Domoljub
v Ljubljani, 29. januarja 1936	£eg0 49 • Štev. 3
Me zamudite ugodne prilike
Zadnji dan meseca januarja je za vsakega našega naročnika važen. Ta dan je namreč še mogoče oddati na pošto celoletno naročnino za »Domoljuba«, da imate potem v slučaju požarne nezgode pravico do podpore 1000 dinarjev, ki jih plača uprava »Domoljuba« svojim naročnikom, v smislu spodaj objavljenega pravilnika.
Pravilnih
I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 19%, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 Din, ako mu v tem letu hišo, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Isto velja za naročnike, ki nimajo lastne hiše, pa jim ob požaru hiše pogori stanovanjska oprava.
H. Naročnik »Domoljuba« jc oni, na čigar naslov iist prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za nnročbo lista.
III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bost« seznam naročnikov !n naročnina
Bliža se čas, ko lahko prigrmi nad nas razglas: »Ne kupujte več šolskih knjig, ka-ketere so založili zasebni založniki. Šamo v državni tiskarni tiskane knjige so veljavne.«
Kadarkoli bi prišel la razglas iu če bi prišel tudi čez sto let, bi pomenila njegova beseda močno breme za naše šolstvo, za starše, za zasebne tiskarne.
Za naše šolstvo. Poglejmo samo na izkušnje, ki jih imajo sltoro povsod z monopolski-mi šolskimi zvezki. Dragi so dovolj Papir v njih je siab. Zasebni trgovci jih domalega nikjer nočejo prodajati. Zakaj, to je njihova reč. Posledica tega je, da jih morajo šole v začetku leta., naročati naravnost iz Belgrada. In je treba na predpisane zvezke čakati do-nialega en mesec. Ali je to čakanje našim Šolani v korist? Le kdor je udarjen s kurjo slepoto, bi mogel kaj takega trditi.
Udarec bi bil tak ukaz za naše starše. Le Pomislite: Učna knjiga bi bila monopol kakor je tobak, sol, vžigalice itd. To se pravi, da sine take reči prodajati samo država. Kaj Pa. če bi knjigo prodal svojemu tovarišu
pravočasno odposlana »Domoljubovk upravi v Ljubljani.
IV.	Naročnik~pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdili županstva in žup-nega urada, do mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiš« ali stanovanje in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1936.
V.	Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji!
1.	pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, steinik, kolnica, kozolec itd.;
\ stanovanjskim podnajemnikom;
4. lastniku dveh ali več stanovanj, hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje.
Če pogori hiša mož;;, čigar žena je naročen« nn »Domoljuba«, ali hiš« očeta, čigar sin nli hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima prnviee do podpore.
Uprava »Domoljuba« sc bo tega pravilnika točno držala in prošenj ueupravi-čeneev ne bo uvaževaia.
ubogi učenec ali njegovi skirši. Še to: ali bi jo sme! brez strahu prepustili svojemu mlajšemu bratcu? Treba bi bilo zakon samo strogo in dobesedno razlagati — m to je pri nas vse mogoče, ker smo navadno bolj belgrajski tiego je Belgrad sam — pa bi bilo potov in šikaniranja in kazni in nepotrebnih stroškov, da bi lahko za vso ceno pozidali nov babilonski stolp.
In nazadnje breme še za tiskarne in za knjigotržce. Čemu umetno uvajati pomanjkanje dela in brezposelnost? Ali nima država nobenih drugih sredstev, da lahko nadzira tiskarne in trgovce, če bi se pregrešili s previsokimi cenami, z oderuštvom? Ali bo enakost učnih knjig res prinesla roj na zemljo?
Preveč smo se udali slepilom enotnosti. Vsi ljudje naj enako mislijo, enako govore, kmalu bo kdo prišel še z zahtevo: vsi državljani naj bodo enako oblečeni — nazadnje še vsi enako veliki, euako debeli, enako bogati. Potem naj še komu v glavo pade, da bo zahteval za vsako državo, naj imajo vsi civilisti enoten poklic: vsi Italijani naj bodo zidarji,
vsi Angleži morajo biti trgovci, vsi Nemci tovarniški delavci, vsi Skandinavci ribiči, vsi Rusi kmetje, vsi Cehi godci in tako naprej, pa bomo s to ljubo enotnostjo prijadrali m. *rtiUM- »unJftn.><rN.
Pojdimo na delo
Mislim, da ga ni Slovenca, ki bi kdaj pozabil na 16. januar 1933, ko je Ljubljana, srce slovenskega naroda, prižele nase svoje ljubljene, drage brate iz Korotana, ki so nam prinesli najlepše, kar imajo; svojo slovensko pesem, s katero so izrazili svojo radost in svojo bol, svojo dušo, lepoto slovenske Koroške, mogočnost svojih gora in oložnosi naših jezer. Na tisoče rok se je tedaj dvigalo v pozdrav, še več jih je utripalo v viharju navdušenja in marsikomu so lile solze, ko je videl na naši zemlji 75 zastopnikov koroške veje slovenskega naroda. In kako se je godilo našim bratom ? Prav tako kot nam. Tudi njim so utripala srca, ko so se znašli sredi bratskega navduSenja in ko so spoznali, da niti umetna meja, niti gorski grebeni Karavank ne morejo razsekati našega narodnega telesa na dvoje in pretrgati velike, globoke ljubezni, ki živi v vseh srcih na oni in na tej strani Karavank.
Kdor je pazno posluša) vse številne tople pozdrave in govore, ki so jih govorila naša srca bratom iz Korotana na čast, je zasledil v njih eno samo veliko misei: Dokler bo slovenski Korotan slovensko pel, toliko časa bo tudi slovenski ostal, — In slovenski ostani! Ta želja in prošnja se je morala poroditi v duši vsakemu zavednemu Slovencu, ko je poslušal pristno narodno pesem naših Korošcev v veliki unionski dvorani.
S svojim prihodom, z govorom in pesmijo, so nam jasno izpričali in potrdili, da so res naši rodni bratje in močna veja slovenskega naroda. Sijajno so izpodbili s tem tudi dokaze, da govorijo koroški Slovenci popolnoma drug jezik, kakor ostali Slovenci in da oni niso Slovenci, ampak poseben narod, zato so jih pa Nemci krstili »die Windischen«.. S takimi naivnimi in neresničnimi dokazi sta pred tremi leti stopila pred evropsko javnost dva zagrizena sovražnika Slovencev: dr. Wutte in dr. Barta. — Dr, Wutte je napisal knjigo: »Deutsch — vvindiseh — slowenisch«, kjei kar mrgoli gorostasnih protislovij in laži. Dr, Barta pa je imel obširno predavanje v dunajskem radiju, ki ga je naslovil: »B e i den VC i a d i s c h e n in K a r n t e n«. Kdor jc poslušal to predavanje — pa naj bo Nemec ali Slovenec ali Italijan — je moral resnici na ljubo pritrditi, da nam je storil predavatelj z omenjenim predavanjem hudo krivico. Le žal, da nismo njegovim lažens bolj ugovarjali in s«
I'
Ne več novih bremen!
po.siužili bolj odločnih sredstev. No, pa kaj hočemo, ker smo Slovenci dober narod in marsikaj radi potrpimo. Včasi smo podobni človeku, ki ga je zlobnež udaril po enem licu, ,,a mu je nastavil še drago In to je naš velik naroden greh, ki se je že večkrat maščeval nad našim narodom in se bo Je, če se ne bomo že enkrat streznili.
Vsi dobi o vemo, da skušajo določeni zagrizeni nemški narodnjakarski krogi " Avstriji zatreti in zabrisati po našem	'.em vsako sled, ki bi spominjala na :e in na slovensko zemljo. Začeli so ti usodnem glasovanju pred petna:- i le.i postopati zelo odločno: za vse venske vasi in mesta so spleteničili nem: mena. Naši mladini skušajo vcepiti že v ski šoli nemški duh in nemški jezik. Dam. j Koroškem ni niti ene ljudske šole, ki bi Lit' enfV«, obstojajo sicer dvojezične šole, • p. 'golj ponemčevalnice. Te šole so uveai: a-mi. to pa le zaradi tega, da bi dobu, bratje v naši državi več prostosti in ugod v šolsk«m področju.
Kdor prebira nemške ča' ise in n-duje njihova poročila o Nemcii	.viji,
bo opazil, da nekateri dopisniki	a dnem
kričijo v svet, da nimajo Nemci .iaši državi prav nobenih pravic, da jih preziramo in zatiramo. Kdor saj nekoliko pozna razmere Nemcev v Jugoslaviji, mi bo rad pritrdil, da jim naša država nudi vse ugodnosti. V naši državi velja iolski zakon: kjer je nemških otrok saj trideset, smejo Nemci ustanoviti nemško ljudsko šolo, kjer se vrši pouk do 3. razreda izključno le v nemškem jeziku. In koliko šol imajo Nemci v nai državi? Po podatkih od marca 1929 imajo Nemci v Jugoslaviji 154 ljudskih šol s 570 oddelki. Te šole je obiskovalo v šolskem letu 1929/30 33.304 otrok in ns teh šolah je poučevalo 572 učiteljev. Poleg ljudskih šol imajo 38 otroških vrtcev s 49 oddelki, katere obiskuje 3658 otrok. V otroških vrtcih je nastavljenih 48 Učnih moči. Poleg tega imajo 6 meičanskih iol s 24 oddelki in s 721 dijaki, razen tega obstoja gimnazija v Novem Vrbasu in učiteljišče, na katerem poučujejo celo profesoiji iz Nemčije, ki niso naši državljani.
Zdaj pa poglejmo, koliko je na slovenskem Koroškem slovenskih iol s takimi ugodnostmi. Vseh Korošcev je okoli 90.000. Danes Imamo na Koroškem okoli 70 tako zvanih utrakvlstičnih šol. Te šole obiskuje okoli 13.000 slovenskih in 1516 nemških otrok, Ti nemški otroci pa so večinoma slovenskega po-koljenja ln stanujejo po mestih in trgih. Na teh 70 utrakvističnih šolah sta poučevala v šolskem letu 1931/32 od vsega učiteljstva komaj dva učitelja slovenske narodnosti, vse drugo učiteljstvo je nemško ter odločno nasprotno slovenski vzgoji in slovenski kulturi. Poleg tega pa se vsako leto s pomočjo agitacije nemškega učiteljstva pretvarjajo dvojezične šole v čisto nemške. Zato po vsej pravici trdimo, da so dvojezične šole prave ponemčevalnice za našo mladino na Koroškem, (Več o tem glej: Dr. V. Rožič: Položaj nemške manjšine v Jugoslaviji in položaj Slovencev v Avstriji.)
Ne bilo bi pravično, da bi mi zaradi tega Nemce v Jugoslaviji sovražili in preganjali, ampak zahtevamo pa lahko, in to moramo zahtevati, da se da našim ljudem na slovenskem Koroškem prav ista pravica in ugodnost, kot jo imajo Nemci v naši državi.
| Na kongresih v Nurnbergu in Essenu sem 1 imel priliko prisostvovati vriičastnemu zborovanju" ki je bilo posvečeno nemšk>m man|š> n.m v inozemstvu. Kdor je že kda, vidri t-ko prireditev, je ne bo mogel mkol. pozab.tt. Ka ko ti ljudje skrbijo za svojo kr. v tu,m., m, m mogoče popisati. Oni zahtevam, da se ustanovijo povsod tam, kjer so naseljem njihov« rojaki, nemške šole in da se poučuje v materinem jeziku. Nemci skrbijo, da imajo rojaki zadostno število knjig in časopisov, da imajo svojega duhovnika in da so vedno zdruzem z domovino, odkoder dobivajo duhovno in denarno pomoč. Vse to je lepo in mi bi se morali učiti delati za svoje neodrešene brate pri njih. Dvoje mi je zlasti v živem spominu: nemška odločnost in vztrajnost in pa njihova velika ljubezen, ki jo goje do svojih bratov in sester, ki žive izven nemške loniovine. In tega bi bilo krvavo potrebno tudi nam, ki smo
šele zadnja leta postali pozoruejši na našo kri, ki živi pod tujim jarmom.
