega in fotografskega materiala.
Lovercraft se je rodil v mestu Providence, kjer je tudi svoje življenje preživel. Spqda med najbolj znana ameriška imena, kar zadeva tako imenovano fantastično znanost. Mojster peresa je napisal celo vrsto del s tega področja in se uveljavil, vendar pa ne v zadostni meri, vsekakor ne v tolikšni, kolikor bi zaslužil. Morda prav zato skušajo mojstra prikazati tudi v našem mestu, pač v okviru programa tradicionalnega tržaškega mednarodnega festivala fantastičnega filma, ki ga že toliko let organizira v našem mestu avtonomna ustanova za turizem in gostinstvo.
Na prireditvi v časnikarskem krogu se bodo z ameriškim mojstrom in njegovim delom ukvarjali nekateri znani strokovnjaki, kot na primer prof. Gillo Dorfles s tržaškega vseučilišča, ki se že dolgo ukvarja z vsem, kar meji na fantastično znanost, dr. Dirk W. Mosik, ki poučuje psihologijo na ameriški univerzi Georgia Southuiestern Col-legeum in ki je znan tudi kot eden najboljših poznavalcev tega ameriškega pisatelja, nadalje bosta sodelovala kritika Gianfranco de Turris in Sebastiano Fusco, ki sta lani pripravila za tisk zadnji dve še ne-tiskani deli tega mojstra pisane besede, končno bosta navzoča še prof. Emilio Servadio, ki se prav tako ukvarja s proučevanjem življenja in dela pisatelja iz Provi-decea, ter dr. Alfred Galpin, ki je bil Lovercraftov osebni znanec, celo prijatelj. Poslednji se je s Lo-vercraftom spoznal že leta . 1922 v Clevelandu in imel z njim dolgoletne osebne stike in bo torej lahko posredoval tudi svoje osebne vtise o znanem ameriškem avtorju.
ški umetnik Sol Levvitt. Sledi nato še 19 odkupnih nagrad, ki jih je prav tako dodelila mednarodna žirija in ki so šle najrazličnejšim umetnikom, med katerimi pa je razmeroma veliko Jugoslovanov, med katerimi so Adriana Maraž, Miroslav Šutej, Marjan Pogačnik, Janez Bernik in Vladimir Veličko vič. Med nagrajenimi umetniki pa sta tudi Getulio Alviani in Emilio Vedova. Italijanska umetnika sta dobila nagradi prvi od Mladinske knjige, drugi pa od Moderne galerije.
V tem bežnem sprehodu po ljubljanski Modemi galeriji se bomo le tu in tam ustavili, da bi omenili kako posebno zanimivost. Predvsem moramo podčrtati nekatere značilnosti, ki jih opazijo predvsem poznavalci likovne umetnosti, posebno grafike in sicer tendenco vračanja k figurativnosti, kajti tudi nekateri umetniki, ki so se že močno uveljavili kot abstraktni ustvarjalci, se počasi vračajo preko najrazličnejših načinov k figurativnosti. Druga značilnost je v izredni popolnosti, rekli bi raje v izredni tehniki razstavljenih del. To sp ugotovili številni opazovalci, kj tudi najdejo odgovor na vprašanje, zakaj to. Kaže, da se je v številnih deželah močno izpopolnila tehnična .plat grafične umetnosti. Nekateri trdijo. da postaja umetnik pravzaprav le nekakšen idejni ustvarjalec svojih del. S tem ne bomo v celoti soglašali, zagotovo pa drži, da grafik le deloma ustvarja, ker prevzamejo tehnično izvedbo njegovega dela v roke strokovno visoko specializirani mojstri. Naj bo kakorkoli, človek pred posameznimi mojstrovinami kar obstane in v tem prednjačijo nekatere dežele, med katerimi je tudi Jugoslavija, še najprej Slovenija. O tem pa bomo kaj več spregovorili pozneje, ker se bomo trenutno u-stavili pri nekaterih drugih zelo značilnih podatkih.
Rekli smo že, da se sedanjega bienala udeležuje 57 držav, ki zastopajo pravzaprav vse celine. Nekatere države so šibko zastopane, ker je slabo razvita pr j njih zadevna umetnost, druge pa so močno zastopane in to povsem upravičeno, kajti za nekatere države smemo reči, da so pripeljale grafično umetnost zelo visoko. Med temi verjetno prednjači Japonska, ki jo na bienalu zastopajo dela 57 mojstrov in je med najvišjimi nagrajenci tudi en Japonec. Še več, Japonec je dobil tudi prvo nagrado na zadnjem bienalu torej pred dvema letoma. V mislih imamo velikega mojstra grafične umetnosti Akiro Matsumoto-ja, kateremu je vodstvo ljubi jan skega bienala v smislu pravilnika dodelilo sedaj del velike dvorane takoj ob vhodu v galerijo. Sicer pa je vodstvo galerije dodelilo japonski grafični umetnosti malone eno celo veliko dvorano, kjer se oči zares napasejo vrhunskih stvaritev resničnih mojstrov najrazličnejših tendenc, v vseh primerih pa vrhunskih »izdelkov* japonske grafične umetnosti.
mojstrov, med katerimi so kar štirje Tržačani in sicer Marjan Kravos, Lojze Spacal, Franko Vec-chiet in Rado, to je dr. Sergij Štrukelj. Ker se bomo pri italijanski udeležbi na ljubljanskem bienalu še ustavili, bomo mimogrede omenili še zanimivost, da je na letošnji veliki ljubljanski manifestaciji navzoč tudi predsednik i-talijanskega senata in eden vodilnih ljudi italijanskega političnega življenja Amintore Fanfani, ki je poslal v Ljubljano dve zares dobri grafiki.
Če ocenjujemo delež posameznih dežel po količini, bi morale priti na tretje mesto Združene države Severne Amerike, ki jih na bienalu zastopajo dela 35 mojstrov. Pa tudi po kakovosti so ZDA zelo dobro zastopane, saj imamo med razstavljavci tudi Roberta Rauschen-berga, ki je razstavil tri dela, nadalje imamo na razstavi odličnega Demenicsa Capobianca, ki je .razstavil dve barvni litografiji, na vzoč je tu tudi Jim Dine, ki' je prav tako razstavil tri dela, med katerimi je tudi odlična barvna jedkanica z naslovom «Azijka». Med ameriškimi mojstri sta tudi Judith UehlingoVa s tremi deli in Andrew Bogle, kj prav tako nastopa s tremi odličnimi grafikami.
SOvjčtska zveza današnjih dni že ni več niti podobna Sovjetski zvezi izpred desetih let. Če bi človek ne sledil napisom in podpisom del, bi danes ne verjel, da zastopa Sovjetsko grafično umetnost vrsta tako sodobnih mojstrov. Morda so sovjetski mojstri glede tega nekoliko v zamudi, saj jim je bilo težko otresti se posledic nekdanjih pritiskov, toda tehnično so dobri, nekateri zelo dobri, kot na primer Raul Meel, Marjo Taska ali
tudi Victor Vilner ali pa tudi Olga Atopkova . Grečina. Vsekakor zastopajo Sdvjetsko zvezo dela 17 mojstrov, ki so prinesli na razstavo nekaj zelo dobrih grafičnih del.
Poljska je prav tako zelo dobro zastopana. Na bienalu so razstavljena dela 21 poljskih mojtsrov, med katerimi so tudi nekatera zares vrhunska dela kot na primer odlična barvna jedkanica s podpisom Danute Kluzove ali pa vdolbljenka «MF 31» Antonia Star-czevvskega ali pa odlična tri dela Jerzya Trelinskega.
Tega bežnega pregleda ne moremo zaključiti ne da bi omenili Veliko Britanijo, ki je prav tako zelo dobro zastopana z deli 21 mojstrov in je, kot smo že rekli na začetku, prav angleški mojster Pasmore dobil letos najvišje priznanje — veliko častno nagrado.
Pravzaprav so dobro zastopane vse države, na primer tudi Bolga-ria, obe Nemčiji, Kanada, vtem ko se nam zdi, da je slabše ali bolje nezadostno zastopana Francija, ki je bila vedno med najboljšimi. Med 18 mojstri, kj zastopajo francosko grafično umetnost, je tudi naš rojak Zoran Mušič.
Ne moremo našteti vseh dežel, ki so navzoče na ljubljanskem bienalu. Prav tako ne moremo dati tanki
k/nkretne ocene o posameznih zastopstvih, saj včasih številčnost in količina ne odtehtata kakovosti. Zato menimo, da si more človek ustvariti popolnejšo sliko le, če grafični bienale v Ljubljani osebne obišče in si razstavljena dela ogleda. Res je. da je razstava zelo zahtevna in potrebuje človek več ur, da si ustvari vsaj površno sliko velike grafične manifestacije, toda razstava to zasluži.
Fre
V filmskih krožkih
Ob koncu sezone
«
Različna kriterija «la Cappello in «Movic Cluba»
Kot vsako leto, se tudi letos v juniju zaključi dejavnost tudi naj bolj vztrajnih tržaških filmskih klubov. Mislimo predvsem na Cgp pello Underground in na CUC, k je Ijetas prevzel ime Movie Club 77
La Cappella je med letom leži la predvsem k informativnemu pri kazu filmov, ki so bili manj pred vajani v navadnih kinodvoranah skupaj s kakim bolj znanim fil mo m. za katerega se je klubu ven dar zdelo, da se ga splača zo pet predvajati. Bilo je pa manj c klusov in manj filmskih «odkutij», Med zadnjimi predvajanji lahko zabeležimo dva filma, zanimiva za odnos med fitmskim in gledališkim izrgzom, kot sta Mnou-chkinove «1789» s skupino Theatre du Soleil in Makrisov «11 Fanfani rapito» z Dariom Fojem in Franco Rame. Zabeležimo tudi prikaz poljskih filmov v sodelovanju z zvezo filmskih klubov UCCA.
Movie Club pa je težil k prikazu manj razširjenih filmov, največkrat zbranih v skupine, bolj kot v prave cikluse: iskale so se namreč vsakovrstne povezave med raznimi filmi, ne več samo na podlagi skupne avtorske osebnosti. Seveda so bili tudi filmi večjih avtorjev, a le v primerih, ko je šlo za dalj časa nedosegljive filme. Tako npr. za znani Antoniom jev dokumentarec o Kitajski «Chung-Kuo 'Cina» (1972-73), o katerem se je veliko polemiziralo, a ga je doslej le malokdo gledal.
Oba kluba sta težila po sodelovanju z «jezikovnimi».klubi, ki prikazujejo filme v izvirnih verzijah, predvsem z Nemškim Goethe Institutom, z British Film Clubom in (s strani Movie Cluba) z Ameriško zvezo. Žal pa je letos ostal neaktiven filmski odsek Slovenske prosvetne zveze, od katerega pričakujemo za prihodnjo sezono ponovno širjenje slovenske in jugoslovanske kinematografije.
V okviru teh sodelovanj smo tako spoznali razne avtorje novega zahodnonemškega filma kol so Herzog, Fassbinder, Sgberberg
(iiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimiii
Z vinskih razstav v Zgoniku in Borštu
idr. Filme Wima VJendersa, katerega pregled je nudil festival v Monticelliju Terme (Parma), pa bomo morda gledali v Trstu prihodnje leto. Mimoprede lahko zabeležimo. da je bdo srečanje v Monticelliju pomembna manifestacija, h katere organizaciji so prispevali najpomembnejši filmski klubi v Italiji. Poleg diskusij in prikaza novih filmov smo na njej sledili pregledu italijanskega operistične-ga filma, v katerem je bilo pomembno predvsem odkritje režiserja Carmina Galloneja, ki je nedvomno skupaj z Malarazzom največji predstavnik italijanske filmske melodrame.
V okviru prikaza ameriških filmov, ki so jih nudili na eni strani Italijansko - ameriška zveza in Movie Club, na drugi pa British Film Club in La Ceppella, beležimo predvsem predvajanje prave premiere za Italijo. Mislimo na film velikega režiserja Vincenta Minnellija «Meet Me in S. Louis», v katerem nastopa Judg Garland in ki je celo iz leta 1944, a doslej še ni prišel v Italijo.
Boaisi za Movie Club kot za Cappello je sedanja prekinitev dejavnosti le trenutna, kajti v začetku julija bosta oba kluba organizirala pomembne manifestacije v okviru tržaškega festivala znanstvene fantastike. Movie*Club bo od 2. do 6. julija organiziral v sodelovanju z univerzitetno stolico za zgodovino filma ter s pokroviteljstvom deželne skupine sindikata filmskih kritikov (SNCCI) mednarodno srečanje o fantastiki v filmu «FantaScena», z osrednjimi temami psihoanalize, tehničmh efektov in žanrov; prikazanih bo tudi 10 pomembnih, a dalj časa nedosegljivih filmov. La Cappella pa bo od 7. do 13. julija orgari-zirala pregled «Fant’America», 1 trospektivo ameriškega režiserja Toda Brouminga in igralca Lona Chanega Sr.
Poleg klubov moramo zabeležiti še nekaj drugih kulturnih dejavnosti na filmskem terenu. Sindikat filmskih kritikov je prikazal dve predpremieri filmov, ki imajo težave, da pridejo na filmska platna. Gre za španski film Carlosa Saure «Cria cuervos ...» z Geral-dine Chaplin ter za ameriški film Marka Robsona «Una vampata di vergogna» (Happy Birthdag, Wan-da June) s Susannah York in Rodom Steigerjem. .	,
Treba je tudi opozoriti, da zadnje čase marsikdaj obe mreži italijanske televizije nadomeščata vlogo filmskega kluba. Poleg zanimivih retrospektivnih ciklusov bi predvsem opozorili na premiero indijskega filma Satgajita R aya tResponsabUifa limitata» (Sima-batldha, 1971).	^ G. ■
SREDA, 8. JUNIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti: Ob izvirih civilizacije
13.25 Vremenska slika
13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15 Argumenti: Vzgojna TV drugih: ZDA
18.45	Program za najmlajše: Knjiga pripovedk
19.00	Z godbe Emanuela in Fiam-7nette
19.20 Prigode R in Tin Tina
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 CHARLOT NA PLAŽI — komični film
20.50 Vuomo del tesoro di Pria-mo — tretje nadaljevanje
21.45	Časa, dolce cflsa — film Film je režiral Benoit Lamy. V glavnih vlogah igrajo Marcel Josz, Elise Martens, Ann Petersen, Claude Jade itd. Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Pretekle dni so v Zgoniku in Borštu priredili že tradicionalni vinski razstavi. Na gornji sliki vidimo odprtje prireditve, v Zgoniku, na spodnji pa otroški zbor iz Boršta, ki je sodeloval v kulturnem programu, ki je bil vključen v borštansko prireditev
Po številu razstavljavcev in razstavljenih del je na drugem mestu Jugoslavija, ki po splošnih ocenah, spada v sam vrh svetovne grafične umetnosti. Jugoslovansko grafično umetnost predstavljajo dela 41 mojstrov, med katerimi je zelo veljko Slovence.v od najmlajših pa do najstarejših, saj je npr. navzoč tudi Božidar Jakac, ki je razstavil dve svoji odlični deli. seveda figurativnega značaja, nismo pa na razstavi videli del Rika Debenjak^.
Italija je prav tako dobro zastopana, pa čeprav bi lahko dala več kot smo mogli na razstavi videti. Italijansko grafično umetnost zastopajo dela 22 italijanskih
Prejeli smo
Drugi kanal
13.(10 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele y 15.00 V evroviziji:
60. GIRO DTTALIA 18.15 lz parlamenta in DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.25 11 Canlaposta
Vremenska napoved
18.55	V evroviziji:
FINSKA: HELSINKI za svetovni pokal Noaomet: Finska — Italija 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20,50 Leto šole —- prvo nadaljevanje
21.55	Kronika
Ob zaključku DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.50	Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
18.00	Ukročeno oko
18.30	Obzornik
18.45 Ne prezrite: Mladinski pevski festival v Celju
19.15	Glasba takšna in drugačna
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
20.55 Propagandna oddaja
21.00	Film tedna: RE-LONE Film je režiral Franz Ernst. V glavnih vlogah igrajo Pe-mille Nogard, Erich Fride-riksen in Cedile Nordgreen.
22.35	DNEVNIK
22.50	Včeraj, danes, jutri: EVROPA V NAŠIH ROKAH Nizozemska in Belgija
Koper
20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA — nadaljevanka
22.25 PERUJSKA KORIDA — dokumentarni film
22.50 ROVINJ - turistična dokumentarna oddaja
23.05 Spekter svetu
Zagreb
18.45	Mali svet 19.15 Znanost
19.45	Narodna glasba 21.00 IZBOR V SREDO 23.25 Naš čas
zanimivosti po
Švica
15.00	GIRO DTTALIA
19.00	Nove prigode A"tura — sanke
19.55 Noaomet: Švedska — Švica
21.45	DNEVNIK
22.00	ZVEZNE VOLITVE
23.45	DNEVNIK
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00, 14.00,	15.30, 17.00, 18.00,
19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; ,05, 9.05 Glasba in kramljanje; ,:,30 Rojstna h'ša naših velmož; j.40 Koncert sredi jutra; 11.40 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Koncert folk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Izbirajte sami; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 17.05 «Gorenjski slavček*, opera; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 «V nedoločenem kraju*, radijska igra.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30, 20.30, Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 10 00 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Folk
Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 8.50 Peščena tira; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Sindikalna tribuna; 12.05 Par besed na dan; 12.30 Toskana; 13.00 Glasbeni program; 14.05 Slovnica; 14.20 Drobec satire; 14.30 Radio-murales; 15.05 Nesmrtne melodije; 15.45 Primo NIP; 17.45 Giro dTtalia; 18 45 Finska - Italija, nogomet; 22.00 O nacionalnih manjšinah; 22.30 Datum rojstva; 23.15 Lahko noč.