Ko sem se pogovarjal v Berlinu z bivšim voditeljem bavarske ljudske stranke dr. lv, Leichlom in univ. prof. dr. G. Schreiberjtm o naši Koroški, sta mi oba dejala, da »mo za-mudili ugodno priliko, ki se nam je nudil* pred glasovanjem pred petnajstimi leti. I„ res, moral sem jima pritrditi, da smo bili Slovenci glede koroškega vprašanja leta 1919 in 1920 preveliki optimisti (dobrogledi).
Velik naroden greh smo zagrešili pred petnajstimi leti. Po dolgih letih čakanja, dela, trpljenja in nad se je Slovencem nudila prilika. da zberejo brate onkraj Karavank, da zaokrožijo svojo kulturno enoto po zamislih koroških velikanov Matije Majarja Zilskega in Einspielerja. Toda mi smo ledaj spali, tujec se je pa veselil in zapečatil saj za nekaj časa usodo naših bratov v Korotanu.
Nič nisem prizadet pri lnedenskein klancu. Zaradi mene lahko stoji, kakor ga je Bog ustvaril in kakor so ga potem ljudje naredili. Nič ne bom licitiral in se vmešaval med dra-žitelje, pa tudi med delavce se ne bom šlulil. Vendar me je pa pograbila huda jeza, ko sem bral časopisna poročila, da je dražba za preložitev klanca v Mednem pri Medvodah razveljavljena. ln to iz tako malenkostnih vzrokov!
Prvo moje vprašunje je bilo: Ali res še sedaj ne znamo vladati? To je čisto navadna tf-vv. M .MfcMft 'A A^u-vl i,' žave se s tem ne dviga, ne pospešuje, pač pa naravnost uničuje.
Drugo vprašanje: Kdo bo pa še hotel dražiti? Ce so izpolnjeni vsi pogoji, pa vkljub temu dražba ne obvelja — potem, gospoda moja, morajo tudi podjetniki priti do prepričanja: Ali je vredno pisariti, plačevati kolke in druge pristojbine, če bo pa vse skupaj šlo J
v vodo. Nazadnje bo morebiti pri ponovnem razpisu en sam dražitelj, ali pa še enega ae i in preložitev se lahko vleče do .sodnega tiue. |
in še tretje vprašanje: Ali se z razve-ljavljenjein rešuje vprušauje bede in brezposelnosti med ljudstvom. Dajte ljudem dela! Dajte si dopovedati, da rešitev Jugoslavije ni v bednostnih fondih, ampak v delu. Bednostni fondi so potuha za tiste, ki s« jim delati ne ljubi. Vsak pošten državljan, tudi vsak pošten Slovenec bo bolj vesel tistega denarja, ki ga bo sam prislužil, kakor pa bednostne podpore S takimle ravnanjem pa sami pehamo svoje ljudi na cesto, .»■vi '..u^/pii* med tatove in postopače. Sami širimo med mase nezadovljnost in kar je z njo v najbolj tesni zvezi.
Vladajmo! Pa ne z zapostavljanjem, ne • c/mV inj»»/ii, i/v i ' Aki«k>//'i •»»)/<•* » stavo in z moško besedo. Blagor vseh državljanov pa bodi nam vsem najvišja postava.
Posledice zamrznjene gotovine
Odkar je denar zamrznil po žepih iu raznih blagajnah raste število brezposelnih. Na deželi nimajo dela zidarji, tesarji, mizarji itd., čeprav se zid podira in streha rebrn kaže. Ker niti tisti, ki imajo denar naložen, ne morejo do denarja, hodijo ljudje razcapani, trgovine in tovarne pa ne morejo prodati zaloge, zato odpuščajo delavce.
Druga posledica zamrznjenega denarja je nezaupanje ki postaja vedno večje. Namesto, da bi tisti ki imajo, denar dali na posodo, ali ga dali v hranilnico,, ga rajši drže v svojih predalih. Ako bi danes papirnat denar žigosali, bi tisti, ki »imajo«, prišli ob veliko. Zato se to ne bo zgodilo.
Tretja posledica zamrznjene gotovine je trajno padanje cen vseh pridelkov. Živina, prešiči les nimajo danes skoro nobene cene!

Zadovoljni ste !e, kadar dobro In pečeni kupite I
Radi lega se zglasite prt nakupu blaga za zen3kein moške obloke in drugih poirebSein svilnatih rut in šerp pri	'
mm liimu
LJUBLJANA. Lingnrjeva ulica
Tam bodete dobro In niSteno
postrežeai
Cisto naravno. Ljudje morajo plačati davke, če ne poje boben; ljudje morajo biti oblečeni, ker danes še ni moderno, da bi hodili nagi, kakor v Afriki, zato pa morajo prodati svoje pridelke za vsako ceno. To prekitpti dobro vedo, zato tirajo cene navzdol. -Kljub denarni krizi jih je še mnogo, ki nc občutijo nobene krize. Kopališča in prostori raznih športih so še vedno polni tistih, ki Imajo.
Naj omenimo še eno posledico denarne krize: Mladi se ne morejo ženiti. Pa ti pride v hranilnico fant ali dekle z besedo: »Ženil bi se rad, možila bi se rada, denar sem clnla v hranilnico; daues ga potrebujem, ker fant me noče brez denarja.« Pa ti dobi odgovor »Dobiš tri kovače«, več ni mogoče. Tako s» danes »pod zaščito« tudi neveste, da se u« morejo možiti, ker ne pridejo do svojega denarja I
Kdaj bo te mizerje konec? Moral bi p»H kak Roosewellt iz Amerike v Evropo, pa bi kmalu rešil, denarno krizo. Evropa pa samo »olnca«, ker se boji tistih, ki imajo, ne pa tistih na nimajo. Slavna ženeva, ki je s svojimi sankcijami »preprečila« voisko, jc denarno krizo in brezposelnost še pomnožila.
Mfc lMVifv i \nmvih.""-
če vzames vedno
£CHICHT0VC
TERPENTINOVO MILO.

Umrli angleški kralj Jurij V
Vsako uro koraka mimo mrtvaškega odio, na katerem leži truplo umrlega kralja juriia V., 18.000 ljudi. V nekai dneh bo Število tistih, kateri so se poslovili od svoiega mrtvega kralja, dosegi®
veliko številko enega milijona
10
Dr. Krekov shod v Si. Vida
med njim in vlado, odnosno parlamentom nikdar do nobenega spora. Posebno pa se jt izkazal pokojni kralj Jurij kot državnik velike dalekovidnosti, ko je prepustil vlado delavsk« stranki, S to modro popustljivostjo je ohranil Angliji njen notranji mir. A tudi za časa svetovne vojne, revolucije r.a Irskem, težkih časih obupno naraščajoče brezposelnosti je dokazal kralj Jurij, da je kralj, v katerega morejo imeti številni narodi britanskih držav svoje popolno zaupanje.
In to zaupanje so narodi britanskega :m-perija tudi imeli, kar se je pokazalo ob vsakeia težkem trenutku, ko je šlo za edinstvo Britanije. Prav za prav edina pravna vez med Anglijo in drugimi britanskimi državami (domi-nioni) jc bil angleški kralj in la vez je bila dovolj močna, da je vzdržala vse preizkušnjf in tudi najtežje.
V nabito polnem velikem Društvenem domu v Št. Vidu nad Ljubljano je imel preteklo nedeljo minister dr. Miha Krek zelo lep shod. Najprej je omenil, kako je naša stranka ostala čvrsta vzlic petletnem preganjanju. Ozrl se je na zadnje skupščinske volitve, ki so v jusni luči pokazale voljo naroda. Jugosl. rad. zajednica je dosegla sijajne uspehe proti združenim nasprotnikom. Vladala je popolna svoli. la in tudi nekateri državni in samoupravni uradniki ki so nastopali pri volitvah ne samo neopravičeno, temveč celo drzno proti našim JKZ listam in celo sami kandidirali na nasprotnih listah, niso mogli vdušiti silne volje ljudstva.
G. minister se je dotaknil tudi zadnje vladno krize, ko sta odstopila dvu ministra ln je povdaril, da se je pri reševanju vladne krize videlo, da vživa sedanja vlada popolno zaupanje tako od zgoraj kakor od spodaj.
Govoreč o gospodarskih vprašanjih, posebno z ozirom na vojno v AIriki, je g. minister izjavil: Ne sankcije, ampak vojna je ono, kar nas biča. Vseeno je, ali je Italija mejo zaprla ali ne. Razlika je samo v tem: če bi Italija mej ne zaprla, bi mi še naprej uvažali tja blago; ker pa so meje zaprte, nam je ostalo blago doma. Avstrija pa, za katero meje niso bile zaprte, je blago izvažala, ni pa dobila zato denarja in nima sedaj ne kupnine ne blaga. Trgovci sami so bili prisiljeni, da izvoz v Italijo omejijo in ukinejo.
Na koncu je g. minister rekel: >Mi smo
veliko gospodarsko pogorišče že podedovali. Pet lel zapravljanja, raztroševanja za vse mogoče strankarske prireditve, pet let korupcije, vso to se mora že poznati, da bi že samo to zlo povzročilo gospodarsko krizo, četudi bi svetovne krize ne bilo. Toda svetovna kriza je prišla in našo državo je našla v režimu popolnega nezaupanja Režim nezaupanja pa je stvoril nezaupanje tudi v gospodarstvu. Ptd-jetiuk in človek, ki je imel sredstva, ni zaupal, da mu politični režim ne prekriža njegovih gospodarskih načrtov, ker «e je bal, da mu zaradi stranke vzamejo koncesijo itd. Zato pa so tisti, ki so imeli denar in ki bi lahko dali ljudem zaslužka, denar poskrili in ga odtegnili prometu. Vlada se muči, da bi našla nove trge, posebno v Anglijo in Ho-landsko. Poleg tega upamo, da bomo našli toliko sredstev, da bomo mogli tam, kjer ljudje gladujejo, preskrbeti jih za suho živijenje, vsaj do pomladi in do poletja, ko potem priroda zopet nekaj da. Vlada ie napravila načrt, javnih del in po tem načrtu bi se moralo v dravski banovini začeti in deloma že letos dovršiti toliko ^nvnih del, kakor še nikdar, odkar obstoja država Ce se nam ta načrt posreči, upamo, da bomo lahko zaposlili na stotine delavstva pri zgradbi novih cest, pri napravljanju vodovodov v brezvodnih krajih. To je načrt, ki ga je vlada sprejela, ki ga bomo slovenski ministri branili in držali z vsem mogočim vplivom in upnrn, da bodo letos nekatera dela izvršena, druga pa začeta.
Lepo in dobro ohranjeno perilo,
Krati, hi mu ie narod znaoal
Z globokim sočustvovanjem je sprejel ves kulturni svet in ne samo britanski imperij , (Anglija in druge več ali manj samostojne države pod angleškim varstvom) vest o smrti ; blagopokojnega kralja, ki je po pravici veljal kot vzor modernega in ustavnega vladarja., Ce- [ prav je njegova domovina preživljala za časa njegovega vladanja težke spore, notranje in
zunanje, je vendar znal angleški kralj vedno ohraniti svoje izjemno stališče nedotaknjeno od dnevnih dogodkov. To pa predvsem, ker je bil v resnici pravi prijatelj svojega naroda. Kar je on delal, je bilo vedno pravilno in zato je bila tudi njegova beseda vedno uvaže-in zato tudi v najtežjih časih ni prišlo
KAJ JE NOVEGA
Veliko gosp. zborovanje v Ljubljani
ene 3i '.e:r.:i~i 1*66 Ijzl.: v Trpečem dc-ma l: v---: . vd je Povod iemu ai-.niv£ae iisiijje prod ■aa preprečil« iivoi ca-Zato sc. s« ustavile i v dravski banovini o brez kruha. ovičevs viada je po

eii kraje*' države »ks; zarr.M«cev med njim! je poizkusik. udariti Vodi na politično struno. pa niso ieli uspeha. Ko j« poslan« Mravlje v to čisto gospodarsko vprašanje ; vtaknil i medklicem '.udi učitelje, ga je min:'- ( sier Jankovič ko« folarčka v prvem razredu j j resao poučil: 5Kdor ao5e imeti političen j i shoc. Mj gre v sosedno dvorano, kamor pri- |
ve. .sv ~
ar jasia;-r. zakaj
zborovanje poslala je r;a ariaisire- ,'aakiTiča. dr. Kreka i Sio: več drjgih višjih ured-aikoi šx siinistrsiev. Sarzoča sta biia poleg £<dp -x«v ruii.li slovenskih gospodarskih cijracizarij. sadi saš "tvaa dr. Na:iačen in SjubljaMki iapan dr. Adlešič.
S<o»waEje je vodil minister Janko-vič, to je v av;Jn: besedi poda.! iepo poročilo o esneai iivani m napovedal velika aria rsa a panovinska jaras deia. k: bodo aai« -rejtjkv^einiffi kruh*, izčrpna poročila « ••' «'••• drugi gospodje iz Slovenije :n dru-
dem tudi jaz. da podam politično poročilo. PreiE-ščenje itfiteljstva pa nima z gospodarskimi zadevanji ničesar opraviti.'
Hude levite je bral nekaterim liberalni!!! iešciai iodustrijrem tudi minister K -i j!j Rekel je. da so iesni miorfrijci iei^ezs -eda-nje?s položaja v marsičem tudi sami kr-v: in da ne more rfdanja vlada popraviti v šestih mesecih iec*. kar so pošit prijatelji lir-e.ai-nih lesnih iaduSrijtev pokvarili s s. -j. protislovensko er-spodarsko politiko v šestih letih.
Zborovale: — hiio jih je .-kroe 1000 — so ob zak/učku ministre topi ^pozdravlja i i in so se razšli prepričani. da bo vlada »;<-•rila za nje vse. kar s« s: .riti da.
150.000 ljudi brez kruha
Zi j>;.sliko .. strašnem stanju brez-s.aLjo nijiK«; toža« podatki Okr:£--r-ii tiri.ii u zavarovanje delavcev v Ljuh-
Tak- tvecK z teh podatkov, da je de.ivsn-i zaviit-vs^ega pri ter urada iooee ■ra ivSS Esuj h'. -	orez-
i*ss<?a:ii ter T>šs jodfca. Ako vemo. da -e vssss. za -igranega aelavsSra SS.3M. p?teai Vi-i.r .. s.creai;. jiojsj vsak	de-
brezp^ba.	bresposelriih je k-
- —^ vi s: ki Zgradb, kjer je bilo drsim in »X- samcev. da--.•?	stroki t 21» bmpasela:-
a: cnznoam: a 296) saa»ci. nate pa si sJeče: »3» saaK-e« m 210 drniia. miiar-sr.s 3K. dntim ie i5*> m«,, «4>lafilna
-	3S® as« ia 3» drožia. kasen ^
-	f551*"* sassees in 8J0 dražiš, ko-
js con JS8) samcev in 440 c-aj... trc:v;B» 13» samcev in -O) dreim. f '^f®1 ''^j1 s»sae«v in 65 drsžic. ' .*r* i-'- saa»eT is 2S»: lirii. N pa ciso izkazamk'. ^-'"'•j- his-.ftsa. obKaski - Pn !IM—Ml obrata, v ' .i' gcačno-iaearsk: ^ .aptir-ti so r?:«r; 5e jtk: fiC ".....^	ia lasža-
.	fr^-r-i pr. -.-liO
-ia rei, saa; a ejš«®	v
-.' š f i. ~
" rtv
je ouo n. pr. v	pouptnuuk 4 do
mesecev Il4a delavcev, n^o b mesecev pa
deiav««v. čeprav ima ^rajevska 'ona čela še večje ozemlje iak-.r ijubijiaska.
ljubljanska ceajraia je ;eta da.i rednih prapor 564.<.»«> |«;r,. izredni!: ::<> tisoč Bia .ea 1S65 p^ j« luoraia .eairaia dit; i« .i»'» Din redaii m K&mOO urednik podpor. Vse javne orne deia v Sloveniji so dale leta }S6i I.C4S.OOC< Din rednih in 2S»<.m«) mednih podpor, leta IS65 pa L»ia0w> Din ic 12fe.OX' Da izndnih podpor h teh števiik s, jasa-: predstavljamo < brezix>seln sti v S. veni);. Pnste; i, k teatu se »rezposeme radarje in ve/iko števiic. brei-poseinia Besebnih Dameščen>ev. malih obr*-dninarjev, ki vs; nisc všteti v to »'.£■ -stika po?«« moramo mirno reč. da v - -s dnsaa^mi Saai kakšna lsn«o":; •• di bn?i stalnega lasiurka in bre; k-tihs. '
Delavske bataljone dobimo?
st. -ti^
r?

4 i..; : - .
T deCarrem. aad
..• -=	4 : aoKti	71,
r. s— - ?l	...	.
VINA

Itre
'• raeseotikn »Kaša moč
aik dr- Jo«h« VorJit da nai ss* aesistemiučne podpore fcacoTioskeSz bcdnostaegz iood
B& pmpeT£OV a aker" kariutirnia
Ilcr	PO	arugia drža
oe ^f««: G ^ Voršk š-ev.;0 poseinS v SioTeas: m ».«» « pr,y •
»e r^še k.zc preijriiaaš« teš brc
-"L"-","-"1" °	® Pr«ooč8če. povrh
- «	znesek. s ^tenm hi SK
predlani odvei-r-iasesto = -
toada. prostov
orSan:-
ca s:a-
po prejemu te Domoljubove šte vitke, najkasneje pa 31.jxnuarfa mora biti obnovljena naročnina za leto 1936. Sicer Vam ugasne pravica do podpore v slučaju požarne nesreče. - Preberite ie enkrat pravilnik o Domoljuba, vih požarnih podporah in
pohitite s plačilom!
šei« po preteku daitše dobe razpolaga; \<jM bi se mitefaii temu priaiiaema dešu in bi rajjj živel na i*čtin dragih brez ▼takega posla, prot-. teaju pa aa| bi &e porabile wsnkcue. Iu-kor zoper oae ki iih pošiiiaa»o v pri- ilne delavnice.
OSEBNE VESTI
a K MNErežjB aMle-k»-e» kralja Jsrijj V,
je odp«.4cna! \ l»ndon tudi rtaš knez tmest-
aii; Pavle.
d \ prave-viiss# niutirtti* j«* dedi-i^n a* »!aibe»t.Bj«- itarešiaa okrožnega «>Ui-.'a v Trebnjem dr ivan Bizjak, ki bo v pra.usud-neoi uuuistrstvu prevzel -ječ-bm releral a področj« pnzivuega -	v Ljubkuj
me-to ar Krav me. ki bo \ kratkeu- tai --en >H>je doiinost:.
d atl leuir« rajs-tTa je prsznovsi :.ilp -"ar v pok. g. Krulej v Trbovijah.
DOMAČE NOVICE
d Z««imi>» Ttai lftaim » aa^«m kn:si-ške« reda Dne >i. fa . iarja je pr^:-*kl« T«i let. odkar	T-vgrašfci nadšJtcil -i-^rhard
rotrd:: darilno iistiDO ptujskih eo-p->l v Kri-*	m Hartnida. po materi pripada veliko-
nedeljska cerkev kritn ške«u red« " • '•-nu jubilej t-o veliktineoeljska	b katere
.-e v teku stoletij ran.it* iijpp."^® riao-j skesa okraja, praznovala v ietošnjv-m r> - stja o Zopet >» prircli -	;sa wl-
-rajskem vseučilišču Nenerede s« nedavno izzvali akademiki leve politične smeri. Pa hi v bodo6e na vseučišišHi prepre«Ji i.tsredi '<* vseui :!š>ki svet postavil posebno v Mučili--ko straio. ki -Sej« 4«)
d 19 prašek«, j,. -»s-sit, svinja ;vanu Kopači na Kokri« pn Kranju 2iv»l ••	s«daj v drugič m je bila pri -rjss«
iv.sestnika Janeza Brodarja v Hrastih
;i K* je bila ^ ^^ ,	K bra-
: jevki Piesec Katarini v Metliki je vlomi! do-sedaj še neznani tat Kalarina je bila po poslu v Ljupijani, ko se j« p« vrnila, je takoj opa- j ™*» <•» je prišel v hišo nepovabijen (ast Okno r -at rar;:;.	,n prebrska? vse - -va-
Oo-^sei je 10 rjuh ti brisač, srebrn«
W tstn. mmkh mmk
r-5-.v	UI1TK
-. - j«
Ses „
P8k.vr4r.eae trt**** 1
i-s Usti črevesu
■ »r. 1MK. S. V A
uro, zlato uro, zlat prstan, 2 para srebrnega jedilnega orodja, tako da trpi Katarina 2500 Din škode. Na srečo je bila oškodovanka zavarovana.
d Zavožite usta komunističnim čvekačem. Te dni je neka gospa pripovedovala, da se ji je pred kratkim v Ljubljani predstavil nekdo i u ji je vsiljeval svoje komunistično nazore. Lagal se je, da je bogoslovee. Na vse pretege je hvalil boljševizem, češ, da ni lepšega raja na svetu, kakor je v Rusiji. Povedal je gospej baje tudi svoj priimek. Očividno se je izdajal za bogoslovca, da bi pod to firmo lažje širil svoje komunistične nazore. Pozor torej pred vsemi takimi in podobnimi ljudmi. — Neka oseba, ki sč je pred nedavnim časom peljala iz Ljubljane proti Novemu mestu, je pripovedovala, da je ua železniški vožnji od Ljubljane do Stične neki človek širil komunizem in zelo pohujšljivo govoril zoper vero. V do-tičnem vagonu je bilo tudi več šolskih deklet. Vsakdo je nespameten, kdor mirno trpi v svoji bližini tako komunistično-protiversko govorjenje. Pokliče naj kratkomalo sprevodnika ali orožnika, ki je po naših državnih paragrafih dolžan zavezati usta takemu komunistično brezbožnemu čvekaču.
d Bolnišnico s 100 posteljami hoče sezidali ljubljanska mestna občina.
d Nekaj številk iz področja naših državnih uslužbencev. Finančno ministrstvo je izdalo ob predložitvi proračuna narodnemu predstavništvu tudi pregled števila državnih uslužbencev in njih prejemke v proračunskem letu 1935-1936. S tem se nadaljuje serija statistik o teli vprašanjih iz prejšnjih let. Število drž. uslužbencev je naraslo od 205.119 v letu 1934-1935 na 208.277 v letu 1935-1936, njih prejemki pa od 5142.9 na 5192,0 milj. Din. Od leta 1934-1935 na 1935-1936 je predvsem naraslo število uradniških pripravnikov, in sicer za 2924, dočim je število uradnikov naraslo samo za 137. Državni uslužbenci se razdeli- sledeče: ministri in bani 23, uradniki 57.762, uradniški pripravniki 16.042, zvaničniki 34.694, služitelji 10.848, kontrak-tualni in honorarski uslužbenci ter dnevni-čarji 36.885. uerazvrščeno osebje 2252, častniki in uradniki 10.536, podčastniki, kaplarji in orožniki 39.033. Državnih uslužbencev pri Lanskih upravah je bilo 1935-1936 44.446 Število banovinskih uslužbencev je naraslo od 1934-1935 nu 1935-1936 od 11.800 na 12.359
d Časopis j« gluhoneme prične izhajati v Belgradu.
d Novo puntajo otvorij« na progi Kamnik — Ljubljana, in sicer med sedanjima postajama Črnuče in Trzin.