Glasba-. ptHžel, IŠ.05 PogoTOr:
Ut* ‘ pMlljkeTf K15
mm
ZDRAVSTVENI VESTNIK - Glasilo slovenskega zdravniškega društva — Letnik 46., štev. 1 (dodatna) za maj 1977. Iz vsebine: Vloga medicine dela prj varovanju življenja in delovne zmogljivosti; Ocenjevanje možnosti za delo; Pomen analize za strokovne zdravstvene ocene; Medicinski vidiki poklicnega u-smerjanja; Vloga zdravnika splošne prakse; Vloge kirurga itd.
ski zbor iz Kopra; 16.45 Ansambel lahke glasb"; 17.10 Poslušajmo skupaj; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Po samoupravni poti; 18.10 Izložba hitov; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper; 20.30 Pop glasba; 21.00 Zbori; 22.00 čitajmo.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,	15.00, 18.00, 19.00, 21.10
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00, 10.00,	11.00-
12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00-20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 B naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Zapojmo pesem; 10.40 Aktualni problemi' marksizma; D.® JTurištičnL napotki; 12.03. P°. iwRtF glasbe; 13:10 Veljki zaUavV & liiestri;J 3#0 Kmetijski nasveti; 13740 Pihalne godbe; 14.30 PrlJ
poročajo vam...; 15.05 Ob fzvirih ljudske glasbene umetnosti; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasben' intermezzo; 16.45 -Spomini in P1' srna; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.-0n Utrinki iz zborovske glasbe; 19.3° Iz slovenske komorno-ansambel’
ške literature; 20.35 Lahko noč-otroci!; 20.45 Minute z...; 21-0° Glasbeni večeri RTV Ljubljana; 23.20 S festvialov jazza; 00.05 L1' tefarni nokturno; 00.15 Revija; 1.05 Nočne skladbe.
list
M
si
J«
ki
-la
*al
I
fl
&
(ii
'lih
* d,
%
Vi
m!
v
h
Ta
V
V
M
s
H
!V|
5
Nar
io
m
(od 23.11. do 20.12.)|
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Finančni napori bodo zelo koristni v.h vaš nadaljnji program. Primerno vzdužje za drzne pobude.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro se pripravite na razgovor, ki ga boste v kratkem imeli z važno poslovno osebo. Več optimizma.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Preden se lotite nekega vprašanja, počakajte še nekaj dni. U-poštevajte prijatelje, ki so vam zvesti.	'
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan bo primeren za raziskovanja. Nekdo vas bo presenetil s svojim obiskom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi ne storili napačnega koraka, ogni-
Horoskop
te se slabih nasvetov. Proučite načrt, ki se tiče vas in drage osebe
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) O-dlično ste pripravljeni za izpolnitev poverjene vam naloge. Udeležili se boste prijetnega izleta.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V pričakovanju ugodnejših priložnosti, skušajte trenutno utrditi svoj finančni položaj. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Imejte več zaupanje v svoje sodelavce. S svojo dobro voljo boste pozitivno vplivali na vse,
STRELEC uju «.**. uu ‘■»—m Preizkusite svoje dobre zamis"! v praksi. Pazite se pred neisk'1 nimi prijatelji. Potrebni ste P0* čitkn
KOZOROG (od 21.12. do 20.1-J Danes se boste morali spoprijej‘ z manjšimi tehničnimi težkočah1;' Prišlo bo do napetosti v druži®1'
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) goden trenutek za novo trgov'®' skti pobudo. V sredini, kjer živi*1" skušajte ustvariti vzdušje '-aZU mevanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izb®!1 šali se bodo odnosi med vami ' nekim predstojnikom. Ne dovoli*' da bi vam kdo ogrožal družini mir.	; -
VLADIMIR GRADNIK
PRED GORICO
Medtem ko je na Krasu 18. in 19. julija italijanska -tota napadala na celi črti in imela manjše lokalne jehe je na gorlškem mostišču bobnel le topniški ogenj.
julija je ojačeni VI. italijanski korpus sprožil napad note od Ločnika do Sabotina. Najhuje je bila napa-na Podgora s Kalvarijo. Tu so dve brigadi in izbrani tal j on obmejne straže nekajkrat napadli in končno zojili (začasno) tudi vrh Podgore. Tedaj je že zelo iz-nani bataljon 22. dalmatinskega z bataljonom 37. lov. pol-prešel v protinapad. Kot razdražene ose so se po-ali iz svojih razbitih kavern in iz še nezasutih delov rambnih jarkov. Ročne bombe (koruzovke) so frčale 'prasketale ob klopotanju lahkih strojnic. Klici «hura, noži- so se pomešali z vpitjem «avanti Savoia!-. daj je streljanje prenehalo. Kako je tu bilo, lahko pove mo tisti, ki je bil tam. Malo jih je ostalo zdravih in uh, vendar so branilci ostali na vrhu ohranjene Podre in Kalvarije, napadalci so se morali umakniti na oje izhodiščne položaje.
Sabotin so Italijani tudi napadali, čeravno bolj klano, zato je avstrijska obramba relativno lahko odbi-
jala vse napade. Občutneje je italijanska artilerija tolkla bližnje zaledje in prehode čez Sočo. Po Oslavju je tolklo samo topništvo, do resnejšega napada pehote tu še ni prišlo.
BOJ ZA SV. MIHAEL NA KRASU
20. julija je bilo zelo vroče, posebno od Gorice do morja, najbolj pa na Sv. Mihaelu. Komandant III. italijanske armade je nepopustljivo zahteval, naj njegov XI. korpus za vsako ceno osvoji Sv. Mihael, X. korpus pa naj s pomočjo XIII. prodre na Doberdobsko planoto.
Ta dan in noč sta bila za avstrijske branilce kritična. XI. italijanski korpus je vse svoje sile koncentriral za odločen napad na Sv. Mihael, kjer je italijanska artilerija z nekaj tisoč granatami že razbila vse zapreke in zasula vse še tako skromne obrambne jarke. Najhuje pa je bilo to, da je pobila in' ranila na tisoče branilcev. -Naše vrste so bile redke kakor zobje stare mame», je duhovito orisal tamkajšnji položaj stari dalmatinski borec s soške fronte. In te «škrbaste» vrste so se v neenakopravnem boju postavile po robu številčno nekajkrat močnejšemu napadalcu. Razbiti in vedno bolj redki branilci v prvi borbeni črti so se postopoma umikali. Vas Sv. Martin je bila že v rokah napadalcev, ki so pod okriljem svoje artilerije hrabro in drzno meter za metrom lezli naprej. Na vrhu Sv. Mihaela je bilo vse mrtvo-, tu so razsajale le italijanske topovske granate in bombarde. Na zahodnem pobočju hriba proti Soči so se redke skupinice in posamezni branilci še upirali v upanju, da pride od kod pomoč. A zaman. Čete, zbrane in določene za protinapad, so ostale blokirane nekje pri Dolu. Italijanska artilerija jim je zaprla vsako pot in možnost prodiranja proti vrhu in po pobočju. Medtem pa so se hrabre enote branileev topile kakor sneg. Šele naslednji dan, 23. julija, so italijanske enote ob 10. uri osvojile vrh Sv. Mihaela in se začele utrjevati. Od tu niso prodirale naprej in zasledovale ostankov branilcev, To se jim je pozneje maščevalo,
Ponoči med 20. in 21. julijem so avstrijski bataljoni pripravljali protinapad za ponovno osvojitev Sv. Mihaela, a višja komanda je odložila to akcijo za jutranje ure (napačno, op. avtorja). Ob 4. uri so v toči italijanskih topovskih bombard in šrapnelov enote 28. avstrijskega polka in 3. bosanskega bataljona plezale proti vrhu, ki ga je že močno obstreljevala avstrijska artilerija. Ob &. uri je bil vrh spet v rokah branilcev in njegovi kratkotrajni gospodarji so bili potisnjeni po pobočju proti Zdrav-ščini in Soči. Izgube so. bile na obeh straneh zelo velike, tako da mrličev niso utegnili pokopavati. ObvezoValnice in bolnice so bile prepolne ranjencev in bolnikov, ki so zaradi pomanjkanja prostora ležali tudi po dvoriščih in vrtovih. Množice podgan, ki so bile poleg uši zvesti spremljevalci po jarkih in kavernah, so se pojavile v velikih trumah. Hrane je ta golazen imela več kot dovolj.
Pri vasi Sv. Martin je 96. hrvaški polk bojeval težke boje z dvema italijanskima brigadama. V varstvu svoje močne artilerije, posebno tiste s Fortina, sta brigadi u-porno napadali, da bi se prebili v zaledje Sv. Mihaela in na bok Doberdobske planote, kar bi povzročilo tudi njen padec. Hrvaški bataljoni so, čeravno' z velikimi žrtvami, te namere preprečili in italijanski prodor ustavili. Sv. Martin je ostal brez gospodarja. Južneje čez Polazzo proti Redipuglii (Griži) so italijanski množični napadi imeli slabe rezultate; osvojili so tu in tam izpostavljen obrambni jarek. Medtem pa se je VII. italijanski korpus z nekaterimi enotami vklinil med Verme ljanom in Selcem sto do petsto metrov globoko v rob Doberdobske planote.
Naslednje dni so še na raznih mestih nadaljevali med seboj slabo povezani italijanski napadi, ki so izzivali avstrijske protinapad^. Posebnih uspehov ti napadi niso imeli, razen pri napadu 25. julija na rob Doberdobske planote, kjer so Italijani že prej pridobljeno ozemlje še nekoliko razširili. Tudi pri Gorici in na Sv,
Mihaelu so napadali, toda brez uspeha. Na področju
so italijanske enote IV. korpusa napadale k. 2133 Mrzli vrh nad Tolminom. Osvojili so samo k. 2l (Vrata), nato pa so se napadi prenehali. Od Plavi morja so na posameznih delih fronte boji še vedno tr,j jali, toda bili so nepovezani. Na obeh straneh so se k&2 ,{ že vidni znaki utrujenosti. Čeprav se navaja, da * druga soška bitka bila končana .že 27. julija, so posafl*e ni boji trajali vse do 10. avgusta.	^
Izgub (mrtvi, ranjeni in zajeti) v drdgi soški b1’ j
je bilo: na italijanski strani 'okrog 50.000, na avstrij pa 46.000 mož. Za to ceno je italijanska vojska izbojev*
ozek pas na Doberdobski planoti, globok 200 do 600
* _
in širok okrog 4 km. V operativnem pogledu je Pr^ tično ostala tam, kamor je prišla pred tremi meseci v prvih dneh vojne.
MED DRUGO IN TRETJO ITALIJANSKO OFENZ1^ (od 10. avgusta do 18. oktobra 1915)	^
Obe na Soči vojskujoči se armadi sta po dvainPy
mesečnih krvavih bojih občutili potrebo po oddih"-
tem času naj bi dopolnili in osvežili svoje zdesetkan®
moralno že načete enote. Ni6 manj važna ni bila
ater*
polnitev porabljenega in razbitega vojaškega mai»'- ^ (municije in orožja) kakor tudi evakuacija ranjeni*1
bolnih, zatiranje epidemije kolere in tifusa itd. Dot®'
#:
,bilo mogoče skriti. Vojni'dopisniki niso mogli prepri^,
ljudstva o zmagovitih pohodih in osvajanju krajeVj jih niti najpodrobnejša specialka ni zaznamovala.
nji uspešni in neuspešni boji so zahtevali žrtve, ki ji^Jl
i
'i?
poročila’ so morda varala nepoučeno ljudstvo v n(l'7. njostl, toda preživeli vojaki na dopustu so znali PlL dati, kje in kakšni so na primer kraji Zagora, Sv. M®r jj, Sei Busi (Griža) in drugi in kakšno ceno so zanje P^ » Ker je bojna morala že začela upadati, je bila potre močna propaganda, in to na obeh straneh.
(Nadaljevanje sledil

i lt*nja ,P°mlaievania odborov se j"3 y leto veda in ni prosvetne-f društva v mestu in na vasi, de bi prevladovala mladina
!?IM0RSKI dnevnik
8. junija 1977
PO NJENI ZASLUGI SO VAŠKE ORGANIZACIJE ZAŽIVELE
Kriška mladina uspešno razvija delovanje na različnih področjih
«Skdarvc» - dokaz, da se mladina zaveda družbenih problemov in da jih resno obravnava
^ločujočih organih j* kriškem prosvetnem društvu Ittiv se. )e 1,0 vključevanje in
l n(> sodelovanje začelo postop-t ® Pred približno 10 leti, ko so (starejši odborniki sami umaknili jJ^DUstili odločilna mesta mla-l’ katere je predvsem spodbujal . soodgovornosti in želja po sa-Ejn«m delovanju. Pri važnih o-pa 'mata besedo obe ge-bsvl1, mla’Sa in starejša. Cilj J Iti nesa ^ru^*-va k’ postal skrij ^ Za splošni napredek vasi. predse1 doraščajoče generacije na Er-Področjih od kulturnega, poli-*!a 3 *n sbortneKa rekreativci Do drugi svetovni vojni sta i.. Izu imeli glavno vlogo le or Kočiji PD VESNA ir. KPr Z /“Čanjem števila mladih aktiv-i^kioči, se je tudi število orga-
/’!. večalo. Nastalo je tako ŠD
Mia H inska nrcrnn
|sh’ Z'
S,°vlieno
Mladinska organizacija Z Združen ie staršev ter novou-■Ofj.-lieno ŠD MLADINA. V od-I ? teh organizacij pa je prišlo u"4n več pobud in zamisli, kako ni/1 zaposlili in sploh pritegnili W ^.Diiadino. Pod pokroviteljih! PD VESNA je bila taka pr-►,/cdna pobuda prav novousta ijj na mladinska godba, skupina mladih fantov s poprečno sta-■■ 15-16 let. Njihov nastop na
Jac!j za 1. maj tistega, že dalj-leta 19(1(1. je bil konkreten
'tu
k
^ * Vaščanom, da ie mladina ti-sijKl. lahko prebudi vas iz otope-
,, sklopu PD VESNA ie pred ■h* letoma nastal dekliški pev-z"°r. ki poleg moškega nasto l|j slovensko pesmijo v dvorani ije ?et!a doma pa tudi drugod ter ^možnost dekletom, da se poleg s/?a izpopolnjevanja srečuieio i, m* družbi in se ne predajajo ^lenosti ter zgolj ozkim inte-/'■ kar je v tem času. žal, ta trdost primer. Od začetnih 18 jrt sedaj naštejemo že kar 2(1 p glasov.
djjm tema dvema važnima po-ma pa je bilo še vedno prema-7v°ra o mladinski problemati-/sploh. Zagon delovanja je bil ^ifie 'n nesmiselno bi ga bilo i"a*i. Še vedno pa je bilo prečke mladine, ki je stala ob
strani in le pasivno sledila vsemu dogajanju v vasi. Večina teh je go jila skrite želje glede športa, re kreacije, a z njimi si ni upala na dan zaradi pomanjkanja materialnih sredstev: primernih prostorov in igrišča.
Do pred letom dni je bilo športno udejstvovanje na dokaj nizki ravni. Vse zanimanje je bilo osredotočeno le na nogomet, kateremu so navijači sledili z vso vnemo nedeljo za nedeljo. A navijanje je • prisotnost na igrišču, ki je le pasivna. Treba je bilo pripraviti nekaj živega, aktivnega, kar bi pritegnilo in družilo mladino.
Nastalo je tako ŠD MLADINA in začelo skrbeti za športno dejavnost mladih Križanov in Križank. Ti lahko poleg že uveljavljenega ženskega in moškega nogometa izbirajo še med namiznim teni som in v zimskem času predsmu-čarsko telovadbo; osnovnošolski in nižjesrednješolski šolarji pa se lahko vpisujejo v baletni tečaj in za telovadbo. Pri namiznem tenisu je redno udeleženih nad 8 mladincev, ki bodo 18. junija priredili tekmovanje, dalje je bilo pri baletu zastopanih 17 deklic, pri telovadbi pa 16 otrok: za nredsmučarsko telovadbo pa je bilo vpisanih nad 10 ljubiteljev snežnega športa.
Vprašanje prostora za rekreacijo mladine ;n za športno udejstvova nje je ostalo dalj časa nerešeno. Navedene panoge se z lahkoto gojijo v veliki dvorani Ljudskega doma, v načrtu pa sta tudi šah, miniba-sket in rokomet. Za ti zadnji dve športni parogi pa ie potrebno »pravo* športno igrišče Prizadevanje za to in vztrajanje n: bilo zaman. Pred meseci se ie začelo popravljanje in obnavljanje društvenih prostorov »A. SIRK* ter že nekdaj delujočega odbojkarskega igrišča v neposredni bližini društva. Dela potekajo v redu in bi morala biti končana že proti .koncu leta.
Končno smo mladi • le ugotovili, da zgolj motorizacija ugonablja mladega človeka in da ga le aktiven šport izpopoln.uje. športna vztrajnost se namreč prenaša na moralno in obratno Organizatorji pa še vedno vztrajajo pri tem, naj bi šport ne bil izključno tekmovalnega značaja, empak tudi nekaka priložnost za medsebojno spoznava nje ir. sploh resnična socialna pridobitev.
Zadnji vidni rezultat še kar u-spele kriške mladine je nedvomno novoustanovljeni vaški list Skdanc. List obravnava predvsem kriške probleme, ki jih ni malo Vanj pa lahko piše vsakdo ne glede na politično pripadnost, a vedno v duhu demokratičnosti in človeških pravic. Izhain mesečno ali po potiebi.
Tudi delovanje PD VESNA na kulturnem področju se je povsem spremenilo. Sledijo si številna zanimiva predavanja o aktualnih in perečih problemih. Okrogle mize, predvajanje filmov, skioptičnih slik in reportaž privabljajo vedno zadovoljivo število vaščanov. Zanimanje je veliko, saj skoraj nikoli ne zmanjka vprašanj s strani občinstva.
Naloga teh vaških organizacii je, da posreduje mladini z rekreacijo možnost uveljavitve, preden bi jo drugonarodnostne sile pritegnile v svoj krog. Delovanje pa se odvija dosledno v duhu demokratičnosti ter v znamenju sožitja z drugim tukaj živečim narodom
Biti nekje »angažiran* je v sedanjem času nujno in zato tudi nekje moderno. Udejstvovati se, bi ti udeležen pri akcijah, tako političnih kot prometnih, je nedvomno pozitivna izkušnja, ki bi jo moral vsak mlan človek doživeti. Na dan pride nedvomno veliko število idej, ki so vse aktualne, zanimive in konkretne: pot do njihovega uresničevanja je večkrat dolga, a kljub številnim težavam skorai vedno u spešna.
KATJUŠA TRETJAK
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Kmalu elektronsko izstavljanje dokumentov
Pr hodnjo sredo bodo na trgovin ski zbornici aktivirali novo avtomatizirano napravo za izdajanje dokumentov v zvezi s poslovanjem 17.000 vpisanih tvrdk in podjetij s Tržaškega (katerim je treba dodati še o-krog 5.000 ob-tniškh enot, ki so vpisane tudi v posebnem seznamu obrtniških podjetij). Naprave so neposredno povezane z deželnim elektronskim centrom v Ul. sv. Frančiška, ki ga upravljaj) strokovnjaki družbe «Informatica Friuli - Venezia Giulia SpA*.