Kaj premiiijuje gospa Ivanka?
Novo perilo stan® veliko denarja, ki ga vsak n* premore. Toda lepo belo, duh teče in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pq ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje. iz njega kar duhti po snagi in svežosti.
OVOTERPENTINQVOMIL0
d Zanimive številke priobčuje >Napre-dek glede prebivalstva Bosne in Hercegovine. v dvajsetih letih se je dvignilo število prebivalstva teh dežel za 62%. Leta 1879 je bilo tam 210.000, danes 440.000 katoličanov. V istem razdobju se je dvignilo število pravoslavnih od 497.000 na 821.000, muslimanov pa od 450.000 na 580.000.
d Delavska zbornica v Ljubljani je izdelala za bližnji kongres delavskih zbornic iz vse države več poročil o nujnih zahtevah našega delavstva. Glede nezaposlenosti, pomoči in zavarovanju nezaposlenih ugotavlja zbornica, da je nova uredba o organizaciji posredovanja dela zelo nejasna. Nadalje je uredba slaba v tem oziru, ker se premalo ozira na sezonsko delavstvo, saj je dobivanje podpore vezano na daljšo dobo, p rov eden o v socialnem zavarovanju. Zaradi tega predlaga zbornica, da je celo četrto poglavje nove uredbe postaviti na povsem druge temelje. Dotlej pa je podaljšati obstoječe stanje. Način podpor je treba poenostaviti, podpore pa razdeliti pravičnejše. V vsakem primeru pa bodo podpore nizke, ne višje od. dosedanjih — pa naj bo preuredba takšna ali drugačna —- ako se ne "ajde g povišanjem sredstev pravična podlaga za povišanje dajatev.
d Tudi Maribor ima Adolfa Hitlerja. Pre-tečeni teden je bil krščen v mariborski stol niči deček, ki se piše »Hitler«, krstili so ga pa za -Adolfa % tako da ima sedaj tudi Maribor svojega »Adolfa Hiiierja«.
d Med Slovenci ni kapitalistov. Svoje vtise iz Amerike je zaključil škof dr. Kožmau med drugimi tudi s temi besedami: »Ce primerjam bogastvo Amerike z našim, vsi Slovenci skupaj nismo za enega bogatina. Kako smešno »e čuje, ko govorijo pri nas o -slovenskih« ali celo »katoliških« kapitalistih. •Vsi skupaj, kar nas je, nimamo premoženja za enega pravega ameriškega kapitalista . .«
d Drorairedna trgovska šel« v Kasiavca bo začetkom prihodnjega šolskega leta po-vzdignjena v trgovsko akademijo. Tako je obljubil odposlanstvu meščanov minister za trgovino.
d Slin« KMilcniMije »a gejiter koiiqpije vlada v zadnjem č«»u v Hanatu. Cone so namreč zelo narasle. Prvovrstno banatsko seme konoplje se pl«či»je po 6 do 6.50 l>in za
Densfeji nakladi našega lisi« jc priložena brošurica o zdravilnem »Hersan«-čaju, no kolero opozarjamo
Ogl; (.' rrji,,,. p .J S il Ulji u, t, • i! <
kilogram, najboljše italijansko pa tudi po 6.25 do 7 Din. V primeri z lanskim letom so letos cene narasle za skoraj 50%.
d En vagon karfiol so prodali te dni iz Dalmacije na Češkoslovaško. Cene so padle. Lani se je prodajala karfiola po 3 do 3.50 Din za kilogram, letos pa po 1 do 1.75 Din za 1 kg.
d Vsi posestniki kouj in druge vprežn« živine v območju Velike Ljubljane morajo živino ;•' vozove priglasit na mestneui vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7.
d Gasilska župa v Murski Soboti šteje 98 čet z 2317 rednimi člani.
d Zelo pogosti so slučaji, ko lastniki no prijavijo pri mlatilnieah in pri poljedelskih strojih zaposlenih oseb zaradi nepoznanja zakonitih predpisov. Opustitev prijave ima zelo težke posledice za lastnika. Drage in dolgotrajne civilne pravde, ki jih naperijo ponesrečenci proti lastnikom mlalilnic, ogrožajo v marsikaterem primeru gospodarski obstoj prizadetega. Ker je zavarovanje pri mlatilnieah. oziroma pri poljedelskih strojih urejeno z zakonom o zavarovanju delavcev, mora okrožni urad vztrajali na tem, da se vsi zaostali in tekoči predpisi redno izterjajo. Zavlačevanje plačila ima za posledico izvedbo prisilne izterjave in povzroča nesorazmerno višje stroške kakor znaša predpis.
wiuiiiiiiiwiyii i immm i m i
- Pri zaprtju, motnjah ? prebavi vzemite zjutraj ris prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčlee«.
d Ponovna licitacija za. preložitev metanskega klanca se bo vršila 11. februarja. Dne 21. februarja pa je ponovna licitacija za gradnjo tlaka z drobnimi kockami na državni cesti Ljubljana—-Št. Vid.
d 25 letni jubilej srojega plodu nosnega delovanj« je proslavilo te dni Prosvetno društvo v Teharjah.
d Pri volitvah obratnih »»upnikov na Jesenicah je dobila Perkotova socialistična list« 450, Jugoslov. strokovna zveza 337, narodnja-karji 287 iu Celesnikova socialistična lista 2@9 glasov. Količnik je bil 84 ta so dobile posamezne liste: t. 5 zaupnikov, 2. 4 zaupnike, 8. 8 zaupnike in 4. 8 zaupnike. Ker se v »i ! 16 zaupnikov, je 16, zaupnik pripadne! še aa-rodnjakarjem, ki je imela največji ostanek količnika in je dobila tako I« četrtka. Napredek narodnjakarjjev se pripisuje temu, da Je večina novo sprejetih delavcev volil« t« listo
g Gospodarsko poslopje je zgorelo Inflaciji! Reismanu bivšemu občinskemu tJijuiku v Bohovi pri Mariboru.
d Gospodarska poslopja je uničil ojcnj posestniku Martinu Zafošniku v Zgornjih Jablanah na Dravskem polju.
<i Poinr jc uničil gospodarsko poslopje ■ posestnika Matevža Sagadina v laporju pri Slovenski Bistrici.
d Nogo si je zlomila pri padcu pred do-mačo hišo 85 letna posestnikov a žena Rozalij« Orehek v Podgoriri pri Dolu.
d Pri popravljanju strehe je strmoglavil > ! globino delavec Kudolf Spudič v Studencih pri i Mariboru. Hude poškodbe.
Korpulentmm to mišičastiio, pri katerih sc pok«-zuieio inaki raznih teže* vsled aeiadostnesia ločevanja sokov, izborilo pomatfa večtedensko P''lc naravne
Frani-ios^fova
grenke vode laki ljudje sc morejo tudi doma -seveda pod nadzorstvom zdravnika -- zdraviti i» fh'i;sani«.	,-,„■ .... « -.iTiaj.
DOMOLJUB . dne 29 jantiana
IZ DOMAČE POLITIKE
d Narodna -kup-čina.	parlament ne
pride do rednega delovanja, ker poslanci parlamentarne opozicije z raznimi, neumestnimi predlogi, s kričanjem in žvižganjem ovirajo dnevni red. Zdaj so bile seje odložene za teden dni. ("e bo opoziciji več politika kot dobrobit državnega gospodarstva, m izključeno, da pride do volitev, pri katerih bo ljudstvo gotovo jasno povedalo, kaj misli o parlamentarnih razgrajačih in zaviračih koristnega dela za državo.
d Nove spremembe občin. Notranji minister dr. Korošec je podpisal uredbo o spojitv i občine Gor. Radgona in Gor. Radgona - okolica v občino Gorenja Radgona s sedežem v Gorenji Radgoni. Občini Sv. Jurij ob Sčavnici in občina Terbegovci se združita v občino Sv. Jurij ob Stavnici s sedežem pri Sv. Juriju ob Stavnici.
d Važna ijjarn jn(io»lo»ait'ke vlade an-jtlt-ški vladi. V imenu jugoslov. vlade je v Društvu narodov dr. Božidar Purič izjavi! med drugim tole: Imam čast. da potrdim, da je bila jugoslovanska vlada zares vprašana od angleške vlade in da je v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki odgovorila, da ne bo v nobenem predvidenem slučaju opustila, da ne bi izv rševala obveze, ki jih je prevzela /. dogovorom jugosl. vlada. To izmenjavo mislt je dostavila na znanje franc. in tudi italijanski > ladi. Jugoslov. vlada ie od svoje strani zaprosila angleško vlado, naj potrdi, da so variiine. ki jih je ona dala vzajemne. Angleška vlada je to ludi storila.• —
d Zh častnega obrana ohrine Lesce na Gorenjskem je bil izbran senator dr. Drago Marušič.
d V občini Trilje pri Splitu «o bile ob-čin-ke volitve. Vložena je bila samo lista rndičevcev, ki je dobila .HI7 glasov.
■ Varno nalniite s>«j denar pri »Hranilnici Kitifrkiii obfia« T Ljubljani. MikMičeva >'. 19, v
IVrujeaine lavaruvalnirt-. račun 10.545, Hranilne v toge n« knjižice 'taie* razpoložljive. fpr»-jeui» in jili obrestuje II v riftllMfri Večje stalne vloge i oili«iv(.(Jjo po dogovoru. — ta vod je pupi-larno varen. ker jamči zanj lfl večjih kmečkih oMSin i vs.-in svojim premoženjem in v«o svojo •tarčno ninčjo ter je tlalno pod nadzorstvom kr. Imii'l<«a« hoiiitsarja. - Pradiir ur» za stranke «n M.I s ,i,> rj .inoMiie.
d V a ponovno zahtevo finančnega ministra je mestna občina zagrebška sklemla da zniža plače mestnih uslužbencev od 4 do JU-d Ne nazaj' Pod tem naslovom priobčuje a Josip Lapajne v .Učiteljskem Tovarišu« uvodnik, kjer med drugim pravi tudi sledeče; Tudi vera je znova prišla na politično bojišče. Tovariši! Dobro leto je od lega, ko se je na skupščini JUU v Belgradu pojavila zahteva, da bodi glavni smoter organizacije »boj kle-rikalizmu!« In kdo je tedaj zavrnil predlog ter pridobil večino skupščine za to. da ostani organizacija zgolj stanov sko-borbenega in prosvetnega značaja? Pristaši JNS - zastopniki dravske banovine! (Govoril je tov. K. Lapajne. op. ured.j — Pa nas res zanima vsebina dotičnega govora g. Fr. Lapajnela. ki je tako j zelo učinkoval na proliklerikalne učitelje. I pristaše Jug. Nac. stranke.
d Minister za poljedelstvo Svetozar Stan-i k«vir je na zborovanju v Novi Kanjiži izjavil, kakor poroča .»Jugoslov. Severe :.Vlada namerava ves proiiram. ki ga je tako jasno začrtala v svoji deklaraciji, izvesti v celoti. Vsi obljubljeni peiitičin zakoni bodo, kakor sem že nekoč dejal, v kratkem izšli. Na vprašanje. ali bodo kaj kmalu razpisane nove volitve. je dejal, da je na to težko odgovorili. Iz tehničnih razlogov jia ni mogoče pričakovali. da hi bile razpisane še letos. Pozneje bomo j>a že še videli. O izveiiparlamentariii opoziciji pa je rekel, da ne predstavlja več tako zgoščene celote, kakor jo je ob volitvah 3. maja 1935.
d Pa po dva, pa po tri... Ban dr. Marko Natlačen je razrešil vse občinske odbornike občin Moste. Šiška in Vič njihovih poslov v občinskih odborih teh občin iz razloga, ker so bile te občine inkorporirane Ljubljani in je novi mestni svet. imenovan od ministra za notranje zadeve g. dr. Antona Korošca, '.e prevzel svoje posle. Zato je prestal razlog za nadaljnje poslovanje okoliških občinskih odborov. z istim odlokom je bUo urejeno, da prevzame mestno poglavarstvo v Ljubljani takoj ves službeni delokrog in upravo imovine priključenih odbor ter izvrši likvidacijo (razrešitev) teh otičin. Predsedniki in občinske uprave priključenih občin poslujejo do končane razrešitve svojih občin in vrše 'e raz-rešitvene posle po navodilih in pod nadzorstvom ljubljanskega mestnega poglavarstva.
d N«; članek »Valja naroda naj obvelja
tndi na šolskem polju«, je dobesedno ponatisnil .Učiteljski tovuriš« in skoraj doslovno tudi -Jutro«. V uvodnem članku ae ga je spomnila tudi »Domovina«. Tako so se lahka seznanili s pravo voljo naroda v podrobnosti vsi, ki se jih tiče.
d K učiteljskim premestitvam. Nedeljski »Slovenec priobčuje članek »Ponesrečena brakada-. ki naj ga nihče ne prezre. Tam čitamo tudi tole: V Sloveniji je 4108 učiteljev, med njimi 4(114 Sokolov. Vseh je premeščenih '284 učiteljev, kar je 6.56% vseh učiteljev, med njimi 234 Sokolov, to je 3.6% vseli učiteljev Sokolov Toda od teh 234 Sokolov jc 15<) premeščenih na svojo prošnjo in le 84 po potrebi službe. Odstotek premeščenih učiteljev, ki niso Sokoli, je precej večji ko pa odstotek premeščenih Sokolov.
d Hazpu>tVn je občinski odbor v Toplicah,
NESREČE
Za novega angleškega kralja so proglasili sina pokojnega Jurija V., ie neporočenej« Edvarda VII!.
d Pri padeu po stopnicah si je poškodo-valu lobanjo in nato v celjski bolnišnici na poškodbi umrla 76 letna vdova po nadoficialu 1 »ostal Marija iz Laškega.
d V Savinji jc utonil 20 letni brezposelni /jdar Kelnez Anton iz Kasaz pri Petrovčah.
d Avto jc treščil v obcestni kamen. Nenavadna avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti med Falo in Breznom. Pri kilometru ;1-1.2 je zdrsnil osebni avto trgovca Hugona l.angerška iz Marenberga zaradi blata in snega s ceste ter treščil v obcestni kamen. Pri udarcu se je zdrobil bencinski tank in v hipu je bil ves avto v plamenih. Trgovec Langer-šek, ki je sam šofiral avto, je skuša! ogenj pogasiti s snegom, pa je bilo vse prizadevanje zaman. V avtomobilu je imel tudi za 7000 Din raznega blaga za svojo trgovino, ki je zgorelo skupaj z vozilom. Škode je 60.000 Din, ki je krita z zavarovalnino.
d Pri pranju je padla v fleročo Savo. Ob narasli Savi ped Savljami pri Ljubljani sta prati sestra ftpanove gospodinje iz Savel j in služkinja Frančiška Kopač, doma iz Vodic. Bili sta že gotovi s pranjem, le Frančiška Kopač je prala še zadnji kos perila. Pri tem se je preveč sklonila čez perivnik, izgubila je ravnovesje in padla naravnost v deročo Savo. Valovi so nesrečno Francko takoj zagrnili in se ni niti za trenutek več »okazala na površju. Vsaka pomoč je bila izključena. Ker je Sava silno narasla, je gotovo ne bo mogoče takoj najti ter jo bo voda pozneje kje naplavila. Kopačeva je bila oblečena v rjavo krilo, siv [predpasnik, na nogah je imela gojzerice, lase [kostanjeve, oči plave, je močno razvita, stara |2(>let, zobe ima dobro ohranjene. Kdor bi našel vtopljenko, jenaprošen, da to takoj sporoči Ivani Dečman, Savlje št. 10, pošta Ježica pri Ljubljani, ali pa ua županstvo Ježica.
d Nenadoma se je udri s hriba plaz. V občini Hrastuik-Dol je v mali zidanici stanovala rodbina upokojenca Klančarja Ko je te idni 80 letni oče KlanČar umrl in so pri mrliču puli domači in sosedje, se je vsled deževja nenadoma udri s hriba plaz ter zasul vrata in večji del zidanice, Mrliča so komaj skozi bkno odnesli k sosedu. Revni družini je uničeno vse pohištvo, sploh vse. V enaki nevarnosti se nahajajo tudi prebivalci v vasi Brci. Nad vasjo ogroža velik plaz vaščane ter se je bati. da v prihodnjem spomladanskem de-levju zasuje več posestnikov. Banska uprava je že odločila B6.000 Din za omejitev tega plazovja in upamo, da se bo vsota kmalu ne-ftazala, da se brž začne z odpeljavo vode ter suši plazovje. Občinska uprava pri najboljši olji zaradi velikega primanjkljaja sama ne pore začeti z delom.
j >1 Utrgala se ie težka skala. V Laškem [ podhumu ima svoj oblastveno odobreni Kamnolom g. Skoherne Karel. Ker lastnik lamnoloma dobavlja kamenje in gramoz za pr/.ne cestne proge, ima tudi delavce v Kamnolomu. Dne 24. januarja so delavci popoldne delali v kamnolomu. Utrgala se je več jubičnih metrov težka skala in padla na de-avca Bezgovška Franca, roj. v Podvinu, obči-a Marija Gradec pri Laškem, in ga ubila.
WVl__GUOBOi/i __
d Umrli so: v Ljubljani Andrej šušteršič, , gornji ŠiSki Marija Sitar roj. Peterca, v [el.iu babica Marija Krajnc, v Ljubljani vele-povec Janko Popovič, pri Sv. Pavlu pri Pre-
Vlafino — ftladno, tedaj
NIVEA-CREME
Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NIVEA zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti ne'o Iečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NIVEA, NIVEA napravi Va«o kožo odporno in ohrani VaSo polt. NIVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NIVEA vsebuje EUCERI-T, na čemur temelji njea edinstveni učinek.
boldu pa tainošnji župnik duhovni svetnik g. Fortunat Končan. Blag jim spomin!
d Blagor jim, kateri v Gospodu zaspel V Mali Nedelji so pokopali trgovca Jožka Lipšo.
—	V Spodnji Hrušici je umrl posestnik Fran Sušteršiš. — V Trbovljah so umrli rudar Benčec Alojzij, Knez Ivan in Grošelj Drago.
—	V Zabnicah pod Sv. Višarjemi je odšel v večnost lesni trgovec Albin Ehrlich. — V avstrijskem Gradcu je zapustila solzno dolino Karoiina Tribnik roj. Weiksler. — V Mari-
boru je izdihnil železniški zvaničnik v pok. Vavpotič Ivan. — V Mokronogu je umrl Koželj Stanko. -- V Mengšu je umrl 7!) letni Lipar Matija. — V Mokronogu so pokopali trgovca Jožefa Sirclja. — V Št. Ilju v Slov. goricah je odšel v blaženo večnost vrli narodnjak veleposestnik Franjo Thaler. — V To-mačevem pri Ljubljani je umrl posestnik Blaž Sem raje. — V Ljubljani sta umrli Nuša Mozetič roj. Rakovec in Ana Klinec roj. Bran J kovič. — Naj v miru počivajo!
Lesno industrij® je treba podpreti
V razgovoru s poročevalcem »Slovenca« je minister Jankovič, ki je prišel zadnjo nedeljo na gospodarsko konferenco v Ljubljano, izjavil:
»Prepričan sem, da bo sedanja gospodarska konferenca v Ljubljani dala dobre uspehe ter da bo pomagala olajšati krizo, v katero je zašla Dravska banovina. Sedanja kriza obsega vse stanove in zadeva vse pridobitne kroge, vendar pa sem bil poklican, da skli-čem konferenco radi tega, ker sta prav gozdarstvo in rudarstvo, torej panogi mojega ministrstva, najbolj prizadeti. Sedanja konferenca ima namen najti čim boljši izhod iz
krize za vse pridobitne kroge in za naša splošno gospodarstvo. Zaradi tega so bil [k>-vabljeni na konferenco tudi drugi ministri, zlasti pa minister za javne gradbe. Kar se tiče lesne industrije, sem mnenja, da je sedaj pravi trenutok, da jo vsestransko podpremo, toda ne samo z gospodarskega, temveč posebno tudi a socialnega stališča Socialno stališče je tembolj važno, ker lesna industrija preživlja na tisoče družin, te družine pa so sedaj brez posla, brez zaslužka in brez kruha. Na konferenci, bom razložil, kaj misli kraljevska vlada ukreniti za omiljenje te krize:«
Zaslužek vinogradnika m gostilničarja
Združenje gostilničarjev se je v časnikih opravičevalo, da ne more vina coneje pro-; dajati, ker ima sledeče stroške: dovoz in vkletenje 76 par banovinska in občinska trošarina, točilna taksa in obvezen priapovek Din 2.95 od litra. Na režijskih stroškov pa Din 4.1 l od litra skupaj 7.82 Din na 1 liter. Pri prvih dveh točkah bi morda bila od slučaja do slučaja primerna neka korektura. Niso pa upravičeni stroški režije po Din 4.11 od litra, ker gostilničar vrže po tem računn vse stroške, kar jih ima v gostilnicarskem obratu, le na vino. Gostilničar pa ne toči le vina, marveč prodaja tudi žganje, pivo, kavo, čaj, malinovec itd., obenem pa tudi oddaja hrano. V prejšnjih časih ao res malo zaslužili gostilničarji pri hrani, danes pa jo hrana zelo poceni, a cene niso danes v groitilni tako nizke, kot so bile pred 30 leti. Gostilničar danes primerno zaslnži pri hrani, ne sme torej vseh režijskih stroškov vreči na vino, ker s tem le podražuje vino in sam znižuje promet vina. S tem je vinogradnik oškodovan. Gostilničar naj ima s tem, da hrani vino v kleti ter ga prinese iz kleti v gostilno na mizo. kar Din 4.11 stroškov! Hoče pa še tudi imeti čisti dobiček. Vinogradnik pa naj celo
leto obdeluje svojo zemljo, naj plača davke, knpuje kolje, galieo, žveplo, dovaža vino na kolodvor po 2G km daleč, kupuj« orodje, plačuje zavarovalnino, to pa naj vse stori za 2 do 3 Din! Treba je pa še tudi vzeti v pošiev nesreče, kot: točo, pozebo in druge bolezni. Kje je tukaj sorazmernost? Pivci danes upravičeno godrnjajo, da so ceuo vina previsoke, in raje ne pijejo. Tako pa trpi vinogradnik, ki je v zolo hudi stiski in ne more prodati svojega vina.
Plače če&kik mmdmikm
Ob zopetni napovedi znižanja plač državnih nameščencev ne bo zanimiv pregled češkoslovaškega uradništva in njegovih p!aa Po podatkih češkoslovaške uradniške organizacije prejema letno plačo nad 30.000 Kč 16.23? oseb, od 24 30.000 Kč, 15.306 oseb, od 21-24.000 Kč 18.329 oseb, od 15—18.000 Kč 17.567 oseb, od 12—15.000 Kč 49.043 oseb, od 95—12:000 Kč 75 000 oseb, od 6-9-000 K5 61.400 oseb iu aarno 6000 Kč 96.491 oseb.
Ena češka krona je okrog 1.82 Din.
V VSAKO H ISO DOMOLJUBA!