NA PRAZNIKU VINA V BORŠTU
VELIKO OBISKOVALCEV IN OBSEŽEN PROGRAM
Kot gost je nastopila folklorna skupina iz Aviana
V ponedeljek se je v Borštu zaključil praznik vina", ki ga že vsako leto organizirajo prosvetno društvo Slovenec in domači vinogradniki. Mu hasto vreme je sicer precej nagajalo, vseeno pa ni oviralo napovedanega sporeda in plesa, tako da se je nabralo veliko število obiskovalcev.
Nedeljski kulturni spored je pričela godba na, pihala Breg, ki je z daljšim koncertom zadovoljila pri šotno z raznimi umetnimi in borbenimi skladbami; dirigiral je Viljem Slavec. Marjan Kosmač, predsednik prosvetnega društva Slovenec, je pozdraviEprisotne in naglasil, da postaja ta praznik že tradicija m kraj, kjer se srečajo in prijateljsko pogovorijo prebivalci slovenske in italijanske narodnosti. Občinstvu se je predstavil mešani pevski zbor Slovenec, ki je pod vodstvom Draga Pet.arosa zapel pesmi Mogočni Slavi v Petarosovi priredbi, Pahor-rjevo Zdravica Slovencev, Rožan čevo Dober večer, Adamičevo Vi pavska in Laharnarjevo Mladosti
mi Janez. Učenci osnovne šole iz Boršta so ob spremljavi harmonike in kitare zapeli tri motive: Šentilj ska vas, Zacvetela bo dolina in Na počitnice; skupno z učenci šole s Peska pa so zapeli Slovenska zem lja. Malčki s Peska so zaplesali še narodna plesa Lepa Anka in Igraj kolo. Gost na prireditvi ie bila tudi folklorna skupina iz Aviana, ki se je najprej predstavila z nekaterimi tipičnimi plesi iz svojega kraja. Vmes je nastopil moški pevski zbor Simon Gregorčič iz Kopra, ki je pod vodstvom Ma tjaža Ščeka zapel Sivčevo Nocoj tovariši v napad, Gobčevo Pesem o svobodi, Sivčevo' Pomladna pi sem, koroški narodni Kje so tiste stezice in Sem se rajtal ženiti, prekmursko narodno Teče mi vodica in Žabe Vinka Vodopivca. Program ie zaključila folklorna skupina s pic si iz Štajerske, Furlanije ter z Zar-dinijevo Serenado.
Vse tri večere je prisotne zabaval ansambel Supergroup.
V. L.
Uspelo gostovanje Boljtinčanov v Povirju
Prejšnji (eden so prosvetni de lavci iz Boljunca nastopili -na- kulturni prireditvi v Povirju na vabilo krajevne mladine ob jubileju predsednika Tita in komunistične partije. Poleg boljunske godbe in tambura.škega ansambla je mešani pevski zbor «France Prešeren* pod vodstvom Draga Žerjala zapel kar 22 pesmi, od katerih je precej novih. S celovečernim programom Bolj unčam žp dolgo niso gostovali izven svoje vasi, zato zasluži ta trud vsekakor pohvalo, vsem nastopajočim jra moralno spodbudo za nadaljevanje Nekaj priložnostnih besed jc spregovorila Sonja Gregorič iz Boljunca, ki je tudi dobro povezovala posamezne točke programa. Po prireditvi se je družabnost nadaljevala na prostem ob vinski kapljici in prepevanju.
V.L.
PD «SLAVK() ŠKAMPERLE* OD SV. IVANA
vabi člane, starše in prijatelje na
recitacijsko — glasbeno prireditev
ob zaključku dramskega tečaja. ki bo jutri. 9. junija, ob 20.30 v društveni dvorani na stadionu v 1. maj.
V POČASTITEV VELIKIH JUBILEJEV
Svojevrstna prireditev osnovne šole v Predah
Del telovadnega nastopa otrok je obsegal vaje z nepozabnega prvomajskega nastopa 1.1947 v Trstu na stadionu pri Sv. Ar.i
Osemletka «Elvira Vatovec* v Predah (Bertoki) je na svojevrsten način proslavila jubileje, ki jih letos proslavlja vsa Jugoslavija. Preteklo nedeljo so priredili velik telovadni nastop svojih učencev. Dejansko je nastopilo vseh 330 u čencev, nekateri v več točKah.
Pred nastopom je spregovoril ravnatelj šole Stojan Mušič, nakar je pozdravil v - imenu občinske skupščine Koper njen podpredsed nik Ravel šiškovič. ki je ob tem povedal. Ja obsegajo del telovadnega nastopa telovadne sestave, ki so jih tisoči telovadcev izvajali na nepozabnem . telovadnem nastopu na stadionu pri Sv. Ani v Trstu 1. maja 1947. Tudi o* sam je takrat telovadil na stadionu , in ravnatelj Mušič .je že Likrat privedel v Trst istrske otroke, da so nastopili pri takratni mogočni manifestaciji. No, še nekaj «jubilantov* je bilo poleg Tovariš šiškovič je izro-
""""""""""""""""""""T    mi  "m          mm,mm. m, 
S KATINARSKO ŠOLO PO DOLENJSKI
Postanek pri Cankarju na Vrhniki, pri Jurčiču na Muljavi, pri obeležju NOB v Žužemberku in na slikovitem Otočcu
Združenje staršev osnovne šole »F. Milčinski* na Katinari je letos prvič priredilo izlet, ki so se ga udeležili vsi učenci s starši in nekaterimi sorodniki ter učitelji.
Po dolgem premišljanju in izbiranju smo se odločili za Dolenjsko. Tako sta 29. maja odpeljala s Ka-tinare dva avtobusa, s približno sto izletniki.- Veselili smo se lepega jutra, saj je bilo vreme do tistega dne muhasto in izlet pod dežjem ni prijeten. Čez mejo smo se prepeljali. brez zastojev in potem se je pot vila mimo travnikov in gozdov po avtocesti do Vrhnike. Tu smo obi skali hišo na Klancu, kjer se je rodil I. Cankar. Otroci so se čudili črni kuhinji in izredno tesnim prostorom, kjer je nekoč prebivala številna družina. Videli so tudi toliko predmetov, ki so jih poznali }c po opisu ali sliki: burkle, krušno peč, zapeček in še podobno.
Z Vrhnike smo se odpeljali mimo Ljubljane proti Muljavi. Sonce, ki je prijetno grelo, je spodbujalo- iz letnike k veselemu razpoloženju. Donela je pesem in pot je postala izredno kratka, že smo se ustavili pred Obrščakovo gostilno na Mulja vi. Ogledali smo si poslikano Jur čičevo sobo, se malo okrepčali in sc odpravili k Jurčičevi domačiji. Tu nam je prihitela naproti učiteljica vaške šole tov. Kastelic. Seznanila nas je s pisateljevim pra nečakom. Ta nam je zelo slikovito povedal marsikaj zanimivega o do mafiji, o vplivu Juričičevega dela na razvoj kraja in ljudi, o zgodovini kraja in zem'jepisnih značilnostih in o pomenu in delu teh krajev v NOB. Ogledali smo si hišo in razne zanimivosti v okolici: čebel njak s pisanimi panji, starodavni vodnjak, Krjavljevo kočo in čudi vit baročni oltar, ki mu pravijo zlati oltar, v vaški cerkvi.
Ker je bilo vreme lepo in smo imeli še nekaj časa na razpolago, smo sc z Muljave odpeljali k izviru Krke.
Potem smo se odpeljali naravnost v Žužemberk, kjer smo imeli naročeno kosilo v gostilni ob žu-žemberškem gradu. Po kosilu pa smo doživeli najlepši trenutek na šega izleta. Upravnica restavracije, ki je poskrbela za dobro kosilo, je obvestila o našem prihodu ravnatelja tamkajšnje šole. Tako je skupina pionirk in učiteljic pripravila sprejem ob mogočnem spomeniku padlim na griču Cviblju nad mestom. To je bilo za nas lepo presenečenje. Pionirke so nas prisrčno pozdravile in podarile nekaj izvodov svojega glasila. Nato so ob-ču'en-1 recitirale pesmi, ki so jih zložile same ali s sošolci v spomin padlim.
Predsednik Zveze borcev nam je
še povedal n bojih, ki so se vršili v teh krajih in terjali veliko žrtev tudi med domačini. O tem priča tudi veliko število imen, vklesanih na veličastnem spomeniku. Pionirke so si nato zabeležile nekaj podatkov o naši šoli, učencih in o razmerah slovenskih šol na Tržaškem. Naši učenci pa so jim zapeli nekaj pesmi
Čas ju začel priganjati in morali smo se posloviti od prijaznih ljudi in lepih krajev. Vozili smo se ob Krki in strmih vinogradih z zidanicami, do Novega mesta. Zadnja točka našega izleta je bil Otočec. Po kratkem postanku v tem lepem in zanimivem kraju, smo se odpeljali proti domu. Čeprav so bili o-troci in tudi odrasli, precej utrujeni, je bilo razpoloženje veselo in pesem se je glasila za pesmijo. Z zadovoljstvo vseh je izlet prav lepo uspel in upamo, da je to prvi od mnogih, ki mu bodo "sledili.
čil spominska darila (knjige) takratnim voditeljem velikega nastopa in seslavljalcem telovadnih vaj: Zori Ličenovi, Mink' Pahorjevi, Janku Pertatu, Milošu Strgarju in Marjanu Žerjalu.	*
V knjigah je posvetilo »Avtorjem prostih vaj ob letošnj.h pomembnih jubilejih - Trst 1947 1977 f>rade». Dečki nižjih razredov so nastop li z vajami iz leta 1947. ki jih je sestavil Janko Pertot. starejši dečki pa z jubilejnimi vajami Žerjala. Deklice od prvega do četrtega razreda so :zvajale-vaje Minke Pahorjeve, medtem ko so stareiša dekleta (7. in 3. razred) prikazale telovadni sestav Zore Ličenove. Seveda je nastop vseboval še več točk: dve točki (rajalne vaje in vaje s palicami) v sestavi Marjana Žerjala, ki je v glavnem nosil breme celotnega nastopa. Efektne so bile tudi dekliške vaje s trakovi v sestavi Brede Cilcnškove. Vm-s pa so u-enci nastopih še s klasičnimi plesi, dekleta na gredi in dvovišinski bradlji, fantje pa s talno gimnastiko in skoki s prožnim platnom. V veliko veselje številnega občinstva so domači učenci premagali koprske tabornike pri vlečenju vrvi. Razgiban in ni san nastop so telovadci vkUučeni v retokrako zvezdo zaključili s petjem novih skladb «Mniski koledar* in s spremliavo domače godbe na pihala še «Slavnostno peseem*.
Za zaključek še misel Ali n"e bi kazalo sedaj, ko se človeštvo le skuša izviti iz golega rekorderstva, ki je potisnNo večino v pasivnost na tribune navijačev, uvesti poleg trima in raznih rekreacijskih razgibanih vai še klasične telovadne sestave o katerih vsestranski telesnih in diiševnovzgoinih prednostih pri množičnih nastopih ni mogoče podvomiti. Fiskultumi voditelji in vzgojitelji sploh bi morali o tem razmisliti.	— or —
BERITE
urnost in varčevanje na cesti





'• i l < mikk-
red na cesti varčevanje
1.400 milijard ne da bi všteli bolečino
^ Italiji se vsako leto pripeti '300.000 prometnih nesreč (v zadnjih štirih letih Poprečno 306.885) s približno 10.000 mrtvih in 230.000 ranjenih. Cene člo-Veškega življenja res ni mo-9oče'izraziti v denarju, vendar so v Evropi že izračunali izgubo v proizvodnji, ^ocialni strošek, bolnišnico pomoč, pravne stroge in drugo. Poprečna o-Cena znaša 70 milijonov lir vsako izgubljeno življenje: v celoti 700 milijard. ^®na za ranjene je približno enaka. Vsako leto v I-^lljl skupno 1.400 milijard.
Nered je ^gospodaren
Zavarovalnicam (veja rca) (po zadnjih podatkih v lfitU 1975 prijavili 5.445.246 ^metnih nesreč. Celotna Vs°ta, ki so jo zavarovalni-^izplačale za nesreče, je
postopno narasla s 627,4 milijarde v letu 1972 na 932,5 milijarde v letu 1975, s prirastkom 48,64%. Vsota, izplačana za osebne poškodbe, je bila 360 milijard, za materialno škodo pa 572 milijard.
Zastoji v prometu
Cena zastojev v prometu (izgubljeno delo, pora-"ba goriva, raba avtomobila, posledice v gospodarstvu itd.) naj bi znašala 3.000 milijard letno. Samo v Rimu gre dnevno v izgubo ena milijarda.
Pri avtoličarju in za globo
V celoti stanejo popravitve •karoserije in mehanskih delov avtomobilov kakih 60 milijard letno. Vsako leto zagrešimo za približno 120 milijard prekrškov prometnega pravilnika. Samo v Rimu je vsak dan poprečno 5.300 glob za skupno 96,5 milijona lir.
Red je varčevanje
Red na cesti je edino sredstvo, da omejimo to škodo in da bo le-ta znosna za občana in za državno gospodarstvo.
Dramatičen
podatek
Po oceni, ki temelji na izračunljivih podatkih in na posledicah za državno gospodarstvo, naj bi celotna škoda zaradi zapravljanja in nereda v prometu znašala 6-7.000 milijard.
MINISTERO LAVORI PUBBLICI Campagna Sicurezza Stradale
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cesti
t
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
junija 1977
Vroče portugalsko poletje
Samozavest na žitnih poljih
Boj za Alentejo -boj za agrarno reformo
Od našega posebnega poročevalca
BEJA, junija — Zmračilo se bo šele okrog devetih in sredi dopoldneva je sonce še visoko na nebu. Prava poletna pripeka je pregnala ljudi za zidove belo popleskanih nizkih hiš, v senco redkihdreves ali za točilne mize bifejev, kjer poskušajo pregnati popoldanski dremež s požirkom osvežujoče pijače. Ulice so puste in prazne icot v odločilnih trenutkih kavbojskega filma in le tu in tam je videti psa,Ja se ziblje v lenobnem koraku, z jezikom, iztegnjenim do tal, ali osamljenega popotnika, ki se je pripeljal z vlakom iz 180 km oddaljene Lizbone.
S klanca, ki se vzpenja od železniške postaje proti mestu, se odpira razgled na valovito ravnino in pogled se zgubi v meglicah na obzorju. Med brezmejnimi žitnimi polji so posejani vinogradi, nasadi oljk in plutovcev, ki jim vsako deveto leto obrežejo dragoceno skorjo. Portugalska ima tretjino vseh plutovcev na svetu in je največji izvoznik plute.
Toda Alentejo je predvsem žitnica Portugalske in Beja je s svojimi 20.000 prebivalci prestolnica dolnjega Alente-ja. Valovita polja okrog Beje bi si bili vojskovodje pred sto ali dvesto leti gotovo izbrali kot idealno mesto za odločilno bitko. A tudi danes je Alentejo veliko bojišče. Tu se bo odigrala odločilna bitka za agrarno reformo, bitka, od katere bo v veliki meri odvisna tudi nadaljnja usoda portugalske revolucije.
Začelo se je ored dvema letoma, poleti 1975, v obdobju tako imenovanega »gongalvisma«, ko je bil predsednik vlade general Vasco Gongalves, ki so mu — po pravici ali krivici — pripisovali, da je pod vplivom komunistične partije. Vsekakor je bilo to obdobje največjega prodora komunistov, obdobje, ko je vojaško gibanje MPA doseglo vrhunec moči in hkrati razcepljenosti, in čas ko je portugalska revolucija 23. aprila doživljala najbolj vročično obdobje.
Jesen je prinesla preobrat, ki ga je dokončno zapečatil 25. november, izja lovljen poskus vojaške levice, da bi prevzela oblast.
že nekaj mesecev prej so mali kmetje in meščani na konservativnem sedežu države začeli sežigati sedeže komunistične partije in se dvignili zoper »gongalvistično diktaturo«. Ironija je, da se ie ta val antikomunizma začel v mestecu Rio Maior severno od Lizbone, enem izmed redkih krajev torej, kjer je na predsedniških volitvah leta 1958 kandidat demokratične opozicije Humberto Delgado dobil večino
Toda v Alenteju, »rdečem Alente-
ju«, ki je že po tradiciji trdnjava KP Portugalske, je bilo poglavitno že doseženo. V vročem poletju so kmetje na pobudo sindikatov pod vplivom komunistične partije ter ob podpori takratnih vojaških poveljnikov, ki so jih zdaj, kot pravijo v Beji, zamenjali »rdeče obarvani fašisti«, kmetje zasedli latifundije in tako po svoje uvelja vili zakon o agrarni reformi, ki ga je ustavodajna skupščina sprejela 29. julija. »Zemlja je last tistih, ki jo obdelujejo,« je bilo geslo teh kmetov brez zemlje, za katere je bila agrarna reforma bistvena pridobitev revolucije 25. aprila.
Portugalska, južno od reke Tejo, je tako postala svojevrstna »socialistična republika«. Reka je pravzaprav deželo vedno delila na dvoje Na severu so od nekdaj prevladovale male kmečke posesti, ki marsikod ne presegajo dveh ali treh hektarov. Na ravninskem jugu pa so vladali latifundisti, ki so držali kmete v pravih fevdalnih odnosih. Trije odstotki prebivalcev so imeli v rokafi 98 odstotkov zemlje. Nekaj sto velikih družin je imelo »herdades« latifundije, ki so merile tudi po 15.000 hektarov. Veliki zemljiški posestniki so živeli zvečine v Beji, Evori, v Lizboni in Estorilu ali celo v tujini, s porokami so se povezovali med seboj in se zlivali s svetom finančnega in industrijskega kapitala Latifundije so upravljali »feitorii«, lastniki so prihajali le poredko po poslovnih opravkih ali na lov v družbi prijateljev.
Poleti 1975 se je torej razmerje družbenih sil bistveno spremenilo, bi lahko rekli, kmetje so zasedli milijon hektarov zemlje, to je četrtino vse obdelovalne površine na Portugalskem, še preden je vlada po 25. novembru zaustavila val legalnih in ilegalnih razlastitev, toda lastniki se temu krčevito upirajo, dokler ne bodo rešena vsa sporna vprašanja v zvezi z agrarno reformo.
Toda komunisti, ki so v nacionalnih razmerah po letu 1975 Izgubili velik del vpliva, so na terenu v Alenteju prevzeli oblast. V okraju Beja imajo od devetnajstih občin le štiri v rokah socialisti, eno socialni demokrati, vse druge pa KP Portugalske. Tudi župan v Beji je bil izvoljen na listi FEPU f Frente eleitoral do povo unido — Volilna fronta združenega ljudstva), ki jo obvladuje Komunistična partija. Politični boj se v Alenteju torej bije skoraj izključno med socialisti in ko-| munisti in socialisti v Beji, ki so izra-i žito v defenzivi, ne brez porogljivosti govorijo o »komunistični hegemoniji«.