.DOHOLiUB« čh* 29 ;t-c*_
RAZGLEDNO SVETU
ŠPANIJA
s Dijaki raigrajaj«. Neredi n« vseučiliščih trajajo še tlalje. N« vseli vseučiliščih so predavanja odpovedana Povsem se zdi. da je uspela splošna stavka, ki so jo akademiki i/vedli proti separatizmu vseučilišča v Barceloni, proti nekaterim marksističnim profesorjem iu d.iigim levičarjem. Zveia španskih vseučilišč iu dijaške organizacije so objavile skupno poročilo, v katerem mini drugim pravijo: da pozivalo vse tovariše, ki so včlanjeni v njihovih organizacijah in ki so njihovi pri-
BANKA BARI1CH
II. fese AilNT 9«ri$
t»dpreml|a denn> lugostevtjo
na )h > I re > •> In pn najboljšem dnevnem Viirm
V *»«• (Minili« posle aajkuUatne)*-
Poštn. nra.ll \ BflRijt, Ftanr.ijt, Hotandiji in Loksem-ourSu sprejemajo plačila n« nn&e čokov ne račune. KS1..UA »KU-M ar»„HM. F**wu*i *« uit« rm«. ■«.« w.i«: v KSV« M. MpmI l.msmntfii v*: |«»»w«Tf
j S« .-aln »o t>oil)emo bruplačno naU č*fc safcamii«*
Abesinsko-iiaHianska vojna
Ki jaz-	pT.	I>CfC » JP *
arec: jtanasjt nfei
n. OimoMB totoL. •	vti i
JfcjtMtifc irrit; <s je z±z>bči-. At*sirx
t-.:M JBi«*j: i-j-a-
■c:- - jf - jO&fiBes.	i r&.i. :• ■ .'-*
itfr S>r: * Ctr.TEJf.': -I- X- t- Jf .. B *
ji.* t	m»c .. •» e£it J
s:»: r. ■r.-.- ^r r	.V:
Vi	*r>:- Š-iji.i i-.	•«»
t t... ste-;* smufi	n.e<u Mt-
t .kil? i£!i Ji J-rj*-.	»OJSki p..
T.J.r . > i.• ■ -r" i Maski* je »bkolj«"«
s*-* stran I- f iaiLjaaski divii.ji. Ju st* ii T»:«i>»:-	v Vtr««B»i bilki od Abesin-
r*-. ..JŠ-I1. j. 0JMO1K- prisiljesu v beg. Krvi. " ;.-,t * veoac trs,n* severa. front-kViai" unar* * a- Nošena. Padie je ie o ~ f ju :»:»* ist:.jaao» iu At>esiiicev j . ; -er rciii aerabii Ite-janom več ,.- i.^fc Hifr. m strojnih pušk io zelo ff -ta.-«« --.iii-c* nia:erijala in ii^ei* -j ilrj-j.. idi. ot s. nt severni friati na i.!t«:n»: fc p ;ŽL-1 One-'1. bildO p"ka-zt «	imai»pvfcica5 v nad	Krvavi
: ,t-k. j" 'Misali ANsaw si vzeli doslej ;»■:>*'• »n ».? H-- tanko*
Kaj ie iskal Sušnih v Pragi
"k ...i. i- -
. >	.If ■ rlluL* --
vfcii* \e:ik
■ubCtj. iba
i.j.u:.r' - -
a i .na L.-p a* preasv t t	c«>-
aj . d* je :u S -
l.	T. s* poodarjs tud: * arad-
. . „ Prec*sen:	d':>sei*-DO zbli-
i str.je ; Mti-. i\ei<- ah ktk.-: je točae-.-.	prelsedaii: d:. Hodia
r inec	iveze
c.-T.i' '.cfkej* s;i ••razuma - 'en ie •t^ o t».<ii*8a z* sode! >-anje dr-
V- t


^.••nei*: :■: >mtr-U) meo državatin Maie in drž*-an.	sp.-raiuma. Nadalje je bi-
la	iNfc:: a\s:r:jsk«-t^šk'.islovaška :axso-
in poravnalna pog Kc»nčno s^ je v Prap ao\ rti'- tud; -kupnih gospodarskih vprašanjih podonavskih dria\. Tako naj bi se ustan -«;ia »kupn- • titno središče za v«e podonavsko države. Cehoslovaki upaju. da bi biio doseči, da hi Anglija začela nabavljati žito tudi v evropskih državah in ne samo v čezmer-kih državah ker »e je kakovost ev-r riskeja žita zelo z boljšala in se je tudi to f:!--- snstno pocenilo. V tem primeru bi mo^la :adi Češkoslovaška povečati svoje nabave s:-oje\ i Ansrliji.
P itrsjuiija \ Prag; so ustvarila tigixlno ^.diag" lii 3-i\f gospodarske odnošaje med pod ona n skirn: državami in v tem je tudi njihov velik: pomen.
o 2siremašuB šolskim otrokom daje
h ras-' kuhinja Rdečega kriia \ >isku
Stadion a oi.i.ipipkt <:rt • Be.-liau. Ni si:«. . dne it ztočr.ike. da bodo mogli tisoči m rsoči fiediti
AVSTRIJA
s V Atw-iiiiji je padel \ okolici Zitare
ve?i na Koroškem stanuje sloveri?-.a družina
Grohar i (ioriškega. lansko leto je zapustil
starše in sestre sin France ter se podal nazai
v domovino. Zanj je bil po%ratek v domovino usoden moral je v italijansko vojsko in nato \ Abesinijo. Pred nekaj dnevi je dobila njegova -estra uradno poročilo, da ji je tirat France pad>-l v Aliesiniji Torej je moral ubogi med prvimi \ ogenj za domovino, ki tako mačehovsko ravna s Slovenci.
d (Kuvko je podala Izvabiva trancoska vlada čeprav j>- dotiil nedavno zaupnico večine parlamenta. Ijivala je vrgel izvršni odbor radikalne stranke, ki ni bil zadovoli ljtvalovo politiko. Nova vlada, ki jo je e-stavil Sarraut. iiiin bolj levičarski značaj.
etaši, da nadaljujejo 8 splošno dijaško stavko c vsej Španiji vse dotlej, dokler ne bo razrešen katalonski vseučiližki problem in ne bodo kaznovani marksisti in odpuščeni marksistični rektorji 'in profesorji z vseučilišč v Owiedu in Madridu.
ANGLIJA
DROBNE NOVICE
KM) zakonskih predlogov je pripravljenih ia sklepanje v francoskem parlamentu.
500 telefonov ima sedaj Abesinija. Pred ital.-abes. vojno samo 260.
V Združenih državah Amerike je okrog 1HH0 žensk, ki imajo 10 in več otrok.
9 ni dolg kazalec ima tira nekega letališča v Južni Afriki.
Kaapušfen ji' japonski parlament in razpisane so note volitve.
s Angleški delavec odklanja komuniste.
Kakor je že znano, so angleške delav. stranke že drugič odbile predlog angleških komunistov, da se ustvari tako zvana skupna (ronta. Glavni organ delavske stranke londonski jPailv Herald« pozdravlja odločitev vodstva stranke, in pravi med rugim, da je komunistična stranka stranka prevratnežev in upornikov. ki noče in tudi ne ve posvetiti svoje moči delu za zboljšanje pogojev življenja najširših slojev naroda Vse svoje sile posveča ta stranka rušenju, prevratu in državljanski uijni ter samooblasti enega stanu. Predlog komunistov o enotni fronti z delavsko stranko. no mnenju lista ni iskren in izhaja samo iz želje, da se iz velike angleške delavske , stranke ustvari orožje za čini lažje širjenje prevratne komunistične propagande v Veliki Britaniji.
Med 12.204 dediče bodo razdelili zapuščino umrlega ameriškega milijonarja O'1'la-herty.
»91.000 prebivalcev ima po zadnjem štetju Španska prestolnica Madrid.
Nemško vojno letalo se je ponesrečilo blizu Berlina. Oba pilota mrtva.
Ostavko je podala egiptovska vlada Ne-sim paše. Menda Angležem ni bila všeč.
Krvavi nemiri so bili med splošno stavko v palestinskem Damasku. Več ubitih in ranjenih.	^
V	starosti 91 let je umrl papeški kočijaz Rinaldo Giacchini. Je služil petim papežem.
V	Londonu je umrl Rudyard Kipling, eden največjih sodobnih pesnikov.
Italijansko modo hočejo osamosvojiti in
prepovedati inozemske vplive — Italijani.
Grški prosvetni minister je odstopil, ker se ne strinja z vseufiliškimi zakoni vlade.
Iz Nemčije bo izgnali hitlerjevci dopisnika »Prager Tagblatta«.
Mesto Saarlouis v Posaarju se imenuje poslej Saarlautern.
Dve pariški cerkvi so okradli tatovi; 250 tisoč dinarjev škode.
Lava I je zopet dobil zaupnico v francoskem parlamentu s 318 proti 251 glasovom.
Noro portugalsko vlado je zopet sestavil Salazar. zunanji minister pa je Jemontio.
Polovica Grčije se je pri nedeljskih volitvah izjavila za Venizelosa.
Drugačne besede — drugačna dejanja
Glede manjšinskega vprašanja je izjavil avstrijski kancler te dni tole:
»Kot veste, živijo v mejah naše države še druge narodnostne skupine. Hrvati na Gra-diščans em in Slovenci na Koroškem. Državno vodstvo ima dovolj povoda, da jih, v kolikor so zvesti Avstrijci, pozdravlja s prisrčnimi pozdravi. Posebna naloga nemštva v Avstriji je. da v pogledu tujih narodnosti ne smemo storiti nobene napake. Nikomur, ki se prizna k državi, ne bomo jemali njegove na-
Liza Godcev a
rodnosti. Naloga avstrijskega nemštva je, da vpliva pomirjevalno na narode in skrbi za to, da imajo tudi narodi v Avstriji prepričanje, da lahko ohranijo svojo narodnost. Glavna napaka Avstrijcev bi bila, če bi jim hotela jemati njihovo narodno posebnost. V preteklosti imamo zato preslabe izkušnje. Narodnostna pravičnost je nemško poslanstvo države in hkrati služba narodu, kateremu pripadamo. Avstrija mora biti vez med narodnimi kulturami.«
Sle žc culi mene liro? ("asi zdaj /are« so slabi: čutimo povsod žc krizo, kaj naj ženina privabi?
Ako doto bi imela in se balo prav bocrato. sto lahk<5 bi jih ujela, več ko polžev na solato!
Če denarcev bi imela, bi prešerno se nosila-, zalih fantov bi krdela vse lepo za nos vodila .. j
Pepelnica mi bo dala dva moža iz cunj is slame! Uadovedna bom vprašala: — Menda nista jezna nam«?
Mlin v Pečeh
Spisal Gustav StrniAa.
I.
Babica ic bila živa tresaviea, drhtele so M 1 oke, trepete!« ji je drobna plava m kdor io n opazoval, je bil za trdno uverien, da jc vsa njena neznatno poslavica mrzlično drgetala.
I Mirile so se je najbolj spominjali od nedelj, ko ic hodila v Mesto k maši Prihajala jc v črni Kriitohni s temno ruio na glavi, v obraz vsa bela m praznična.. Nekaj lepega in častiljivega jc bilo "n tej drobni žcnici; mene dobre, temne oči so siiale milo kakor dva črna kristala iz krivuljastih in ravnih gub in gubic, posejanih po njenem ozkem. kratkem obrazu. Zaradi močno nazaj posnete lobanje, jc bilo na njeni nekaj jasnega, po-aiihovljenega. Starico je vedno sedela v prvi klopi, citala iz masnih bukev, ali pobožno prebirala molek vsa zamaknjena v molitev. Iz cerkve jc na-\odno odhajala zadnja, smehljajočega se obraza j le odpravljalo znancem in se lahno pozibavala x 'kih ko ic stopicala domov.