»Center dela KPP« v Beji je* tako eno izmed najpomembnejših središč političnega .življenja v tem kraju. Tu samozavesti ne morejo omajati zastave levičarskih organizacij, ki so se s svojimi sedeži utaborile le za streljaj I daleč. V tej skromni enonadstropni
stavbi sprejmejo jugoslovanskega gosta ljubeznivo, a vendar z nekoliko vprašujočimi pogledi. »Rast težke industrije v Sovjetski zvezi«, »Nemška demokratična republika« in drugi naslovi brošur pretežno domačih in sovjetskih avtorjev ne puščajo nobenega dvoma o tem, za kakšen socializem se borijo ti očitno predani aktivisti, med katerimi je tudi nekaj strokovnjakov za kmetijstvo, ki so po nalogu partije prišli iz drugih krajev Portugalske.
Toda vrata so nam odprta. Od tod nas pospremijo v sedež sindikata kmetijskih delavcev, kjer nam član vodstva Josep Francis Xavier s ponosom razkaže prostore, kjer je med drugim videti tudi čisto novo opremo za fotokopiranje in tiskanje letakov in raznih formularjev, ki jih potrebujejo administrativne službe na zadružnih posestvih, oziroma’ tako imenovanih UCP, kolektivnih proizvodnih enotah, kot jih uradno imenujejo. »Vladna politika je protiustavna,« pravi mimo, a povsem kategorično Xavier. »Petindvajseti november ie zaustavil agrarno reformo,« in ko ga povprašamo, kakšna navodila je dal sindikat svojim članom v zvezi z vladno odločitvijo, da v skladu z zakonom vrne prejšnjim lastnikom tako imenovane rezerve, nam pojasni, da se bodo delavci uprli, ker so te rezerve ilegalne, češ da veliko lastnikov sploh ne živi na svojih posestvih, ker so drugi krivi gospodarske sabotaže — niso obdelovali zemlje, niso plačevali delavcev ali pa so pokvarili stroje — in ker veliko zemlje ni točkovane, tako da lastniki poskušajo dobiti nazaj več, kot jim gre po črki zakona.
Zdaj smo v središču debate, ki je jabolko spora med kmeti v Alenteju in vlado, med komunisti in socialisti. Medtem ko komunisti sistematično obtožujejo vlado, da izvaja politiko »obnove kapitalizma«, socialisti trdijo, da hočejo samo popraviti nekatere izpade in nepravilnosti, do katerih je prišlo med nasilnimi zasedbami zemlje. Po zakonu iz julija 1975 naj bi namreč razlast;li samo tisto zemljo,, ki presega 50.000 točk — to pa je površina, pač glede na kvaliteto zemlje, od 30 do 700 na. Kmetje pa so zasedli vso zemljo in tudi nekatera manjša posestva, ki so bila pod zakonskim minimumom. Ta posestva, bilo jih je okrog sto, so lani jeseni vrnili lastnikom, ne da bi naleteli na odpor. Drugače pa je s tako imenovanimi rezervami. to je tistim delom posestva, do katerega imajo prejšnji lastniki pravico po zakonu. Vlada zdaj pod pritiskom zemljiških posestnikov, združenih v CAP (Zveza portugalskih kmetov), kakor tudi pod Dritiskom političnih in profesionalnih krogov znotraj in zunaj socialistične stranke, posebno še na desnici, kjer s pridom izkoriščajo zmedo v kmetijstvu, pripravlja nov zakon o agrarni reformi. Ta »Barretov zakon«, kot ga imenujejo po novem ministru za kmetijstvo —■ prejšnji minister Lopez Cardoso, vodja levega krila PS, je moral iti, ker je nasprotoval novi usmeritvi — komunisti srdito napadajo, češ da bo izničil eno od poglavitnih pridobitev revolucije. ,
Doslej je bilo le nekaj primerov, da so lastnikom vrnili »rezervo« in kronisti so zabeležili vrsto incidentov-med kmeti in policijo. Kmetijski sindikati trdijo, da so rezerve ilegalne ali pa da hočejo lastniki dobiti del zemljišča, ki bi onemogočil ekonomsko rentabilnost zadruge. Nedaleč od Beje je policija precej dolgo spremljala lastnika, ki si je izbral kot rezervo kos zemlje sredi zadružnih njiv, tako da je vsakokrat prečkal polja, kjer so delali razjarjeni kmetje.
V zadrugah v Alenteju zdaj čakajo, kaj bo. Toda politično razmerje sil v državi se je od poletja 1975, ko je bil sprejet prvi zakon o agrarni reformi, močno spremenilo. Nobenega dvoma ni, da bo vlada v prihodnjih mesecih poskušala spraviti novi zakon skozi parlament in urediti tudi vprašanje odškodnine za zemljo, vprašanje »rezerv« — kmetje, ki so zdaj opogumljeni, zahtevajo za polovico večji zemljiški minimum — in druge probleme, povezane z agrarno reformo.
Socialisti trdijo, da gre tudi za rentabilnost portugalskega kmetijstva, češ, uvoz hrane se je povečal tudi zato, ker zadruge slabo delajo.
Toda lani so v UCP povečali obdelovalno površino za 20 odstotkov in Portugalska je imela zelo dobro letino. Letos pa kaže bolj slabo. Vreme ni bilo naklonjeno setvi, toda minister Ba-rreto trdi, da je krivo slabo upravljanje v UCP in nemogoč razpored dela, saj v zadrugah delajo praviloma samo po 45 ur na teden. Mnoge zadruge letos niso dobile kreditov za pridelek in nakup novih 9trojev in nekatere celo ne morejo izplačevati plač. V UCP trdijo, da je zato kriva vladna politika, ki ne podpira kmetov, vlada pa odgovarja, da zadruge nimajo čistih računov.
V	zadrugah ne skrivajo, da imajo ponekod težave, ker ni dovolj strokovnjakov in ker jim vreme letos ni bilo naklonjeno. Ponekod tudi pomišljajo, ali bi investirali ali ne, češ, če se bo vrnil prejšnji lastnik, bo imel korist od tega predvsem on. Toda očitno je, da je problem tudi in morda predvsem političen. Socialisti hočejo razbiti dominantno pozicijo, ki so si jo ustvarili komunisti v Alenteju. »Kolektivne proizvodne enote, ki jih kontrolirajo komunistični sindikati, so nove latifundije v Alenteju, je nedolgo tega javno izjavil minister Barreto, jn to je refren, ki ga je moč slišati vedno znova tudi v pogovorih s socialisti v Beji. »Za kmete se marsikaj bistvenega ni spremenilo,« mi je rekel socialistični aktivist, nekdanji poslanec v ustavodajni skupščini. »Vodstvene komisije v zadrugah pritiskajo na delavce in same odločajo o vsem. Velikanska večina delavcev je nepismenih in ljudje pogosto sploh ne vedo, kaj podpišejo ali o, čem glasujejo.«
Kakorkoli že, res je, da so se nekateri kmetje odcepili od kolektivnih proizvodnih enot in ustanovili nekakšne samoupravne zadruge, ki so po številu 'avcev majhne, jih je pa precej. Socia.isti vrstne zadruge sistematično podpirajo in spodbujajo prek združenega zadružnega gibanja (MUC). »MUC razdvaja delavce,« pravi sindikalni funkcionar Xavier. »Ljudi vabi z večjimi plačami, ker jih je manj in imajo sorazmerno več zemlje « Po njegovih podatkih je zdaj v vseh okraju kakih 60 UCP in morda 15 socialističnih zadrug, medtem ko socialisti trdijo, da je v teh zadrugah organiziranih okrog deset tisoč ljudi, prav toliko pa je še malih in srednjih kmetov.
V	Alenteju se torej pripravlja vroče poletje. Nedavno so v Mouri, nedaleč od španske meje. izbruhnili spopadi med kmeti m policijo ki je spremljala ljudi iz ministrstva in lastnika. Bilo je petnajst ranjenih in duhovi so se razgreli. Toda v zadrugi »Tu se vsi borimo«, kak'b 20 km zahodno od Baje, so ljudje samozavestni. »Doslej smo imeli dovolj denarja za plače in kupili smo tudi nekaj novih strojev, čeprav smo v škripcih ker nam vlada ni dala že obljubljenih kreditov,« pravi Jose Manuel Martins Lucas, mladi kmetijski ,tehnik, sekretar vodstvene komisije, ki nam s ponosom razkazuje posestvo — hleve, v katerih je tisoč krav in 2000 prašičev, velike hladilne prostore za 1600 ton poljščin, mlin za krmo in nove strojp jza molžo, ki jih pravkar montirajo.
Naokrog se razteza okrog 3000 hektarov zemlje, na kateri pridelujejo krmo in namizno grozdje. Lucas dobro pozna posestvo, saj je delal na njem že pod prejšnjim lastnikom Silvestrom Ferreiro. ki so mu 19 novembra 1975 kmetje zasedli posestvo. Tu dela zdaj nekaj več kot 250 ljudi.
Tu se niso bali investirati, precej so povečali število živine in perutnine in ob cesti proti Beji smo videli tudi nove vinograae, v katerih poganja mlada trta. A kaj, če bo lastnik dobil »rezervo«? Sklicali bomo ljudi in ugotovili, ali je to legalno ali ne,« pravi Lucas. »In potem bomo videli.« Bomo videli, pravijo zdaj vsi, kii se priprav-ljtjo na bitko za Alentejo. Vsi'pa tudi vedo, da ta bitka ne bo lahka in da je od nje veliko oavisno. saj vsak tretji Portugalec še vedno živi od kmetijstva.	Andrej Novak
Kdo piha v „rog Afrike"?
Objektivna nasprotja med afriškimi državami in njihovo etiketiranje — Molk o težnjah za samostojnostjo in neodvisnostjo — Kotel analiz in domnev
mirju usmerjene poteze držav s tega območja. Spomnimo se samo, kako malo publicitete so deležna zagotovila etiopske in somalijske vlade glede Džibutija.
Enaka zamolčevalna metoda je bila v veljavi pred volitvami v Džibutiju, kar zadeva sporazume med ondot-nimi strankami.
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, maja — Novica, priobčena v nairobljskem dnevniku, je bila kratka in rutinska. V glavno kenijsko pristanišče Mombaso sta pripluli dve ameriški bojni ladji. Nič posebnega. torej. Razen podatka, da je prispel tudi načelnik ameriškega štaba za Srednji vzhod, komandant Allen Smith.
Prav gotovo bi bilo pretirano povzemati iz takih prihodov vseobsežne sklepe. Vendar drži, da je plovba po tistem delu Indijskega oceana, ki je bolj ali manj v bližini Adenskega zaliva in ožine Bab-el-Mandeb, zadnje mesece živahnejša.
že pogled na afriški zemljevid kaže, kako ožje in širše območje roga Afrike po naravi stvari sproža interese, ki zdaleč presegajo zgolj afriške težnje po kolikor toliko mirnem sožitju.
Rog Afrike prav gotovo zadnje čase ne bi zbujal tolikšne pozornosti, če ne bi v zadnjih dveh, treh letih prišlo do izrežite spremembe v razmerju sil. Predvsem glede na Somalijo m Etiopijo.
Bralcu in opazovalcu (kolikor toliko blizu dogajanja) je pri tem prepuščeno veliko več vprašajev, ugibanj kot pa določnih odgovorov Oba sta bolj ali manj pod vtisom merjenja novega, včasih sila na glo spreminjajočega se raz merja sil v luči razlag, zreduciranih zgolj na starosvetno, v marsičem še veljavno a vseeno obrabljeno in z resničnostjo v več točkah skregano teorijo o področjih vpliva velesil v Afriki. S super-silama na čelu.
Pri takšnem zornem kotu presoje — in šfe bolj propagande — težnja omenjenih in drugih v rogu Afrike usmerjenih držav po samostojni, kolikor se le da samostojni usmeritvi kajpada ni upoštevana. Gre za bistveno prvino, katere specifična teža narašča: željo po čim večji politični in gospodarski samostojnosti, tudi za ceno izkoriščanja nasprotij med blokoma.
Svetovna nasprotja in etiketiranje
V času, ko se zavozlavanjs svetovnih nasprotij kaže naj bolj ravno na afriški celini, je čedalje bolj v modi etike tiranje, recimo z oznakami »promarksistična« ali »proza hodna« vlada.
Kar zadeva rog Afrike, sta takšnih -oznak prve vrste bili najprej deležni Somalija, za tem pa Etiopija. Kar se tiče resnične ali navidezne pro-zahodnosti, pa takšne etikete prilepljajo zlasti Sudanu in njegovima zaveznikoma v zvezi z afriškim geografskim in strateškim rogom — Egip. tu in Siriji.
Afrika v povprečju" nima šibkega spomina in zato kritični misleci med Afričani ne
prezrejo razsežnosti etiketiranja, značilnih za nekaj velikih svetovnih časopisih agen-cij, katerih poročila večina afriškega časopisja še naprej objavlja.
Pri tem nekateri opozarjajo na politično-vojaško-obvešče-valno razsežnost takih oznak in ne pozabljajo navesti dveh primerov daljnosežnosti takega ravnanja: enega iz Afri ke in drugega iz Latinske Amerike. Tako, poudarjajo, je bil uvod v prevrat, ki je prinesel padec ganskega predsednika Kwame Nkrumaha, ravno dolgotrajno označeva nje tega državnika kot pro-komunističnega politika.
Takšno ugotavljanje ne pomeni trditve, da so takšne etike povzročile prevrate in nasilne odstavitve državnih poglavarjev. Pač pa, pripominjajo, so bile uvod. psiho-oško propagandna priprava v takšne ukrepe, izvedene kajpada z drugimi, drugačnimi, veliko učinkovitejšimi in veliko bolj grobimi sredstvi kot je zgolj etiketiranje, razposlano prek teleprinterjev.
Vsiljevanje »pogojnih refleksov«
Druga oblika sistematične ga vsiljevanja »jjogojnih ref-
leksov« je zamolčevanje. Izjave o neuvrščenosti so nekako prezrte. Tako se je zgodilo z več izjavami kenijskega zunanjega ministra dr. Waiyakija, še bolj z izjavami tanzanijskega predsednika dr. Juliusa Nyerereja ob obisku predsednika Podgornega.
Zato učinkuje domala nenavadno, a zato tembolj osvežilno, če preberemo v mesečniku »New Afričan Deve-lopment« naslednje ugotovitve:
Osvobodilna gibanja ob tem, da so hvaležna za sovjetsko pomoč, čisto resno jemljejo neuvrščenost. Spom. nimo se odklonitev SWAPO, da bi podprl invazijo 1968. leta na Češkoslovaško, in na Zahod odprta vrata, kar je storila MPLA. Dalje: »O neuvrščenosti Nyerereja ne more biti nobenega dvoma.« Toda takšne misli so v1 publicistiki o afriških vozlih še zmerom bolj bele vrane. Ce se že pojavijo, jih praviloma ne zasledimo v množičnih občilih.,
Ce se povrnemo na rog Afrike, ne gre prezreti, da »o nasprotja — marsikje močno zaostrena — v jedru pogojena afriško, rastoča iz doseda njih razvojnih potov držav na ondotnem območju in da je edina trajna rešitev lahko le afriška. Toda tisti, v katerih interesu je razpihovanje nemirov na objektivno nemirnem območju Afrike, nekako devajo vnemar pozl-! tivne, k miru «11 vsaj pre-
Vsi ti manevri so odsev bistvenega preloma v ravnovesju sil na rogu Afrike, Ki se kaže v tesnejšem povezovanju Somalije s Sovjetsko zvezo na eni in v prenehanju 20-letne kontinuirane vojaške pomoči ZDA Etiopiji. Najnovejša etapa tega procesa sta bila izgon ameriških vojaških in civilnih sve-tovalcev in nedavni obisk prvega moža Etiopije Men-gistu Haile Mariama v Sovjetski zvezi.
Kar zadeva Somalijo, v blokovski presoji zadnje čase sto. pa v ozadje poudarjanje verzij o sovjetskem vojaškem oporišču y luki Berbera, v ospredju pa špekulacije ali ugibanja, ali vlada v Moga-dišu ne bo posnemala Egipta kar zadeva odnose s Sovjetsko zvezo.
Del velikega načrta?
Velika postavka pri teh vztrajno širjenih domnevali je Saudska Arabija. Ta naj bi polagala na pogajalnomi-zo tajne diplomacije tolikšne ponudbe o pomoči, da je tak preokret — sodeč po načinu razmišljanja te vrste — vsak čas možen. Pri tem navajajo kot argument proarab-sko, promuslimansko usmerjenost Somalije in opozarjajo, da spričo sporov z Etiopijo približevanje vlade v Adis Abebi ni združljivo z nadaljevanjem tesnejših stikov Mogadiša * Moskvo. Skratka, namigujmo, saudska
»petrodolarska diplomacija« naj bi spodrinila sovjetsko pokroviteljstvo.
Ugibanja gredo še dlje: pridobivanje Somalije naj bi bilo samo del velikega načrta pod pokroviteljstvom ZDA in Saudske Arabije o močni regionalni skupnosti, ki bi zajela Sudan, Somalijo, bodočo državo Džibuti, Severni in Južni jemen.
Iz kotla diplomatskih ter novinarskih analiz, domnev, govoric pa špekulacij se da izvieči še eno razlago. Netenje sporov na rogu Afrike je poteza, ki naj odvrne pozornost od afriškega Juga.
Kar zadeva Etiopijo, je zadnje dni opaziti nekoliko opešano vnemo pri podpiranju eritrejskega secesionističnega gibanja ali bolje rečeno treh. med seboj ne posebno prijateljskih organizacij.
Po obdobju triumfalističnih sporočil o uspehih eritrejskih upornikov prihajajo zdaj poročila o zbiranju močnih etiopskih sil, ki se pripravljajo na protiofenzivo. Spričo znanega načela Organiza cije afriške enotnosti o ne dotakljivosti nekdanjih kolo nialnih meja, naj so marši kje še tako krivične, pred vsem pa zaradi čisto prak tične bojazni, da bi premi kanje meja bilo precedens ki bi prej ali slej lahko do letel tudi njih, večina afriških vlad odklanja odcepitvene poskuse, zlasti še ti stega v Eritreji.
Skratka, oh glasnem trob ljenju na preiplah v afriški rog, se dostikrat ne da sli šati glasov, pa čeiprav izrazitih, da vlade večine držav na tem območju predvsem žele ohraniti kolikor se le da veliko neodvisnosti in da so temu njihovemu temeljnemu interesu podrejene vnanje zveze in zavezništva.
JOŽE ŠIRCELJ
Govori Pjotr Leonido vic Kapica
Vsako odkritje ima dve plati
Pomembna je kakovost, ne število
Od našega beograjskega dopisnika
Pred dnevi se je kot gost skrbske akademije znanosti in umetnosti mudil v Jugoslaviji eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov — Pjotr Leo-nidovič Kapica. K imenu tega fizika najpogosteje dodajamo, da je »oče sovjetske atomske bombe«, čeprav je to dejstvo neizpodbitno, je v nekem smislu nepravično do celotnega znanstvenega dela Pjotra Kapice, dela, ki traja id dolgih šest desetletij.
Kapica ima danes 83 let, vendar so ta leta bolj vidna na obrazu, kot jih je mogoče začutiti v duhu tega človeka. Je velik prijatelj predsednika srbske akademije znanosti in umetnosti akademika Pavla Saviča. V srečanju z obolelim Savičem je Kapica na vprašanje, ali še zmeraj dela od jutra do noči, kot je delal pred desetimi let:, odgovoril: »Zdaj zame ni več ne julia ne noči, temveč delam kar naprej in kadarkoli morem, morem pa zmeraj.«
Pjotr Leonidovič Kapica je bil šestkrat odlikovan z redom Lenina, povrh pa ima nekaj deset svetovnih odlikovanj in priznanj za pomembna odkritja v fiziki, zlasti za tista s pod or ja ustvarjanja močnih magnetnih polj in snopov elektronov z veliko močjo. Njegova življenjska pot je zares izjemna in za sovjetskega znanstvenika nena vadna. Ze leta 1921, ko je imel 27 let in diplomo leningrajske politehnične fakultete, v žepu pa niti ficka, je iz Sovjetske zveze odšel v Veliko Britanijo. Kmalu — kot v kakem romanu — se je znašel in -postal eden prvih sodelavcev slavnega Ernesta Rutherforda. Nadaljnji dogodki v karieri tega znanstvenika se resnično vrstijo kot v filmu. Postal je prvi tuji znanstvenik, ki ga je britanska kraljevska družba po dvesto letih sprejela za svojega rednega člana. Kapica je v Britaniji ostal skoraj. 2Q, let. Njegovo znanstveno de.-, lo je bilo izredno plodno. Potem se je kot svetovno uveljavljen znanstvenik vrnil v domovino. Svoj laboratorij, v katerem je nadaljeval znanstveno delo, je postavil na vrh ugaslega ognjenika Alageoza v Armeniji. V tem laboratoriju so se rodila najpomembnejša odkritja sovjetske atomske fizike v zadnjih treh desetletjih.
S Pjotrom Leonidovičem Kapico 'je težko dobiti stik. Slišali smo, da je zelo zaposlen, v Jugoslavijo pa je prišel na kratek oddih, dokler se ne oi končali eksperimenti, ki jih opravljajo njegovi sodelavci v Sovjetski zvezi. Ko se nam je le posrečilo, da smo ga pridobili za pogovor, pa je bil pripravljen govoriti o vsem drugem, samo o svojih lastnih odkritjih in delih ne, Spoznali smo ga kot elegantnega, mirnega starca, ki ga je težko povezati z anekdotami iz njegovega življenja v Britaniji, kjer je, kakor pravijo, z vratolomno hitrostjo vozil športne avtomobile in je bil priljubljen gost svetov Ijanskih krogov. Med drugim pripovedujejo, da je zavadi raztresenosti večkrat hodil okrog v čevljih, ki sta bila različne barve...
V kaj veruje znanstvenik, medtem ko niza odkritja s področja jedrske fizike, a se hkrati zaveda, da je tisto, kar odkriva, zelo koristno in zelo nevarno za vse človeštvo? Ali šte v zadnjih šestih desetletjih, ga vprašamo, morda imeli notranje krize ravno zaradi fantastične rušilne moči jedrske energije, kamere tvorec ste?
Vidite, odvrne Kapica, vsaka nesreča ima dve plati, in dve plati ima tudi vsako odkritje. Znanstvenik, ki se uk varja s takimi rečmi, ve, da njegovo odkritje ni odvisno od njega samega. Torej tudi ne’ njegova uporaba ali zloraba. Vse je odvisno od družbenega sistema, ki bo odkritje uporabljal. Na to pa znanstvenik ne more več vplivati... O svojih krizah, doda, pa rajši ne bi govoril.
Kar zadeva družbeno ureditev in njeno tesno zvezo z znanostjo, bi dejal, da so tako imenovane humanistične vede dosti tesneje povezane s tem Socializem je proizvod socialnega pre učevanja kapitalizma. Znanstveno-teh-nološka revolucija je imela velikanski vpliv ravno na obstoječo družbeno ureditev. Z drugimi besedami, razmerje med politiko kot življenjem družbe in pojmovanjem družbe in znanosti ima zares veliko smisla in mora obstajati. Osebno mislim, da se lahko samo v zdravi družbi in zdravi družbeni ureditvi razvija zdrava znanost. To je po moje edino mogoče.
Danes izredno hitro narašča število znanstvenih delavcev, po drugi strani se je, kot je razvidno iz podatkov Unesca, povečalo za stokrat, se obrnemo na Kapico z novim vprašanjem. Kaj je pravzaprav najpomembnejše za oblikovanje in razvijanje znanstvenih kadrov?
Narašča, ne samo število znanstvenikov, odvrne Kapica, temveč tudi število znanstvenih del, in to z nezaslišno naglico. Vsakih deset let se na zemlji po-
dvoji število znanstvenih časopisov in revij. Zdaj jih je že nad sto tisoč, naraščajo pa v strašnem geometrijskem zaporedju, in vsako geometrijsko zaporedje se mora prej ali slej zaustavili. Tako bo tudi s številom znanstvenih časopisov in znanstvenikov. Vidite, ni pomembno število temveč kakovost. Potrebno je strožje načelo izbira. Da bi dobili prave znanstvenike, je treba ustanoviti razmere za oblikovanje znanstvenih delavcev, ne pa samo zahtevati, naj producirajo čiinveč Vsekakor pa je treba zmeraj iskat: na -darjene, kajti znanost se ne zadovo-del, ki jih na koncu živ krst ne bere. ljuje samo z delom in izobrazbo, temveč terja tudi talent.
Kaj mislite, v čem se kaže napredek sodobnega sveta in znanosti? Ali v iskanju širših obdelav in uvajanja že obstoječih odkritij ali pa v nepretrgani poti k novim in novim odkritjem?
Napredek je predvsem v osvajanju in obvladanju narave. V nasprotju ”, živaljo osvaja človek naravo zato, da bi v njej bolje živel in uživai, in ravno taka metoda obvladovanja narave je največja znanost. Mislim, da je največji dosežek znanosti danes to, da iahko človek dela in ustvarja samo po sedem namesto nekdanjih štirinajst ah več ur . na dan, zato da bi živel. Če bi me vprašali, kaj je največja naloga sodobne znanosti, pa bi vam re-k-'1 da bi morala človeka naučiti, ka-ko naj izpolni svoj prosti čas.
Na vprašanje o razmerju med velikim, in majhnimi v politiki, potem pa tudi v znanosti, meni Kapica, da znanci i terja tesno sodelovanje, in to ne samo sodelovanje na meddržavni ravni, temveč med samimi znanstveniki neposredno. To sodelovanje, sodim, nikakor ne bi smelo biti odvisno od meddržavnih odnosov in njihove kvalitete, meni Kapica. In mislim, da ni majhnih« in »velikih« znanosti. Bohr je bil Danec, iz’ države, ki ni veljala za znanstveno razvito, vendar je og-. eomno. pris.peval.k- svetovni znanosti.
Mislim, da je država za znanost pomembna samo toliko, kolikor ji zagotavlja sredstva za delo in raziskovanja. Vsi vemo, da tam, kjer država tega ne zmore, prihaja do migracije možganov. Znanstveniki odhajajo tja. Kjer jim ta sredstva zagotavljajo, in po moje je to normalno.
Ali mislite, da bodo osemdeseta leta našega stoletja morda obdobje kakšnega drugačnega, novejšega znanstvenega sodelovanja, v nasprotju s prejšnjimi časi?
V	znanosti ni tekmovanja. Obstojata samo sodelovanje in prijateljstvo, v Lem se znanost loči od politike. V ustvarjanju ni tekmovanja. Mislim, da je bilo tako tudi že prej. Čs tekmovanje jč ali če je bilo, potem se na naša ali se je nanašalo predvsem na področje uporabe tehničnih- izumov, to pa po moje ni znanost. Nekoč smo bili priče tekmi, kdo bo izdelal močnejšo atomsko bombo, vendar to ni bil in ni znanstveni problem. *
V	orožarnah velikih sil je čedalje več jedrske energije, na tem podiočju dela čedalje več znanstvenikov. V isti sapi pa potekajo intenzivni pogovori o raz.oroževanju. Kaj misute vi o tem?
Prišel bo čas velike energetske krize. S tem ne mislim reči, da‘bi se tk krize morali bati, saj bomo sposobni, da jo bomo z uporabo jedrske energije popolnoma odpravili, če hočemo to izpeljati v praksi, pa bo kajpada treba rešiti še celo vrsto problemov, med katerimi je tudi vprašanje, kako upravljati termonuklearno sintezo. Kar za deva zaloge jedrskega orožja m jedr skih snovi sploh, je jasno, aa smo prišli do stanja, ki ga ni mogei nihče .predvideti, če bi te zaloge izkoristili v vojaške namene, bi ves naš planet pahnili v katastrofo. Po drugi sr.rarn: pš ravno te prepolne orožarne že trideset let v nekem smislu preprečujejo izbruh nove svetovne vojne, ker je vsem jasno, da bi vojna pomenila uporabo jedrske energije, to pa bi bila katastrofa. Vidite, ‘ tudi to je eden oct kažalcev, ki opozarjajo na nepopolnost odnosov' med posameznimi državami in njihovimi družbenimi ureditvami .
Koliko je uporaba jedrske energije v gospodarstvu škodljiva za človeka in naravo?
To je eden največjih problemov za našo znanost, ker je najteže poskrbet: za to, da bi bili radioaktivni odpadki zares nenevarni za okolje m človeka Prave rešitve za _zdaj še ni. Nekateri so predlagali, da bi te odpadke z raketami pošiljali v vesoljska prostranstva vendar se je zastavilo vprašanje, kaj bi bilo, če bi katera od teh raket padla nazaj na zemljo. Vse to je zelo, ze lo negotovo.
Katere probleme rešuje danes sovjetska fizika?
Vse, odvrne Kapica. Mar bi splol’ lahko bilo drugače?
Fedja Zimic
& DRUSCIE’, 7. -' ™e lestvice «Gira»
Sji prvi in najtežji dolomitski
Na vrhu je prišlo po prvi m na,—"" J-'—“-'-j J* spremembe: nova roza ma-,. * Belgijec Pollentier, Moser J*. nazadoval na 2. mesto, z za-treh sekund.
J^ašnja etapa je bila izredno se-,Vna- Račun za naporne vzpone osme preko 2.000 m so plačali tekmovalci zvenečih imen:
^nchelli, ki je bil skoraj ves čas L nsjbolj aktivnimi, je imel na iVyeč kot dve minuti zaostanka, r^akovano velik zaostanek N Gimondi:
si je
njegova četrturna "J1® ga je verjetno povsem iz-J 8 iz seznama kandidatov za I 1)0 zmago. Že kar nepremostlji-JjJ^ndo imata zdaj tudi Belgijca
i ("vo sta «izginila» tudi najbolj-»•PBiica Viejo in Lasa.
jj »ariKo rečemo, da sta med 'ioJ> bolj znanimi tekmovalci, ki w*®la današnji »apokalipsi*, v bili *e Pollentier in Moser. Poleg £.Pa so se izkazali še nekateri m*1; Perletto, Beccia, Vandi, spre-ipl Pa ne smemo niti izvrstne-anizze, ki je sedaj na odličnem skupne lestvice, ji lahko rečemo po današnji eta-Preostali' del «Gira»? j, ePega dvoma ni, da se je šte-d kandidatov za končno zmago zmanjšalo na dva: to sta Mo-j..n Pollentier. Belgijec ima res ij^T^lno) prednost treh sekund, a bo Moser zdržal v obeh jjo-l^kih etapah, ki ga še čakata, njegove možnosti za končno
T’ seveda, niso niti tako majh j. °zabiti namreč ne smemo na I na kronometer, kjer je Italije, Sekakor večji favorit od Bel-’ Pa tudi jutri in pojutrišnjem ,r°fia taka, da bi Moser svoje-"^kurentu lahko odščipnil ka-vkiindo, ali pa celo še več . . . J* lahko rečemo, da se je pretok na Dolomite za Moserja |,VP končal celo ugodno, po dru-(.ani pa je lahko z rezultatom ijkpe zadovoljen tudi Pollentier, I startal na »Giru* kot Maer-r vodonosec, zdaj pa se je značaj dni pred končnim ciljem)
^imorski DNEVNIK 7	»*
Kolesarstvo
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. ETAPA GIRA
8. |unl|a 197?
SPREMEMBA NA SKUPNI LESTVICI: POLLENTIER VODI PRED MOSERJEM
Etapo je osvojil Perletto - Velik zaostanek Gimondi ja
. Vnch in De Witte, zlasti prvi.
: - - ‘ - ' ’•
0 lahko rečemo,
ROKOMET
SINOČI V 1KSTU
Slovenija premagala italijansko reprezentanco
Italija — Slovenija 18:20
(10:11)
ITALIJA: Manzoni, Magelli, Kle-mera, Andreasic 1, Bernardini, Da Rui 8, Mattioli, Angeli 2, Fliri 6, Feliziani, Calcina, Langiano, Cordo-ni, Fadel 1.
SLOVENIJA:	Brglez, Bolha 1,
Pernar 3, Čeak 1, Tominec 4, Bačič, Fister, Gorišek 5, Šumej 4, Ivačič, Doblekar 2, Vujinovič, Rebernik in Košnik.
SODNIKA: Medved in Sirotič.
V mednarodni rokometni tekmi je .Slovenija premagala Italijo z dvema goloma razlike. Vsekakor pa je potrebno povedati, da ni igrala slo-
I venska reprezentanca, ampak ekipa Slovana in povrhu še brez reprezentanta Krivokapiča, ki je ob koncu i preteklega meseca oblekel vojaško suknjo. Ljubljančani so v preteklem prvenstvu igrali v 2. zvezni ligi (sever)', kjer so tudi zmagali in konec tega meseca bodo igrali v Beogradu na kvalifikacijskem turnirju za prestop med najboljše.
Samo srečanje je bilo precej za nimivo in mlada vrsta »azzurrov* je pokazala velik napredek. Izredno obetajoč je bil sam začetek, saj so povedli celo s 3:0. V nadaljevanju pa je prišla na dan boljša ekipna igra gostov in tudi izkušenost, saj so le ti najprej izenačili pri stanju 4:4 in prvič prišli v vodstvo pri stanju 8:7. Slovenija je odšla na odmor z golom razlike, katerega so dosegli z igralcem manj. V drugem polčasu so gostje stalno vodili in končna zmaga ni bila nikoli več v dvomu, pa čeprav so gostje zgrešili nekaj izredno ugodnih protinapadov.
G! Furlanič
V ORGANIZACIJI KOMISIJE ZA PORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
-- - ------ - / _____________________________ __ __
V Nabrežini tekmovalo kar 180 otrok
Prisotne pozdravila načelnica komisije Nadja Pahorjeva ■ Navdušenje staršeir
V roboto popoldne je bila občinska telovadnica v Nabrežini polna življenja in otroškega veselja. Na parterju so bile pripravljene tri tekmovalne proge namenjene otrokom otroških vrtcev, osnovnih šol »ter nižjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega. V Nabrežini je bila namreč na sporedu zaključna prireditev otroške telovadbe.
Že dolga leta se ie razvila po šolah in krožkih popoldanska otroška telovadba. Vsi dobro vemo — in statistike to tudi nazorno dokazujejo — da prav najmlajšim primanjkuje telesne vzgoje. Brez telovadbe, ped vodstvom strokovno usposobljenega osebja, je praiUič-no nemogoče računati na telesno vzgojo otrok. V mnogih šolah so si sicer učitelji uredili zasilne telovadnice. .v drugih pa, ni prostora; a vendar je vse to le premalo, da bi se otrok lahko razvil v zdravem okolju.
Telovadni tečaji, ki trajajo praktično v^e šolsko leto, imajo pa namen izpolniti to vrzel in pomagati pri telesnem razvoju otroka.
Na pobudo komisije na dorašča-jočo mladino pri SKGZ je na sporedu zadnjih nekaj let zaključno tekmovanje vseh udeležencev teča-

roza majice
in kandidata
L : r
Cfn” zmaSo. dlj* je torej po prvi dolomitski nvSe zelo «odprt», vendar pa bo ? jutrišnji del proge poka C* današnja vožnja temu ali ^Kolesarju le ni preveč nače-i Ivanih moči in bo torej za da-i! T°ljš° uvrstitev plačal račun i"*! ali pojutrišnjem.
*hlca 17. etape od Coneglia-^»eneta do Col Druscieja je
Si^DPe Perletto, ki je prevo-i 220 km dolgo progo v 6.43’35” 32,706 km na uro
po 9"
33’
34’
39’
57"
1’24"
te<BeL)
>er ,Ni b,arizza
(SvL)
J* (Švi.)
Pna lestvica:
gel Pollentier (Bel.) 88.05 29”
Ja	roi”
£>chelli GB	2’25”
j^eia	3’37”
V? ^itte (Bel.)	3’52”
4’08”
C°,mi	5'55"
Giotto	7’46"
4	m
wrililll|ll	'Ifllifll '
Posnetek z mladinskega odbojkarskega turnirja v Zgoniku
RiiiliililiiliiiiiiiiiiiiiiMi n n itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiuiiiiiiiiiimiiiiiiitniiiiiiiii im niti n miiii iniiiinriMitMiiiMiiiiitiiiiMtiiiiiiimiiiiniiiii
KOŠARKA
V ODLOČILNI TEKMI ZA D LIGO
Jadranu zopet spodletelo
Servolana je namreč zasluženo premagala naše košarkarje - P. Starc 25 točk
Servolana — Jadran 72:65 (32:29)
JADRAN: Sosič 13, Starc 26, Za-vadlal, Klobas 11, Vitez, Žerjal 4, Lisjak 1,, Kraus 10, Francia, Ra-žem 1,
SERVOLANA: Ponton 22, Ritossa, De Pase 4, Cassio 9, Fabris 14, elemente 2, Sivini, Rupena, Bardotti, Norbedo.