Meti tednom je bila drugačna, bolj živahna in kar pomlajena, brzela je kakor spretna miška Po gospodarskem poslopju, se včasih za trenulek pomudila v mlinu, rada ukazovala deklam in prema pozno v noč. Brez ropoia mlinskih koles in sumcnia vode jc bila osamljena in v neki nejasni m'i "' 5(:,f' ko ie začula enakomerno klopotanjc , nrnnicnie, je bila spe! vsa v svojem sveiu, k|er tms* t "aiboij no varnem. Tekom let se je H '"ko privadila, do ji je popolna tišina dra-n a neko podzavestno nezaupanje in skoro strah, j ' brez udarjanja mlinskih koles in bučama va-Mi ' ir V "" ' občutek praznine in negotovo- j mi, i 5° m maral». ker se jc iz njega pojavilo ' le t, lc ic otopela in stara. o čemer ni ho- i ™ PremiJIievati, Čeprav je ni bala smrti, ki se i
ji ic dozdevala prav tako naravna kakor življenje Sicer jc zelo rada živela in je bila vedno zdrava Noč ji jc bila živtjeme za sebe. Dan je svetloba in resničnost, ki se razodeva v jasnem i' ažaniu, da ga človek lahko dojame brez muč-n>- ia iskanja saj sc slike v njem plastično pojavljajo in ne mučijo domišljije z meglenimi dvomi.
Toda noč je drugačna! Noč je skrivnost, vsa preprežena s sanjami, nedojemljiva, polna blodenj in podsluterie miline, večkrat tudi tihe groze, a čudovito privlačna in krasna, zamrežena v tajne in bajnost, ki draži človeško domišljijo in io vzgibava
Babica je živela vsako noč zamaknjena in zasanjana v večerno tišino Med plesketanicm mlinskih koles ie odmevalo brnenje njenega kolovrata in se spajalo v monotono pesem dela, ki je lahno odiekala med molčečimi skalami
Starka ie poslušala in razpredala misli kakor tišina svoje komaj zaslutene glasove po akordih podlalno donečili orgel vesolja. Vsaka misel ji ic v dušo, kakor na belo platno, prič arala sliko, ki jo jc žc tisočkrat gledala, pa ji ie vendarle bila vedno spet nova, saj ie znova zaživela zaradi milih ali grenkih spominov, ki so babico opaiali, se laskali njenemu srcu, ali ii dramili tiho otožje, ki jc bilo v duši že zdavnaj pololaženo in se ic pojavljalo le kakor bežna senca med r.veileišiini prividi
Iz vseh njenih spominov jc vsfaiala neka nejasna slutnja življenja, ki ga ženica ni nikoli poznala in je le o njem cula, življenja lepega in opojnega, polncaa čudovilosii in krasote, kakršnega si je predstavljala še kot dvajsetlelna mladenka in jc sanjala o njem vse do konca svojih dni
Včasih so se ii spomini ireriotno izmalič/ri v hladno resnično sedanjost Nepričakovano jc zaziba samo sebe v zrcalu svoje notranjosti, prav tako, kakaršno ic bila v resnici Spoznala je, da ie štora, zaslutila jc okorelost in neprijetno oslab-ijenie To spoznanje jo je obšlo samo za časek.
hitro sc ga je otresla, krepko pognola kolovrat in se nasmehnila, sama ni vedelo zakaj. !n že so ji vzniknile lepše slike.
Babica je bila bitie preteklosti, mila in resnična slika vsega bežnega in minljivega ter do ganljivosli prijazen in vabljiv vzgled preprostosti in otroškosli, ki oslane samo v duševno dobrih siarcih, kateri so še potem, ko so se žc zdavnaj odpovedali vsemu, kar jih je kdaj vezalo na mladost, še vedno prepričani, da vse, kar so živeli in preživeli, ni bilo niti predgovor tisiemu čudovitemu romanu, ki sc imenuje resnično življenje.
In taki ljudje so naibolj srečni, ker ne spadajo med one iztnozgance, ki so izpraznili do zadnje kaplje kupo strasfi in spoznali do dna njeno praznoto in večno žejno hrepenenje za uživanjem, a potem mrmrajo nad usodo, ker so prenasičeni in hočejo vedno več in več, saj so prepričani, da človek živi le zavoljo uživanja in ne zaradi nečesa drugega, kar ga duševno dviga in rriu kaže nota izpopolnitve v samozatajevaniu, iz katerega sc v
duši poraja krepko notranje doživljanje.
*
Pečovski mlin je stal v divji soteski kakor zagozden med kamnite kleči Tik poslopja na desni jc drvela Reka, ki |e gnala tri mlinske kamne Strmi skalnati steni na obeti straneh sta bili navpični in skoro goli, le sem in ije se je kak skromni grmič prilepil na ped zemlje, a ko se jc razrasel in se hote! ruzkoiotiti, jc razočaran povesil veie in si iskal opore, strmeč v prepad, jc tipal okoli ier naposled obvisel v višavi, nihajoč v vetru.
Kadar je bil lasen dan, so bile pečine veličastne in resne, svetlobne črte so se rezale med ostrimi sencami, kakor bi bilo spolzelo prek leh soočenih in zveriženih vdrtin, robov in krivulj mogočno dleio blaznega kiparja, ki bi bil v norih zo-mahih ustvari! nekaj nepojmljivega in brezobličnega a vendar silnega in groznega
PO DOMOVINI
K občinskim volitvam v Mošnjah
Samo dva dneva nas še ločita od 2. februarja. Ta dan bo vaien mejnik v zgodovini naše občme. Po tolikih letih bomo zopet svojjodno spregovorili komu zaupamo vodstvo občine. Odločitev ne bo težka. Na listiJNS, ali kakor se sedaj imenujejo, gospodarski, so same znane osebnosti bivše JNS, večina od njih je bila dosedaj v odboru. Vendar pa je mora! g. župan Val. Tonejc pretekli teden vzgrizniti v precej kislo jabolko. Dne 15, 16. in 17 se je mudil na občini revizor, ki ga je poslala banska uprava. Da so govorice, ki se širijo, o nerednem gospodarjenju pri občini, utemeljene, je pokazal tudi izid revizije. Vsa občinska uprava, ki so sestavljali: Tonejc Valentin, predsednik, Sp. Otok, Ambrožič Jožef, Ljubno, Frelih Anton, Brezje, Cotelj Jakob, Leše, Golrnajer Silvester, Ljubno, iu Gogala Ivan, Zg. Otok, je bila 20. t. m. zaradi nerednosti pri izvrševanju občinskih poslov razrešena. Ni še dolgo, ko so se pri volilni agitaciji bahali, da so bili pri reviziji celo pohvaljeni, tudi zadnja »Domovina« je prinesla vest, da ie revizor našel vse v redu, kar dobijo nato 21. t. ra. pismeno pohvalo od g. bana v obliki razrešil-nih dekretov. Našteti možje po zakonu sedaj ne morejo kandidirati kot odborniki, a so bili v istem zrstnem redu zapisani tudi na sedanji listi JNS, ki bila pri sodišču že vložena. Te dni so bili noč in dan na nogah, da so popravljali svojo listo, oziroma sestavljali novo, katere nosilec ni več g. Valentin Tonejc, temveč g. Anton Clobočn:k, gostilničar in trgovec z. Zg. Otoka. Mi bomo sedaj še z večjim zadoščenjem ■ oddali svoj glas g. Pangercu.
Ne dajte se begatil Nekateri vas bodo silili, da glasujte za listo g. Gtobočnika, drugi vas bodo nagovarjali, da rajši ostanite doma. Postednjič bodo prihajali k vata polni sladkih obljub. Posebno znaha fe'njihova krilatica: »Mi smo bili vedno j, malim človekom.« Prav lep dokaz za to so dav5-e položnice: Našim ljudem so mogotci, ki so mislili, da bodo večno paševali, tako ocenjevali premoženjske razmere za davkarijo, da so jim bili naloženi davki, ki jih nikakor niso zmogli. Na pri-
tožbo so se izgovarjali, češ nismo mi tako zapisali, ampak tajnik. Tako se potegujejo za malega človeka, da bi ga iz same maščevalnosti najrajši spravili na beraško palico. - Take so torej vase obljube, gospodje, ki danes spregate. Mi nočemo več obljub, hočemo le resnih, poštenih m delavnih mož, ki jim bo vedre pred očmi splošna korist. V svoji onemoglosti vam bodo ponujali pi|aco: nihče pa ne bo samega sebe tako ponižal, da bi za pijačo prodajal svoje prepričanje.
Dovolj je bilo liberalne košnje, slovenske in katoliške naj bodo Mošnje! Zato bomo prav vsi šli na volišče, ki bo v Romarskem domu na Brezjah. Glasno in razločno bomo volili: »Glasujem za listo gospoda Pangerca Silvestra.« Volitve se bodo vršile od sedmih zjutraj do šeste ure zvečer. Svojo dolžnost bomo izvršili v zgodnjih dopoldanskih urah, da bomo potem imeli mir pred nasprotnimi agitatorji. Te volitve morajo biti lep dar dr. Korošcu, ki nas je rešil strahovlade JNS. Dne 2. februarja bomo pokazali, da smo politično zreli in vredni popolne politične svobode. In še to: Povejte vsem in vsakemu na usta: Brez banovine bo občinska »kaša« pusta.
Zakai ie bil razrešen občinski odbor ori f). M. v °o''m
Banska uprava Dravske banovine je izdala odlok, ki obsega 14 s stroiem pijanih strani in ki pedrebno navaja vse Številke n::rednosti, ki jih je izvršila od prejšnjega režima izvoljena občin"ka uprava pri D. M. v Polju. Predmetni odlok, ki ga vsled pomanjkanja p'o:tora nc moremo ponatisni^ v celoti, ima sledeči zaključek, k' prav za prav v glavnem vse pove:
»Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je bila uprava občine Polje zelo neredna in da nosijo odgovornost za to nerodnost vsi organi občine, v prvi1 vrsti njen predsednik, ki je kliub nrepovedi sam opravljal blagajniške posle, jih 0"ravbal slabo, na pregledoval občinske blagajne in računov, ni o tem rdrečal občinski upravi in odboru, pa tudi občinska uprava, ki ni pregledovala občinskih računov in blagajne, ki je prekoračevala razne kre-
dite občinskih proračunov za večje zneske brez zadevnega sklepa občinskega odbora, slabo uporabljala odnosno slabo kontrolirala uporabo prispevkov za brezposelne in siromašne in izlet javo odkupnin za ljudsko delo, dovoljevala pobiranje posebne odškodnine za stavbne oglede, ter neodobre-ne takse za mesne oglede in ustvaritev izdatkov za občinske ce^tc brez sklepa občinskega odbora, in končno občinski odbor, ki ni zadostno nadziral poslovanje predsednika občine in članov občinske uprave, trpel zgoraj grajene nerednosli in ni kazal zanimanja za to, da se vse poslovanje občine vrši v redu in skladno s predpisi zakonov. Celotni občinski odbor lorej svojih poslov ni vršil v redu, radi česa sc je moral razrešiti.« — Podrobnosti Se priobčimo ob primerni priliki.
Iz raznih krajev
Moravče. — Zdaj smo zaključili odrska dela v dvorani. Dne 1. februarja zvečer ob 8 iu 2. februarja ob i popoldne 1 odo igrači Prosvetnega društva zaigrali pri novih kulisah -Lepo Vido... narodno igro s petjem v štirih dejanjih. Da ne bo preveč težko zdržati v dvoiani, se je določilo, da odslej naprei ne bodo smeli otroci, ki še obiskujejo liudsko «olo, prisostvovati igri, razen v družbi staršev, če jim kupijo listek za ssdež, Ce se bo zdelo, da je igra prav primerna tudi za otroke, bo Prosvetno društvo priredilo zanje igro posebej, eno nedeljo ob zelo znižanih cenah. Ce se boste primerno razdelili v sobo*o in nedeljo, bo prostora za vse Vstopnice se bodo prodajale že med tednom v konstanti Pričeli bomo z igro točno ob uri. Pridite v obilnem številu!
Iz Šentjurja pori Rumom. Maše Prosvetno društvo je. že nad let mirno počivalo kakor ne bilo ga treba Sedaj pa jc nenadoma zo|iet kakor iz spanja p robu jem vstalo in živahno deluje. Da. če bo šlo p« tem potu naprej, bodo v Šentjurju še enkrui fantje ki bodo sloveli v deveto deželo. Živijo fantje in njih novi organizator!