SODNIKA: Verh in Fegaz iz Tr-^ iaj	i ™ sta.
te
^OMET
KVALIFIKACIJE ZA SP
SREČANJU S FINSKO <AZZURRI» FAVORITI
(^ia v Helsinkih se bo pričela ob 19. uri (tudi po TV)
i
C^^ern uspehu Juventusa v 'i l1" tekmovanju za pokal ( J italijanski nogomet zopet C?*0 nalogo. Italijanska re HikCa namreč danes v «9 j1 igrala svojo tretjo tek-Sjfc^ikacije na SP, ki bo Vijf ,leto v Argentini.
|ij * srečanje, ki se bo priče-
I ti tj- Ur'' ^ neposredno prena-
3tii„r
^igrali dve tekmi. V obeh
%,!■ *talijanska televizija, m so doslej na teh Kvalifi-
S() zanesljivo zmagali. V* v gosteli premagali Luk--s 4:1, nakar pa so odpra-Sčn tleb,''Srednega nasprotnika zmago v tej skupini, An
v ?revi so italijanski nogome-(|A ^rn' s Finsko favoriti. Po VJdenjii. pa ne gre tega na-\| 5 Podcenjevati, Gre namreč iW.|,a so Finci doma z Angii-'*! br*1 •z v fiosteh pa so * .''('l' 'Stemu nasprotniku rio-
t1 ^ai t*a -ic n,)Somet na Fin-Nj!,0 Popularen in da so re-te države večinoma a-^ Lres Pa je tudi. da igrajo i^iitu • o P°^rtv(,valno >n da Alps j° predvsem zaradi do Ar,.?6 Priprave, .
J so trenutno v dobri Ajn^fodje reprezentance se-^ 1 nogometaši Juventusa in «,"sIb sta v letošnjem prven vodilno vlogo. Igral-ptij enajsteric so na trenutke AJ^hunski nogomet, kar jc v" za zveznega trenerja ’ na bodo drevi ti nogome
taši značajno in odločno zaigrali.
V italijanskem taboru so tudi prepričani, da bodo drevi zmagali vsaj z 2:0, kajti za določitev končnega zmagovalca te skupine bo verjetno odločala tudi razlika v za' detkih, seveda med Italijo in An glijo.
Večkrat pa je «azzurre» pokopala prav zvrhana mera optimizma. Pred velikimi podvigi so večkrat Italijani bridko razočarali in zato bo moral Bearzot zelo dobro, predvsem psihološko, pripraviti svoje varovance.
Finska in Italija sta se doslej šestkrat srečali: enkrat so slavili Finci, štirikrat so zmagali Italijani, ena tekma pa se je zaključila z neodločenim izidom.
DOSEDANJI IZIDI Leta 1912: Finska - Italija 3:2 Leta 1939: Finska — Italija 2:3 Leta 1984: Italija — Finska 6:1 Leta 1965: Finska — Italija 0:2 Leta 1975: Finska — Italija 0:1 Leta 1975: Italija - Finska 0:0 Postavi:
ITALIJA: Zorf; Tardelli, Gentile; Benetti, Mozzini, Facchetti; Causio, Zacearelli, Graziani, Antognoni in, Bčttega.
Na razpolago so še: Castellini (12), Cuccureddu (13), Peci (14), C. Sala (15) in Pulici (16).
FINSKA: Enckelman; Heikkinen, Vihtila:	Tolsa, Ranta, Jantunen;
Suomalainen, Toivola, Rissanen, Heiskanen, Paatelainen.
Na razpolago so še: Alaja (12), Vierikko (J3), Haaskivi (14), Narva (15), Nieminen (16).
SODNIK: Helier (Francija).
Pred izrednim številom gledalcev, ki so še enkrat masovno prišli bodrit naše igralce, je Jadran moral ponovno kloniti Servolani. Že iz u-vodnih potez je bilo povsem jasno, da bo tekma izenačena. Jadran je odlično začel s Petrom Starcem' na čelu. Ta je bil v prvem delu tekme skoraj nezgrešljiv in je bil gotovo najboljši mož na igrišču. Vseeno pa so Škedenjci izkoristili nekaj napak Jadranovih igralcev in zaključili polčas z minimalnim vodstvom.
V drugem polčasu je Jadran bliskovito začel. Najprej je dohitel nasprotnika in nato je z odlično igro prešel v vodstvo. Igra naših fantov je bila v teh trenutkih res na višku* Vodili so že s 47:41, ko sta sodnika dosodila trenerju Brumnu tehnično napako.
Ta dogodek je popolnoma odrezal noge našim fantom in dal poleta Škedenjcem. Le ti so tako prešli v vodstvo in 'v zadnjih minutah ga spretno obdržali. Skratka res škoda, kajti Jadran je imel res edinstveno priložnost, da bi osvojil to prestižno zmago.
Vsekakor gre ponovna pohvala vsem igralcem, ki niso štedili niti zadnjih moči, da bi dosegli zaželen cilj.
Peter
Delovanje ZSŠDI
DREVI V TREBČAH (19.00)
Prijateljska tekma Primorec-ZSŠDI
Tehnično vodstvo nogometne reprezentance ZSŠDI sporoča, da bo zadnja trening tekma izbranih kandidatov za gostovanje v BiH danes, v sredo (s Primorcem) ob 19. uri na igrišču v Trebčah.
Ob 18.30 naj se zbere,jo pred igriščem naslednji nogometaši: BREG Lovri h a Krevatin Sovič Bržan Strnad KRAS Verša
PRIMORJE V. Štoka G. Husu Kapun VESNA Bogateč B. Tence Guštin
JDVENTINA
Čcvdek
ZARJA
Kralj
Križmančič
Metlika
Tprčon
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING
Nenad Stekič v odlični formi 8,11 m v Celju
Na včerajšnjem mednarodnem a-tletskem mitingu v Celju za «Zor-kov memorial? je bil gotovo glavni protagonist tega tekmovanja jugoslovanski atlet, Neiiad Stekič, ki je v .skoku v daljino dosegel odlično znamko 8,11 m, s katero je zopet dokazal, da sodi med najboljše atlete na svetu v tej disciplini.
Sploh pa je bilo tekmovanje v skoku v daljino enn najlepših na včerajšnjem mitingu: Francoz Rousseau je namreč pčeskočil 8,02 m in se je tako uvrstil na drugo mesto za Stekičem.
V	skoku s palico je s solidno znamko zmagal Poljak Kozakievicz (5,40 metra).
V	ženskih tekmah je v teku na 400. m Avstrijka Kaferjeva zmagala s časom 52”38, pred Jugoslovanko Pavličičevo (53”97).
jev. Letos je bil sedež te prireditve v Nabrežini.
V	telovadnici se je predstavilo 180 tekmovalcev, ki so dali vse od sebe, da ni pokazali vse svoje znanje. Tekmovalci so bili ’ zagrizeni tako v individualnih vajah, kakor v skupinskem tekmovanju med dvema ognjema. Seveda so imeli starši, ki so polnoštevilno spremljali svoje oiroke, tako priliko biti pri ča njihovemu veselju in tudi sami so uživali z razigranimi otroki.
Ob zaključku tekmovanja je načelnica komisije, tov. Nadja Pahorjeva na kratko spregovorila, pohva lila vse navzoče otroke, vzgojiteljice ib starše, ter zmagovalcem podelila odličja in jtokal.
Posamično je nastopilo 180 otrok iz devetih skupin, in sicer: Bor, Katinara, Rojan, Sokol, širok, Sv. Križ, Škedenj, s Tržaškega ter Dom Gorica in Doberdob.
KATEGORIJA OTROŠKI VRTEC
V	kategoriji OTROŠKI VRTEC je nastopilo 33 tekmovalcev, ki so ge tako uvrstili:
1. Borut Pertot (Bor), 2. Rudi Stanissa (Sokol). 3. Sargo Onesti (Dom), David Pahor, Igor Pala-škov, Poljanka Pavletič. Dani Primožič, Suzi Makuc, Aljoša Race, Miran Piščanc, Robi Makuc. Dejan Oberdan, Alesja Rudež, Rikardo Simonič, Kristjan Počkaj, Nadja Piščanc, Marko Čavdek, Suzana Skok. Lara Vesel, Katja Lutman, Lojzek Longo, Savina Žvogar, Miran Guštin, Barbara Kovač, Tanja Vesel, Gabrijel Šviligoj. Vesna Jagodic, Fabrizio Red, Tamara Vidah. Saša Quinzi, Erika Buzečan, Nada čok in Marko Suš.
SKUPINA 1. in 2. r. deklice (skupno 15 otrok)
1. Neva Albi (Širok), 2. Erika Succi (Bor), 3^- Irina Lako (Dom), Ester Vošta, Tanja Ferluga, Jana Ažman, Mirjam Gregori, Mirta Pahor, Martina' Mosca, Tamara Bern-hard, Eleonora Rupel, Vera Ker mec, Lara Ščuka, Mirjam Kobal in Alenka Guštinčič.
SKUPINA 1. in 2. r. dečki (skupno 34 otrok)
1. Igor čivardi (Rojan), 2. Lu ciano Lipotjs (Bor). 3. Rodolfo Ma dotto (Katinara), Pavel Lipplis, David Žetko, Aleksander Lorenzi. Pavel Panjek, Aleksander šik, Mauro Benči, Olaf Sedmak. Dario Kovačič, Pavel Kralj. Marjan Gu štinčič. Davorin Gombač, Andrej Trampuž,' Aleksander Panjek, Sergij Kocman, Marko Verduno, Pina-ni Jordan, Boris Čeprer, Marjan O-nesti, Marko Pertot, David Marti-nuz, Marko Marassi, Ivan Stanissa, Marko Sedmak, Andrej Birsa, Ciaudio Frassinelli, Mitja Rupel, David Flosperger, Aleks Blažcnič, Niko Golomac, Andrej Požar in Kristjan Pahor.
SKUPINA 3;, :4. in S. f*. dekliče (skupno 28 otroki 1. Kristina Magajna (Škedeni), 2. Vesna Klemše (Bor), 3. Mirjam Klemše (Bor), Tea Volk. Veronika Gerdol, Tatjana čač, Ivana Gerdol, Vlasta Jarc. Rafaela Košuta, Nadja Šuligoj, Valentina Jarc. Maja Ukmar, Alesandra Bruni. Elizabeta Fischer, Helena Sedmak. Patricija Požar, Sandra Gergolet, Martina Ukmar, Kristina Pahor, Živa Pahor, Sonja Bezin, Noemi Lakovič. \/jda Doktorič Maida Gergolet. Sara Zobec, Kristina Favareto, Betty Cesar, Kristjana Bruni. SKUPINA 3., 4. in 5. r. dečki (skupim 62 otrok)
1. Maksi Carli (Rojan), 2. Luka Vuga (širok). 3. Franko Zettin (Bor), Klavdij Pangtmi. Marko Saksida, Andrej Čok. David Gregori, Pavel Volk. Štefan Zeugna, Marko Sucči. Marko Corsi, Marko Čivardi, Gabrijel Raseni, Andrej Zugna, Valter Verduno, Boris Tau-čar, Borut Race. Francesco Bian cuzzi, Andrej Pieri, Marko Furlani, Andrej Piščanc, Igor Guštinčič, Vanja Jogan, Dario Ferfolia, Andrej šik, Robert Smotlak, Ciaudio Rudež, David Čok, Mauro Gerin, Andrej Santin, David Faganel Štefan Kaučič. Marko Počkaj. Emanuel ' Farfolja, Maurizio Lakovič, Lorer.zo Bogateč (L), Aririjan Kovačič, Fabrizio D tein, Aleks Košuta. Marko Legiša, Igor Glavina, Aieksij Tavčar, Alain Del Medico, Diego Makuc, Saško Deško, Valter Stanissa. Lorenzo Bogateč (2.). Andrej Košuta, Aleš Košuta, Andrej Furlan, Mitja Frandolič. Damjan Jarc, Omar Bachi, Boris Frandolič, Janko Jablanšek, David Pahor, Riccardo Sluga, Alan Oberdan, A-leks Sedmak, Giorgio Pangoni, Lu ka Onesti, Andrej Oliva.
KATEGORIJA srednje šule (skupno 10 otrok)
1. Sergij Zettin (Bor). 2. Aljoša Gašperlin (Bor), 3. Fausta Bor.an-no (Bor), Tomaž Caharija, Marko Kojanec, Darko Kobal Klavdij Kobal, Edvin Gustinčič, Sergij Slavec, Ivan Vižintin.
Tekmovanja merf dvema ognjema se je udeležilo 7 ekip. Prvo mesto je osvojil Bor. drugo Sv. Križ, sledili so še Rnjan, Širok, Gorica, Katinara in Doberdob.
Vsem, ki so se žrtvovali za uspeh prireditve, najlepša hvala in na svidenje za naslednje leto.
O. K.
NOGOMET
Fiorentina poražena .
KIJEV, 7. — V prijateljski nogometni tekmi je Dinamo iz Kijeva premagal Fiorentino s 4:2 (2:1).
BOKS
Peter Starc, eden najboljših v vrstah Jadrana v tekmi s Servolano,
meče na koš
TOKIO, 7. — Nikaragujski boksar Eddv Gazo je ohranil svetovni naslov srednje jr. kategorije! po zmagi nad Japoncem Koichijem Wa-jimo.
V	OKVIRU^ RAZSTAVE VIN v ZGONIŠK1 OBČINI
Prikazane tekme v Zgoniku so izpolnile pričakovanja
V	odbojki je zmagal Rozzol, v balinanju dvojica ‘ Simoneta - Kobal, v briškoli pa Mandola in Žužek
Od petka do nedelje so se zvrstila v Zgoniku tri športno - rekreativna tekmovanja: odbojka, ba)inanje in briškola. Najzanimivejši je bil seveda odbojkarski turnir, ki je privabil ob rob igrišča v Zgoniku veliko ljubiteljev odbojke.
ODBOJKA
Prvi polfinale
ZSŠDI — Koper	0:2
Tekma med domačini in Koprom je bila le gola formalnost. Domačini se niso mogli enakovi-edno upirati tehnično in telesno močnejšim gostom. Omeniti pa moramo, da so domačini nastopali v precej okrnjeni postavi.	.... •••
Drugi polfinale
Inter — Rozzol	1:2
Rozzol je takoj prevzel pobudo v svoje roke in gladko osvojil prvi set. Vse je kazalo da Rozzol ne bo imel težkega dela z Interjem, ko se je slednji prebudil in po seriji lepih akcij stanje izenačil. V tretjem setu sta ekipi zaigrali na vse ali nič. Set in tekma sta pripadala boljšemu in bolj izkušenemu Rozzolu.
Finale za 3. mesto
ZSŠDI — Inter	0:2
Tekma med ZSŠDI in Interjem je bila vseskozi izenačena. Domačinom šd je zataknilo prav v ključnih tre-
KOŠARKA
V PRVENSTVU POMLAD
Visoka zmaga Bora v predzadnji tekmi
Libertas našim fantom ni bil dorasel nasprotnik
Bor — Libertas	109:66
(54:32)
BOR: Canciani 6, Kjoren 24. Jančar 5, Mazzucca (k) 22, Mesesnel 4, Brana 8, Slobec 14, Dovgan 26.
LIBERTAS: Cannataro, Corsi 2, Pianigiani, Mayer (k) 6, Contrino 4, De Filippi 5, Mocchiut 22, Cau 3, Stoch 2L
SODNIK: Brusadin.
PROSTI METI: 5:16 Bor, 6:17 Libertas.
PON: nihče.
Prvenstvo »pomlad? se počasi bliža koncu, borovci pa so se v ivoji predzadnji tekmi srečali s šibko peterko Libertasa. Po predvidevanju so zmago gladko želi naši fantje, omeniti pa je treba, da z igro niso preveč zadovoljili; vendar pa je igra proti šibkejšim peterkam skoraj vedno nekoliko slabša.
Naši fantje so prevzeli vodstvo že takoj v začetku tekme, pozneje pa so to vodstvo stalno večali tudi tedaj, ko je trener dal vsem i-gralcem možnost, da pokažejo svo je znanje.
O tekmi sami pa bi lahko rekli.
da ni bila posebno zanimiva, saj je bila premoč borovcev preočitna, tako da se jim ni b lo treba dosti truditi za zmago. Igra je bila namreč zelo lagodna in neborbena, le od časa do časa so igralci (to pa predvsem borovci v prvem , olča su) prikazali kako lepšo akcijo. Končni izid je bil tako 109:66 v korist' «plav:h».
Meko
Dom — Pagnossin B 71:127
DOM: Klanjšček, M. Kont, Fgit 27, Juren, U. Dornik 9, Devetak 6, Bučinel, Sancin, Semolič (k) 29.
V soboto se je goriški Dom, na domačem igrišču, spoprijel z najmočnejšo ekipo B skupine prvenstva «pomlad». Pagnossin B je namreč sestavljen večinoma iz igralcev, ki so se uvrstili v finalni del prvenstva kadetov. Poleg tega ima italijanska ekipa napad, ki zadene na tekmo preko 120 košev in kot nameček je pri Domu manjkal visoki center Igor Prinčič, edini ki bi lghko kljuboval mnogo višjim nasprotnikom.
Rezultat ni bil nikoli v dvomu. Pagnossin B je vodil od prve do zadnje minute. Po našem mnenju pa je razlika v koših prehuda kazen za požrtvovalne domovce. Vsekakor je treba pohvaliti vso ekipo najbolj pa odličnega Franka Fajta, ki se je izkazal v obrambi in pobi ral žoge pod obema košema ter zelo učinkovito igral v napadu.
Vladimir
Odbojkarska ekipa slovenske nižje srednje šole «Fr. Levstik« s Proseka, ki je igrala na Mladinskih igrah
MINIBASKET
Visintini — Breg	63:23
BREG: Zobec, Bavčar R, D. Kocjan, D. Vodopivec 7, Klabjan 8, P. Žerjal, Mitja Ota, Piras, I. Vodopivec, S. Kocjan, Marko Ota, Boneta.
V	tretjem kolu turnirja v miniba-sketu za »Trofejo Godina? so Brežani proti močnemu moštvu Visintini po predvidevaju izgubili. Naši zastopniki so bili kos domačinom le v prvi četrtini, ko je bil izid 11:11.
Danes bodo Bregovi košarkarji igrali v 4. kohi z drugo ekipo Vi sintinija. Srečanje bo ob 16.30, v telovadnici ,pri Sv. Sergiju.
• • *
Breg — Servolana A
V	finalnem delu turnirja v niini-basketu za «Veliko nagrado* bo da nes Breg (igralci letnika 1965 in mlajši) igral z ekipo Servolana A. Tekma bo ob 17.30, v telovadnici, v Dolink
nutkih. V drugem setu so domači fantje vodili že s 14:10, toda tudi tokrat se jim zmaga ni nasmehnila.
Finale za 1. mesto
Koper — Rozzol	1:3
Finalna tekma je bila res vredna finala. Ekipi sta predvajali lepo in moderno odbojko, tako da je številno občinstvo prišlo na svoj račun. Prva dva seta sta pripadala Rozzolu z minimalno razliko. V tretjem setu pa so se Koprčani dobesedno zagnali v boj za točke in tudi prodorno zmagali. Vse je kazalo, da bomo zvedeli za zmagovalca šele po petih setih igro, toda v četrtem setu je tudi Rozzol pritisnil in zmaga je tako, pripadala Tržačanom.
Končna lestvica: 1. Rozzol, 2. Koper, 3. Inter, 4. ZSŠDI.
BALINANJE
V	petek zvečer se je začel članski balinarski turnir. Za ta turnir je vladalo med našimi starejšimi ljudmi veliko zartimanje. Turnirja se je udeležilo 13 parov, ki so se zvrstili na tekmovalnih stezah v petek in soboto. .Nekatere tekme so bile zelo razburljive in zmagovalec ni bil znan do zadnjega meta.
Končna lestvica turnirja:
1. Šimoneta - Kobal (ki sta dobila
pokala občine Zgonik)
2: DelTAnno - Milič (pokal ZSŠDI)
3.	Škabar - Doljak
(plaketi ŠK Kras)
4,	Furlan - Rebula
(plaketi ŠK Kras)
BRIŠKOLA
V	nedeljo zjutraj se je odvijal turnir v briškoli. Tudi ta turnir je bil zelo uspešen, saj se je turnirja u-deležilo kar 31 dvojic. Tekmovalci so tako imeli možnost pokazati vse svoje sposobnosti in pa srečo v igranju s kartami.
Lestvica;
1.	Mandola - Žužek
2.	brata Cprsetto
3.	Furlan - Milič
4.	Albino - Darči
Tekmovalci so dobili bogate praktične nagrade.
M. I.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanska Olimpija pred težko nalogo
Danes bo na sporedu 32. kolo 1. jugoslovanske ZNL. Crvena zvezda, ki si je že zagotovila letošnji državni naslov, bo sprejela v goste Budučnost, drugouvrščeni Dinamo pa Radničkega. »Belo-rdeči* se bodo hoteli gotovo oddolžiti za poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva, medtem ko bo imel Dinamo možnost, da z zmago dokončno osvoji 2. mesto.
Ljubljanska Olimpija bo morala na gostovanje v Tuzlo, kjer proti Slobodi ne bo gotovo imela lahke naloge. Domačini, ki delijo trenutno skupno s Partizanom 3. mesto, bodo gotovo napeli vse sile, da bi ga obdržali tudi na končni lestvici. Ljubljančani so z zadnjimi nastopi zelo poslabšali položaj na lestvici, tako da so' sedaj v zelo nevarnih vodah. Le dve točki jih ločita nd Čelika, Sarajeva in Vojvodine, ki se že dalj časa borijo pred izpadom. Vrh tega pa bodo vse tri prej omenjene enajsterice danes nastopile na domačih tleh in še proti šibkejšim nasprotnikom. Tako se torej Ljubljančani nahajajo v zelo nevarnem položaju, in precej se bodo še morali potruditi, če hočejo tudi v prihodnji sezoni nastopiti v L ZNL.
. Lepa in zanimiva tekma se obeta v Splitu, kjer bo gostnval Partizan, medtem ko se bo hotela Rijeka na vsak način maščevati za hud poraz, ki ga je doživela v L tekmi, ko bo sprejela v goste enajsterico Žagi eba.
Uredništvo, uprave, oglasni oddelek,
TRST, Ut. Montecchi 6 PP 559 — tel. 79 38 08	79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 • 57 23
Naročnina	1
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
8. junija 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubil«''1' Gradišče 10/11 nao. telefon 22207	"	,
Trgovski 1 modulus (širina 1 slcipec, višina 43 mm) ob » lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000.
Finančno-upravm 500 legalni 500. osmrtnice in, sožalja 250 lir za mm vi5|n* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku «!' upravi. Iz vseh ckuS pokrajin Italije pri SPI.
Član italijanske| zveze časopismnj
založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesa)
Izdajaj
in tiska I
ZTT
llrat
š
PROCES ZARADI POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA LETA 1970
SID izbrisal magnetofonske
posnetke z dokaznim gradivom
Gre za izjave Rema Orlandinija stotniku La Bruni - V načrtu umor Tavianija - Saragat zanikal stike z Volpejem
RIM. 7. — Senator Giuseppe Sa-ragai. ki je bil v času poskusa državnega udara v organizaciji Junia Valeria Borgheseja predsednik republike, je s posebno iziavo zanikal, da bi tedaj bi! v tesnih odnosih z ameriškim veleposlanikom v Rimu Johnom Volpehm. Hkrati je bivši državni poglavar odgovoril še na druga vprašanja, ki ga zadevajo glede na spodleteli ♦golpe* in ki so jih pretekle dni postavili branilci obtoženih prevratnikov v okviru sodne obravnave na tukajšnji poroti.
Procesa v Catanzaru (zaradi pokola v milanski Kmečki banki iz 1, 1969, op. ur.) in v Rimu (Borghe-sejev ♦golpe*) se ne smeta spremeniti v farso, je poudaril senator Saragat m nadaljeval: «Zato moram naglasiti, da se je ameriški veleposlanik v Rimu John Vulpe, o katerem gre glas, da je imel 1. 1970 vrsto sestankov z menoj, nahajal tedaj v Združenih državah Amerike, in sicer v svo.istvu ministra za tore voze v okviru Nixo-iove vlade.» Veleposlanik ZDA je dopotoval v TtoVjo 3. marca 1973. je pripomnil Saragat in pribil:	«A
merikanci so likvidirali Niona zaradi preproste laži, le kako naj bi potem ZDA dovolile oboroženi poseg v Italiji z namenom omogočiti fašistični državni udar? Že sama misel na kaj takega pomeni grobo žalitev za človeka, ki je kolikor toliko razsoden.*
Medtem se ie v telovadnici toro Kalico. ki ie bila za to priložnost spremenjena v sedež porote, pričelo branje zapisnika o izjavah, ki so jih dali med začetno preiskavo posamezni obtoženci. Predvideno je bilo tudi zasliševanje Giacoma Mi-calizia, toda palermski zdravnik, ki se nahaja v zaporu že r-d 9. oktobra 1974. je zaprosi! odlog.
Micalizio ki je doslej zanikal vse obtožbe, se mora zagovarjati zaradi političnega zarotniškega delovanja, oborožene vstaje in poskusa ugrabitve. Izjave, ki jih ie dal preiskovalnemu sodmku zadevajo v prvi vrsti sestanke in občasne stike med raznimi novofašish ki so bili povezani z Borahese.jevo ♦nacionalno fronto* (fronte nazio-nale), in to zlasti po spodletelem poskusu puča.
Poleg drugega je obtoženec povedal pirei s kovalnemu sodniku, da je bil septembra 1974 v neki rimski restavraciji sestanek fašistov, na katerem je bil govor tudi o motnosti likvidacije* tedanjega notranjega ministra Tavianija. Z druge strani je Eliodoro Pomar, ki je na rimskem procesu '' odsotnosti ravno tako obtožen sodelovanja pri Borgliesejevem poskusu državnega udara (trenutno * nahaja v Španiji, op, ur.), omenil možnost kraje do-
šola in družba
Disciplinski svet nižje srednje šole v Sedilu, večji vasi 50 km od Oristana, je izključil za en dan 18 dijakov, «kri-vih»... da so v znak solidarnosti stavkali z delavci industrijske cone v Ottani. Prejšnji petek je sindikalna federacija CGIL, CISL, VIL proglasila v pokrajini Nuoro splošno stavko v obrambo delovnih mest v industrijski coni Ottana. Gre za skupino kemijskih tovarn, ki jih hoče družba SIR (ki je skupno z Montedisonom velikanka italijanske kemijske industrije J zapreti. V Sedilu je dober del Ijtidi zaposlenih v Ottani in obstoj tovarn jim pomeni zajemčen vsakdanji kruh. Razumljivo torej, da je bila stavka zelo občutena med srednješolsko mladino, ki je sklenila, da bo po svoji moči podprla boj delavcev. Osemnajst dijaJcov 2. A razreda se je zato v petek vzdržalo pouka in s transparenti ter kričanjem otroških, vendar pa zelo občutenih gesel, 'spodbujalo in bodrilo stavkajoče delavce.
V soboto je ravnatelj prof-Luciana Corona sklical disciplinski svet. Po dolgi razpravi in po dokaj ostrem spopadu med skupino, ki je zahtevala dokaj stroge kazni ter tistimi, ki so opozarjali, da je šolsko leto že pri koncu in da dijakov ne gre oškodovati zaradi tako spontane ter občutene manifestacije, je svet sklenil, da za en dan izključi stavkajoče. S tem ukrepom pa je kljub vsemu oškodoval tiste dijake, ki iz številnih razlogov med letom niso bili zelo dobri študentje.
Ni nam znana utemeljitev, s katero je disciplinski svet o-pravičil svoj strogo represivni ukrep, dvomimo pa vsekakor, da je ta utemeljitev lahko sprejemljiva. V času, ko se veliko govori o krizi italijanske šole, ko se jo skuša vse bolj povezati s krajevno in vsedržavno stvarnostjo, se nam zdi absurdno kaznovati dijake, ker so podprli boj staršev v obrambo delovnih mest. Kriza italijanske šole je posledica tud j trke slepe represije in odtujevanja od družbene stvarnosti, (vt)
bolj učnkovito izsiljevalno sredstvo.
Po branju še drugih zapisnikov, ki so povečini zadevali izjave neprisotnih egolpistov* preiskovalnemu sodniku, je javni tožilec dr. Vi-talone zahteval od sodnega zbora predvajanje magnetofonskih posnetkov izjav, ki jih je dal Remo Or-landini; gre za posnetke, ki zadevajo tako Orlandinijeva priznanja stot niku SID La Bruni v Luganu kakor njegove telefonske pogovore, ki jim je svoj čas prisluškovala tajna ob veščev?.! na služba.
Dr. Vitaloie je v tej zvezi naglasil, da je SID omenjene magnetofonske nosne tke izbrisal in da so zaradi loga na voljo le beležke o njihovi vsebini. Čemu ra tajni a gentj imel' za potrebno likvidirati tovrstne dokumente, je treba seveda še razčistiti.
Proces se nadaiiuie jutri.
FULVIO CASALI
ABSURDNA ZLOČINA V ESSNU IN PRI PIST0II
Brezupen beg iz sovražne stvarnosti
Sardinski izseljenec ubil ženo in pastorka, kalabrijski zidar pa hčer z zaročencem
AGLIANA (Pistoia), 7. - Brezupni odgovor na nesprejemljivo stvarnost, nemočen 'peg pred njo, edini način kako zadostiti lastni, neupoštevani volji, in šc druge razloge bi lahko našli za dva ločena žalostna dogodka, ki pa ju združuje tragika in dejanska nemoč krvavih protagonistov.
Obakrat se delavca znajdeta, v danem trenutku za njiju pred nepremostljivimi težavami, na katere odgovorita z nemočnim a uničevalnim srdom ter z begom pred samim seboj, in svojim zločinskim dejanjem.
V obeh primerih rta se znesla nad svojimi bližnjimi, ki so s svojimi zahtevami po samostojnem življenju in z drugačnimi pogledi nanj. še bolj otežkočfi vlogo «dru-žinskega poglavarja*, ki novim zakonskim predpisom navkljub še vedno sledi ustaljenim pravilom. Nova družbena stvarnost jih sicer neumorno ruši, venela- je z novimi, pozitivnejšimi, izredno skopa, kajti širokogrudno deli le gospodarske težave.
Sardinski izseljenec Adriano Sa-laris se je moral z njimi spopadati
riuiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiimMiiuiiiuiiliiiiitiiiiimiuiiiiiiiMiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMMiiiiifiii
V sredo, 15. t.m., prve demokratične volitve v Španiji
Soočenje med strankami v znamenju previdnosti
Politične sile se izogibajo vsem demagoškim ali pravo-kotorskim izvajanjem - Doslej ni bilo hujših incidentov
MADRID, 7. — Danes se je začel poslednji teden volilne kampanje.
ponedeljek, 13. t.m., se morajo namreč prenehati vsa zborovanja predstavnikov nebroja političnih strank in gibanj, kar velja seveda tudi za vsako drugo obliko politično propagande. Prve parlamentarne volitve po 41 letih bodo v sredo, 15. junija.
Pomen teli volitev, s katerimi naj bi v Španiji po desetletjih Francove strahovlade končno uvedli tako imenovano predstavniška demokracijo in iz katerih naj bi izšel parlament, ki bo imel naravo ustavodajne skupščine, pa tudi kratkotraj nost volilne kampanje (samo 20 dni), sta vodstvom strank svetova-
la dokajšnjo previdnost. V resnici
ločene količine urana v jedrskem centru v Ispri; uran bi se po njegov«« dalo uporabiti kot eno naj-
ni bilo zapaziti v tisočih zborovanj ali propagandnih letakov, š katerimi so dobesedno preplavljene ulice večjih mest po vsej državi, skoraj nobenega izzivanja ali provokator-skih in demagoških izvajanj. V manjših središčih in sploh na podeželju se odvija volilna kampanja manj vneto, kar utegne koristiti po mnenju opazovalcev predvsem tistim silam, ki podpirajo Suarezovo vlado.
V državi, kjer jc imela vajeti oblasti v rokah še pred poldrugim letom dobro znana ožja skupina ljudi, ki jim je bila odvratna žc sama misel, d? bi lahko demokratični politični krogi svobodno izražali svoje ideje in stahsca, se danes vsepovsod prosto razvijajo hrupni in množični volilni sprevodi socialistov, komunistov, krščanskih demokratov in skrajnih levičarjev, ne da bi prihajalo do hujših incidentov.
Izgredov, ki so neposredno povezani z volitvami, je bilo res malo. V četrtek je prišlo do spopada, pa tudi streljanja med skrajnodesni-čarskima organizacijama falangi-stov in «fuerza nueva* (obračun: 10 ranjenih). Tudi poskus nasilnega bojkota volitev, ki ga je izvršilo teroristično gibanje GRAPO (njegovi pripadniki se imajo za skrajne levičarje, toda v resnici so njihove metode izrazito fašistične narave) sobotnim umorom dveh policistov v Barceloni, je ostal doslej izoliran, ako izvzamemo prav tako sobotni atentat na električno omrežje visoke napetosti v Madridu, zaradi katerega je ostala tretjina mesta nekaj ur brez toka; atentat naj bi izvršili pristaši baskovske teroristične organizacije ETA, ki hočejo na tak način izzvati hujši pritisk na viado, da izpusti iz ječ vse zaprte Baske v sklopu splošne amrjestije.
Splošno prevladuje mnenje, da se nobena stranka noče prva vplesti v provokacije, ki bi ji potem lahko posredno ali neposredno škodile. Kaže. da velja to celo za skrajno desnico, saj bi po določeni logiki njeno morebitno izzivanje u-tcgnilo sprožiti silovito protiofenzivi) ljudskih in sploh demokratičnih krogov. Previdnost skrajnode-sničarskih predstavnikov je razvidna npr. že iz dejstva, da se na volilnih zborovanjih ne spuščajo direktne napade proti drugim stran kam, temveč se omejujejo pretežno na obujanje frankizma in na propagando za «močno ter enotna Španijo*.
Zanimivo je, da volilno kampanjo ♦krščanskodemokratske zveze* si stematično podpirajo s svojo navzočnostjo predstavniki italijanske krščanskodemokratske stranke. Danes dopotuje npr. v Barcelono predsednik KD Aldo Moro, a v soboto dospe v Valencio nič manj kot tajnik stranke Benigno Zacca-gnini.
Trenja med socialisti in komuni-
sti so se nekako ublažila. Komunistični voditelj Carrillo in vodja najmočnejše socialistične stranke PSOE Gonzales sta se npr. po nedavni hudi polemiki z govorniških odlov odločila za «premirje», kolikor bi še nadaljnji medsebojni napadi le zavirali pot k volitvam le ma najpomembnejšima levičarskima gibanjima v državi.
♦Levičarska demokratična fronta*, ki združuje vrsto neuzakonje-nih skra-jnolevičarskih strank, je ffičMeltr 1»8K6 tf!T6Vizijskih ekranov seznanila javnost s svojim programskim načrtom. Zastopniki fronte se med drugim zavzčmajo za spoštovanje vseh človekovih pravic, široko avtonomijo raznih španskih narodnosti, korenito davčno preo-snovo, uvedbo strogega nadzorstva nad delovanjem denarnih zavodov
že od mladih nog Vendar se jih je vsaj delno otepal do prčd nekaj leti, ko se je zaposli) v Essnu (ZRN). Težji gospodarski položaj, predvsem pa dejstvo, da so se njegove denarne ootrebe precej povišale kajti medtem se je poročil z ločenko, ki je imela dva otroka, sta v zadnjem času ponovno pripeljali Salarisa do kritične gospodarske točke, ki se ie začela odražati tudi v krhanju medsebojnih družinskih odnosov.
V noči med 30. in 31. majem je Salaris ubil najprej ženo, nato še 10-letnega in 12-letno pastorko, se z letalom odpeljal na rodno Sardinijo, kjer se je nameraval skrivati, a so g,, v okolici Orgosola danes izsledili policijski psi.
Prepričanje, da ni v zadostni meri opravil svoje naloge ♦družinskega poglavarja*, ki poleg zagotovitve gospodarske osnove predpisuje tudi «ubranitev družinske časti*, je zajelo tudi kalabrijskega zidarja Francesca Mascarija, ki pa se je z družino preselil v Toskano. Sicer se tudi njegova 15-letna hči Rosa ni skušala prebiti v življenje po sodobnejši poti. ki je manj priklenjena na predsodke o ženski manjvrednosti in nuji po njeni «zaščiti».
Iz očetovega ♦okrilja* je hotela pod moževega, ko je z begom z 18-letnim zaročencem skušala izsiliti privoljenje staršev na poroko. Vse je kazalo, da so se sorodniki ■'.vdali v neizbežno usodo* in so že slavili zaroko. Vendar pa je po družinskem slavju danes zjutraj Mascari ubil zaročenca ter ranil ženo in 13-letno handikapirano hčer.
Prav mlajša Natalina je že lani globoko pretresla očeta, ker so prizadetega otroka posilili, vendar pa jc- ob tem zidarja najbolj pekla ♦družinska onečaščenost*.
Ko skušamo razumeti in se poglobiti v človeške stiske, ki so prive dle do zločinov, pa nikakor ne smemo pozabiti, da je bila pri obeh delavcih globoko zasidrana zavest, da mora kakorkoli, vedno in povsod odločati moški, nesporen dokaz, da sta enakopravnost in svobodno o-dločanje še enkrat pokopala nevednost in stoletni predsodki, (bp)
kje je Amin končal. Najprej je bilo rečeno, da bo pristal v Irski republiki, potem so se stvari zamotale in sedaj kaže, da se nahaja v Libiji, od koder naj bi jutri ali pojutrišnjem z ladjo odplul v Vel. Britanijo. Dejstvo je, da ste danes med številnimi zahodnoevropskimi vladami le francoska in belgijska pristali na sprejem ugandskega predsednika, ko bi se odločil, da pristane na njunem ozemlju med vožnjo proti Londonu.
monopolnih skupin, navezavo delavskih prejemkov na gibanje življenjskih izdatkov, nadzorovanje cen, dejansko enakopravnost žensk moškimi, reformo kmetijstva in nazadnje za uvedbo razporoke.
(dg)
«
Idi Amin story»
LONDON. .7, —.Ugandski dikta tor Idi Amin Dada .je danes povzročil dokajšnje preglavice britanski, pa tudi številnim drugim evropskim vladam. Kakor je sporočil davi njegov obramb)n minister Adrisi, naj bi temnopolti «Hitler», kakor ea je pred dnevi označil a-meriški predstavnik pri OZN Young, ob 2. po italijanskem času odletel iz domovine proti Londonu, kjer naj bi se jutri udeležil konference Britanske skupnosti (Common-\vealtba); to kljub okoliščini, da mu je britanska vlada dala jasno razumeti, da bo nezaželen.
Deset ur po odletu se še ne ve,
Bolivijski ugrabitelji izpustili italijanskega bančnega funkcionarja
BOGOTA’, 7. - Kakih 15 km od glavnega bolivijskega mesta je bil izpuščen na prostost italijanski bančnik Giuseppe Mondini, ki so ga u-grabilj neznanci pred 88 dnevi. Za njegovo izpustitev so zahtevali 10 milijonov dolarjev, pozneje pa so zahtevo znatno omejili (vsekakor ni znano, koliko je znašala dejanska odkupnina).
Za rehabilitacijo Sacca in Vanzettija
rtiiiiiiiiiiiiiaiitfHiiitiiiuiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiiiiiiHiiiiMimiiiiiiitiiiiiiiiiiftiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiuiniiiiimiiiiiiiiiiHHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiMii
V NADVSE USPEŠNI AKCIJI
Finančni stražniki razkrinkali tolpo tihotapcev s cigaretami
Aretirali so 13 oseb 'm jih prepeljali v zapore v Trst, Videm in Gorico Tolpa je razpredla mreže po vsej Evropi in je razpolagala z lastnim ladjevjem
Tržaško poveljstvo finančnih stražnikov je zaključilo dolgo preiskavo o eni najbolje organiziranih tolp tihotapcev z valuto v Italiji. Akcijo, ki je trajala dva meseca, je vodil poveljnik oddelka za davčne u-taje polk. Bianchi. koordiniral pa jo je namestnik državnega pravdni-ka dr. Brenči. Prva faza preiskave se je zaključili, z aretacijo trinajstih oseb, medtem ko stražniki še vedno iščejo nadaljnjih pet o-sumljencev.
Tihotapska organizacija je razpolagala s široko razpredeno mrežo v vsej Italiji in tudi drugod v Evropi. V Italiji je imela sedeže v Trstu, v Turinu in v Palermu, ♦podružnici* v tujini pa sta bili v Amsterdamu in v Luganu. Za svoj posel se je posluževala pravega ladjevja, kajti razpolagala je z nekaj velikimi trgovskimi ladjami, s katerimi so prevažali cigarete iz severnoevropskih tržišč, zlasti iz Rotterdama in iz Antwerpna, v Sredo zemlje. Tu so tobak raztovorili na manjše ladje, ki so plule izyen italijanskih teritorialnih voda: prevoz
•iHniiiiiimiiniuiiiiiiiiiiiuiiiimuiiiimiTiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
25 let kraljevanja Elizabete II.
LONDON, 7. — Z zahvalno mašo v cerkvi Sv. Pavla so slovesnosti ob 25-Ietnici kronanja angleške kraljice Elizabete dosegle višek in se obenem uradno pričele.
Ulice v središču Londona so bi le vse okrašene v čast kraljevske družine, ki se je podala v pravem pomenu besede, «kraljevskem* spre vodu, na konjih ali v kočijah, Elizabeta z možem v zlati kočiji, katero se je pred 25 leti peljala na kronanje, iz Buckinghamske palače do cerkve.
Mesto, so večidel okrasili sami prebivalci s fotografijami kraljice in njene družine ter s srebrnimi o-kraski kot se spodobi za «silver jubilee*.
Večinoma angleški podaniki dobrohotno sodijo o slovesnostih in tudi o kraljici sami, spoštljivost, ki se odraža tudi s pretežnega dela sred štev javnega obveščanja, vendar pa je iz levousmerjenih krogov tudi slišati in brati kakšno pikro pripombo na veličastnost proslav v tako težkem gospodarskem trenutku.
Med aretiranimi zaradi tihotapstva .je tudi Tržačan Romano Olivotti
s teh ladi pa do obale so oprav ljali z izredno hitrimi motornimi čolni, ki so se s precejšnjo lahkoto izognili patrolnim čolnom finančnih stražnikov. Poleg te davčne u-taje, ki doseže več milijard lir, pa so tihotapci še enkrat osleparili državo. Izkupiček so namreč pretihotapili v Švico, kjer ga je upravljala njihova «podružnica» v Luganu, ki je poskrbela za plačilo dobavitelju in po vsej verjetnosti tudi za investicijo bogatega dobička.
Akcija finančnik stražnikov je zelo pomembna, ker tokrat niso odkrili le manjših preprodajalcev ampak so dejansko zagotovili pravici vodilne niti tolpe, torej ljudi, ki so organizirali vse podružnice v Italiji in tudi nekatere v tujini. S tem so zadali izredno težak udarec ti hotepstvu s cigaretami, obenem pa je treba še pripomniti, da je tržaško poveljstvo prepustilo posameznim deželnim poveljstvom nalogo, da nadaljujejo s preiskavo na krajevni ravni. Tobak do namreč izkrcali v pristaniščih južne Italije. ■
(Na sliki: kraljica Elizabeta z možem med zahvalno mašo. Telefo-to ANSA)
Sicer pa je treba pripisati pravemu naključju dejstvo, da so tolpo odkrili prav v Trstu. Le eden od, aretiranih' stanuje namreč v teni mestu: gre: za 38-letnega Romana Olivotta, rojenega v Postojni, a stalno naseljenega v Trstu, Ul. L. Alberti 12. Prav n« sledi za 01'vot-tom so finančni stražniki odkrili o-stalč člane tolpe: vsi aretirani, med' katerimi so tri ženske, so italijanski državljani. Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je odredil njihovo razmestitev v žanrih, • v Trstu, v Vidmu in v Gorici ter je že začel z zasliševanjem. Od petih oseb/ ki jih še iščejo, so trije tuj: državljani,-Finančni stražniki so izvedli vsd aretacije od 2. do 4. ju
liiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiuiiunifiuiiiiiMiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiintiiiuiiiiiiii
Lefebvre: Kaj se skriva za fasado?
Nadškof Marcel Lefebvre je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah zapustil Rim, kjer je v ponedeljek uprizoril svoj «show» ob navzočnosti. nekaj stotin oseb, ki so napolnile dve dvorani in stopnišče razkošne palače Rospigliosi - Pallavi-cini v središču mesta.
Vatikanski radio, in *Osservatore Romano* nista niti z besedico omenila prihoda «tradicionalističnega» monsinjorja: to je po eni strani znak očitne zadrege v vatikanskih krogih, po drugi pa morda tudi o-draz želje, da ne bi zaostrovali že tako napetih odnosov. Ta napetost pa ne bi smela pripeljati do razkola: sam Lefebvre je dal to jasno razumeti, kljub vsem očitkom papežu in katoliški cerkvi, d’, sta izdala pravi nauk in paklirala z najhujšim sovražnikom vere, kajpak s komunizmom. To pa seveda ne po meni, da bi msgr. Lefebvre ne i-
mel jasnih ciljev: ko bi povzročil skih pravicah spoštujmo deset bož-
razkol, bi verjetno pritegnil za sabo le peščico najbolj zakrknjenih reakcionarjev, v cerkvi in izven nje. Mnogo bolj pomembne rezultate pa bi francoski nadškof dosegel, ko bi mu uspelo pogojevati rimsko cerkev in zavirati težaven in vse prej kot premočrten proces, ki je v teku v njeni sredi za prenovitev.
V tem pogledu je morda zgovorno dejstvo, da so najbolj zaostrene puščice Lefebvrove polemike letele ne toliko na papeža Pavla VI., kolikor na Janeza XXIII., s čigar izvolitvijo naj bi se začel odklon od pravoverstva, in na nekatere škofe in kardimle, kot sta msgr. Helder Camara ali nadškof Marty, ki naj bi bili preveč popustljivi do komunizma. Nekatere izjave msgr. Lefebvra («spremenili so nam našo vero», močeh umreti protestanta, rprej kot listino o človečan-
■jih zapovedn), ki so jim predstavniki rimskega plemstva in visoke buržoazije navdušeno ploskali, bi morda ,S]jadale v bolj humoristični list, ko bi ne obstajal sum, da se za fasado, ki jo predstavlja bojeviti kontestator Vatikana, ne skrival širši podtalni manever mednarodne reakcije z nepredvidljivimi posledicami. (Mimogrede: včerajšnji ril Popolov, uradno glasilo KD. objavlja na drugi strani s precejšnjim poudarkom članek o tem, kako sta vera in marksizem nezdružljiva, pri tem pa citira Pavla VI.)
Nevarnost pa je tudi, da se akcija, katere zunanji nosilec je Lefebvre, ne misli omejevati le na religijo, pač pa stopiti bolj odločno na politično področje. To se je v Franciji delno že zgodilo, saj so nekateri desničarski krogi odkrito
izkoristili nadškofove teorije za pripravo kampanje v pričakovanju prihodnjih parlamentarnih volitev v tej državi. V Italiji sicer nismo v predvolilnem času, ni pa neverjetno, da bi v trenutku, ko se krščanska demokracija in 'komunistična partija na neki način dogovarjata in sporazumevata, ne prišel prav tudi msgr. Lefebvre. Italijanski politiki. tudi najbolj reakcionarni, se niso hoteli v tem pogledu eksponi-rati ter niso šli poslušat nadškofa (celo Almirante se ni prikazal v palači Rospigliosi - Pallavicini), kar pa ne pomeni, da so bili glede včerajšnjega «showa» indiferentni. Kdor pozna italijansko politično stvarni st, ne more dvomiti, da ima Lefebvre tudi med italijanskimi vodilnimi sloji simpatizerje. Včerajšnji dogodki v senatu, kjer je bil blokiran zakonski osnutek o splavu, o tem zgovorno pričajo, (trn)
nija in so v teh dveh dneh tudi preiskali 25 stanovanj, v Katerih so zaplenili 1.250 kg cigaret, nekaj orožja in tri radijske oddajnike, ki so jih tihotapci uporabljali za zvezo z ladjami na odprtem morju. Zaplenili so tudi dokumentacijsko gradivo, ki priča o soudeležbi aretiranih ori tej tolpi.
Količina zaplenjenega blaga sicer ne daje misliti, da bi šlo za tako veliko akcijo, vendar so na poveljstvu finančnih stražnikov naglasili, da so se ,v .,pr.vi, fazi preiskav (h mejili na odkritje tihotapske mreže, ki je delovala na kopnem. Na tem področju pa je dejavnost finančnih stražnikov zelo živahna, saj so samo v preteklem letu ugotovili za več kot 41 milijard lir davčnih utaj.
Ob koncu še kratko pojasnilo v zvezi z dejstvom, da so tolpo, ki .je delovala pretežno na Jugu, izsledili tržaški finančni stražniki. Ker se je preiskava začela v Trstu je namreč na osnovi zakona o davčnih utajah tržaško sodišče ozemeljsko pristojno za vso preiskavo, (bb)
RIM, 7. — «še živeči svojci ^
ca in Vanzettija se zavzemaj' ^ ^ bi po petdesetih letih le F,rlS
ponovnega procesa, na kilierf[ tudi sodno dokazali nedolgo ^ beh anarhistov*. Tako je n1®0 rajil gim na tiskovni konferenci 1 Saccov vnuk Spencer, ki je ^ namen prišel v Italijo in se voril s člani italijanskega 0 ^ za rehabilitacijo , po krive«1 jenih italijanskih izseljence* skupne pobude.
Dvaindvajsetega avgusta h® U klo 50 let, odkar so v kazto"1
Charlestonu
(Massachussets) . jS(j
lektričnim tokom usmrtili ahjKJ* po sodnem postopku, ki je letoval vsem načelom o nWrlrUijr skem in pravičnem ugotaV“ resnice.	ra>’
Javnost ju je že zdavnaj kakršnekoli krivde, vendar !"j| svojci kot ameriški in *ta
odbor za rehalibitacijo sodijo, da je le napočil čas, ^ se moralo Šacca in VanssettiJ? V seznama ameriških krl
,8
i Ul,
sati s cev.
(Na .	. ____
med razgovorom s predse, italijanskega odbora Nenn*jCIT1' lefoto ANSA)
V 81
sliki: Spencer Sacco^jjjj J)
Požar uničil 15 življenj
KAIRO, 7. - V večjem,11 $ij1iti

blizu Asjuta v severnem del« Jjffe ta je izbruhnil silovit	V
uničil dvesto ilovnatih staj' t)i1, ^ skih hišic. Žal je v zubljih 1 -j f* E; življenje 15 oseb, nadaljnjo' ®k-

iivijeuje ro useu, uauaijuj--
je bilo laže ali huje opečeš'-.* dosedanjih vesteh naj bi n
zakrivila preprosta iskra.
•IIIIIIIIIIMMIIIIIIIUIIIIimilllllllllllMIItllllllllllHniUlllllMIIIIIIIHIIIIimillllllllOllllllllllllllU"11"'1
NA GOSPODARSKEM
RAZSTAVIŠČU
V LJUB

Včeraj slovesno odprti1 salona <Stanovanje 7/j
š
114 razstavljavcev, predvsem s področja p®* hištva . Prisotni tudi dve podjetji Trsta - Sejem se bo zaključil 12. junij*
LJUBLJANA, 7. - Na Gospodar-;em razstavišču so .danes dopoldne Iprli 6. r-a Ion pohištva ž naslovom ♦Stanovanje 77*. Na sejmu nastopa 114 razstavljavcev, od tega 108 iz. Jugoslavije (74 iz Slovenije in 34 iz drugih republik SFRJ) ter 6 podjetij iz tujine, in sicer iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Italije. Iz Trsta sta prisotni dve 'podjetji, in sicer Trači- Trieste, .ki zavze-s svojilni eksponati (Stroji za
ma
skih enot je .Več, salona res zanimiv.
>	:p W
tako da v
" A
ogledamo praktično vse t<jN prostore, 'od garsooh . stanovanja, razstav pa obsega poleg samega
Te si obiskovalci 'sejma ko ogledajo, amoak i;ar.
........... zvezi '..iiidg
junija. Sejemski prostori -vsak dan od 10. do 20. m ^ « vstopnina znaša 20 novih l«
vsestransko obdelovanje lesa) ves paviljon «Jurček», in podjetje NO-VIMPORT, 'ki razstavlja kovinske pohištvene elemente, keramične svetilke, dekorativno keramiko, o-premo za kopalnice, kuhinjske posodo, slike 'ha žametu, servirhe vo žičke in razne umetniške predmete.
Na otvoritveni slovesnosti je po
pOzdravnom nagovoru glavnega,________________ ...
ravnatelja Gospodarskega razstg 1 renco prikolic višča Le< pol d a Kreseta spregovo- j držav, kj imajo ril člen IZ skupščine SR Slovenije dr. Miha Mejak, ki je sejem tudi uradno odprl. Mejak je poudaril, da so se	proizvajalci	iz Jugosla-
vije predstavili na salonu pohištva •predvsem z namenom, da bi svojo proizvodnjo bolj približali odjemalcem, se pravj da so izbrali takšne garniture, ki se po konceptu to izdelavi čim bolj skladajo z okusom širokega občinstva. To ie hkrati glavna smernica za nadaljnjo proizvodnjo pohištva v Jugoslaviji, pri čemer morajo proizvajalci upoštevati zahteve ne le domačega .povpraševanja.	temveč tudi	povpra-
ševanja v tujini, saj se iz SFRJ izvaža pohištvo že v 50 tujih držav, med katerimi prednjačijo ZDA. Zahodna Nemčija. Sovjetska zveza in cela vrsta držav v razvoju.
Posebna	zanimivost,	na	letošnji
prireditvi jc prikaz opremljenih sta novan.islrih	prostorov	(pri čemer
iztopa zlasti vodilno podjetje na lesnem področju v Sloveniji »Slovenijales«). Opremljenih stanovanj-
■jega stanovanja, razstavo* -piš1^ pa obsega poleg samega še' pode, stenske . oblog0, -,0- a j slike, svetila in drugo ot,r7irltto ' Razstavljavcem, katerih i*0.- ri najbolj uporaono in' vršeni, bo strokovna lila. nagrade oziroma P* : p.«, ♦Ljubljanski zmaj*. , ifL ^ Posebej velja omenit) -s n&j, .1 vo prikolic IMV iz ’
i 'ziri&jii^ kr
ki obsega vsesmodele V- !c|^ li
.tudi. kupjijd, V toj zve» pomnimo, rja, So neke!«’* ,eV> » zlasti večjih razsežnosti-.;,	k ,
vrSene Ib lahko	k
ic iz drogi'1 y to, na teto.
nedvomno daljšo 'tradicij0' ^ Salon pohištva bo	S.«
% %
Policija zajela 50 žrtev mamil
Po nedf '
PESCARA. 7.
jetju 34 mladincev in toto^J] iJj / kar sredi mesta kupovail^tarj/ k"
tl o iP P*. ^.0$ Ji' ^
raznovrstna mamila, je delek tukajšnje kvesture jO
dil). ki so podvrženi toalP ' tj Tudi tokrat so jih P°‘!„ ijfV na središčem trgu Sa f^lači
oSi^Sjo1“ko.cl^M bdi vsj izpuščeni, kajti
iz drugih krajev Italije tje in dekleta. Po za"
ko aretira lc prekup
'
V
%
<
£
s
h;

S
S