Primskovo pri LitijL Bela žena se je sedaj s posebno vnemo vrgla na Primskovo. Te dni pa se je spravila na uglednega farana Franca vlrzcla, p. d Bajca. Dne 21.januarja zvečer je. mirno, previden s sv zakramenti, v Bogu zaspal. Bil je zvest naročnik »Domoljuba« in drugih nabožnih listov, akeravno sam ni bil vešč čitanja, za svoje otroke pa je 'epo skrbel.
Včasih se jc zgubil med čeri sončni žarek, vztrepefal in zataval v mračino, zasijal globlje in obsvetil za hipec mlinsko streho Skozi okna ni prisijal saj so skaline, kot mogočne kre'iuti duha temine, branile soncu, da ni moglo bliže
V slabem vremenu so bile pečine mrke ir. strahotne. Tam je bilo drugo življenje kakor z'-o-rai v svetu, saj leže globlje in človeku je pri duši, da tudi globlje segajo v tajno prirode ter sc z -veje oklepajo vsega, kar je v njih bižini Večkrat se ni moči otresti občutka, da so čeri žive, da dihajo skrivnostno življenje, ki ga človek ne more dojeti, in da so morda tesneje spojene z niegovo usodo kakor si sam misli, zlasti, če živi med njimi dolga leta. t
Kadar je zahlopel vihar, ie zavladala v soteski tiha groza. Nihče je hi omenil z besedo, vendar ie vsak vedel, da jc blizu, sluteč io v nemi tesnobi, ki ga je objela, v negotovem koraku, v sumljivi tišini, ki jc zaustavila slednji dih, da se ni premaknila nili bilka jn je vse čakalo kakor okamenelo
Potem je izbruhnilo. Nevihta se je razvihrala v glasnih in glušečih odmevih grmenja, v skalah je bobnelo in vršalo, rezki bliski so šviščali ?c zaletavali, se vijugali, borili, sekali v čeri, črtali svelle nerazumljive znake, oživljali pečine irt jih v slepeči svetlobi pretvarjali v like z zmaličenimi a vendar živimi obrazi, razodevajočimi nekaj ta-jtnstvenega in veličastnega.
Babica sc jc take noči bala. Skrbno ic zagrnila okno m sc stisnila v postelj, prisluškovala prmeniu in drgetala. Mrovljilo jo je, vendar ii je tudi godilo, kakor bi plavala v daljave, v brez-končnost, obkrožena od duhov, ki so se oglašali v pečeh. Vendar je vedela, da je n.- bo zadela nezgoda, saj je srečno preštela vsako neurje skrival prepričana, dn so ii bili naklonjeni duhovi skal.
Ljubilo pa je jasne noči, ko je sijala na prod mesečina tn pozlohla del Reke. Kodar je prekinila predenje. se je rada naslonila na okno, kjer
ie stal v cvetličnem lončku okrnjen rožmarin. Skozi njegovo zelenje se je zaslrmela na valove, mameči vonj rožmarina jo je prijel no božal in nežno miloval, vendar ie bila zadreqnjena, dokler ni onemela od lesne bolestnosti, ki ji je dramila otožno zaseninnost in otročio domnevo, da vidi več kakor drugi.
Proroška razjasnjenost ii je tedaj zasijala na obrazu, nekaj blaženega je v nji zakipelo, ko jc zaslutila, da je bila med vsemi, ki so tod živeli najbližja mogočnim pečem, mrki prirodi, ki je gospodarila s svojimi silami in dn ie bila najbližja ierrt neznanim duhovom, k t so se včasih oglašali razburjeni in maščevalni, razsajali in se izražali v vsei strahoti
Slarka se je srečna zagledala v mesečino Iger se ie na produ pojavila visoka senca in sc izobličila v Torko Počasi, komaj vidno se je premaknil grm, se zaokrožil v blesteči kolovrat in lorka ie zapredla da so pršriile z njega zlate niti Poganjala ga jc z boso nogo in počasi zasedala kakor vse okoli nje, da je soteska zasli-čila začaranemu prepadu, v katerem drhti življenje, skrito ze tako globoko, da ga nihče več ne vidi.
Babici seje včasih zazdelo, da sia si s Torko ze kar domači, sai sla bili obe tu iz davnine kakor pozabljeni hit,., ki ju je prezrla usoda sntrh
Kolovrat jc brnel, voda šepetala, laneni pra-meni so se penil, po gladini in sijali še svetleic kakor omesečuu valovi.	sveneje
Torka se je s prozornimi prsti dotikala pre-d,va in ga spretno obračala, da ga je mesečina oblivala s svojo simavo. Svetla vlakna so se ko? drala v zlato povesmo. ki ie vidno naraščalo ?e se ic dolakmlo valov, da so neievobnio z^Jn;
Torka sc je dvignila. Nična koščen« te segala visoko, da se ii Je senca^hkK-
sproinega krajo Počasi sc je premaknila kakor bi oklevala, vendar je žc sledeči hip stala na pre-divu sredi vode Zmukclj jo ie drža! kakor blesteča mehka, z zlatim mahom pokrita steza. Bližala se ie mlinu, se z nogo dotaknila proda in se pognala nanj.
Babica se je predramila in sc stresla. Takoj ie pozabila občutke domačnosti, ki jih je slutila do Torke Preplašena sc ie poknžala in hlastnila po kolovratu ter snela motvoz, njene drhleče ustnice so šepetale:
»Hitro, hitro, sicer prb'e semkajl Ce ne bo motvoz snet, se bo razburila in mi zmešala prejo. Pn kaj šc to! Kolovrat mi lahko zdrobi na sončni prah in še mene! Ni ie varno družiti!«
Ko je spravila motvoz se jc oddahnila Radovedna je pristopila k oknu pogledat, kaj predi ia počenja. Videla je. do se je spet vrnila čez reko in znova zapredla. Njena preja ic bila zdnj biserno bela in stariea bi najrajši nad njo zakričala, naj H podari blesteče povesmo, pn se ie premislilo, sat je vedela, da se ni dobro vtikati v Torko, ker bi ii takoj kakšno zagodla.
Zenica je počasi zlezla v postelj.
Jorka jo jc večkrat begala tudi v sanjah. Vabila je bobico, naj z njo tekmuje, ji ponuiala oleskctajočo sc prejo, se ji ztokobrio smejala in kazala kakor dleto ostre zobe.
Speča starka se je vznemirjala in se obračala v postelji dokler sc ni predramila in spel skočila h kolovratu pogledot, če je snela motvoz.
1 egla ie nazaj in šepetala o strahotni Mori, ki io te 1 orka poslala k nji, da je pofenila nanjo in n te zarodi lega zastala kri Ser so io nadlegovale težke sanje Se enkrat sc je pokriža'a m sc vlegla nn desno siran ter zaspala.
Ko se je zjutraj prebudila, je bila vso iajin-stvena in bleda. Po prstih ie hodila, dokler je bila sama, nozuhila jc, da ic bil zunaj dan in so se končale vse mučne sanje.
(Dalje prihodnjič.)
Snebrje - Zadobrovo. V nedeljo sc je pri nas uprizorila nova drama i Ljubezen iu sovraštvom Dramatiziral jo je član našega »Pevskega Iruštva« Černak Ivan. Igralci so svoje vloge nepričakovano dobro rešili. Dramo so v nedeljo dne 2b. t. m. ob 5. popoldne ponovili.
Metlika. G. ban dr. Natlačen je /uradi nepravilnosti v občinski upravi Metlika okolica razrešil občinski odbor iti postavil gerentski «vet, ki bo vodil občinske posle do volitev. — Ljudstvo se je odahnilo in z veseljem pričakuje svobodnih volitev, ko si ho lahko samo volilo svojo upravo, ne pn kakor zadnjič, ko so nam iz druge občine izvolili ol^inske može. — Baltski upravi se ljudstvo zahvaljuje za poslano koruzo. Čujemo, da dobimo še krmo za živino in sol po znižani ceni. — Cestni odbot je zaprosil tudi bansko upravo za podporo iz fonda za javna dela. in sicer za preložitev klancev Prašiči— Repica—Krinačen Ljudstvo bi dobilo lep zaslužek. a živina bi potem lahko vozila — Vinske trgovce in gostilničarje vabimo, ca dobro vinsko kapljico v Belo Krajino Vina. kakor je letos, ni bilo že mnogo let. Tudi »Vinarska zadruga« ima |ako dobra vinu na razpolago
Dragatuš. Dne 14. januarja je na Mali I.a-liini ubilo 16-letnega Mirkota Kobetiča. Z gospodarjem je kopal pesek pri '-omet -e je nad njegovo glavo utrgal težak kamen ;n mu padel nu glavo Bil je ua mestu mrtev. Da nista par minut prej z gospodarjem zamenjala mesta, bi bilo zadelo njega. — Rajni Mirko jc bil sicer sirota, ker je bil brez pruiili svO|cev. drugače pa zelo marljiv, bistroumen ubogljiv in nadebuden dečko. Rad je čital in se zanimal za vse. Bil je v Prosvetnem društvu in so tovariši v večjem številu udeležili pogteba Mirko naj v miru počica, ima naj pa mnogo posneiuulcev
Osellca. Občani' Pripravite ve ;la z ostanki za našo občino tako škodljive Ingoslov. nacionalne stranke primerno obračunale pri občinskih volitvah, ki so na vidiku Kuke je JNS go-spodarila v naši občini je v-akemu /uano. Skoda, ki jo je zaradi nje ti pela oblina, /naša deset in deset tisočev Občinski urad.-ki je sedaj v Sovodnju. kamor ga ji kljub ugovoru velike večine občanov dal prinesti predsednik občine, se v na jkrajšem času vi ne v Ticbjjo, na svoj zakoniti sedež. Predsednik občini hi bil to mo- ! ral storiti že 5. januarja oa ni Tako daleč jia •
menda še nismo, da bi se odredbe g bana ne upoštevale. — V Novi Osebci smo dobili novega gospodu župnika Kuritni in občani ga iskreno pozdravljamo in želimo, do In mu bilo bivanje med nami prijetno in njegov > delo za dušni blagor faranov polno uspeha. No Svečni-co ima lito v naši občini tri javne politične shode, ki jih priredi našn Jugoslovanska radikalna zajednica. Prvi se vrši v I.eskovici po jutranji u.aši, drugi v St. Oselici |io 10. maši Na Sovodnju zboru jemo pn ob pol 1. poi oldne. Pridite gotovo1
Komenda. Naše Prosvetco diušivo je pomnilo lepo ljudsko igro s petjem- »Čina žena«. Igralci zaslužijo priznanje! Številnim društvom, ki nam pišejo glede »Črne žene«, p.i spoi-očamo, da se ta igra naroča na naslov autorpi: g Re-deušek Ivan Domžale
. Ribnica. Vzoren mož je bi! Jane/ Zidur iz Brež pri Ribnici ki smo ga v poneacijek, dne 2». t. m. pokopali pri Sv Križu. Bil je vzgle-den oče, zmožen organizator, podpredsednik rešetarske zadruge, član načelstva nabavne in prodajne zadruge v Ribnici, mnogokra' občinski odbornik in svetovalec, tudi v politiki vedno /vest krščanskim načelom pravičnosti in poštenosti, daleč- na okoli izkušen svetovalec, zvest član Apostolstva mož, jiožrtvovalen naročnik in bralec katoliških listov, človek, ki ga je vse okolje ljubilo in spoštovalo ie. ga ho tudi težko pogrešalo, Zato ga je ogromna množica prijateljev spremljala na njegovi zadnji poti. G. župnik škulj pa se je \ imeni, organizacij v toplih besedah poslovil od vedno zvestega organizatorju Težko prizadeti rodbini Zidarjevi, posebno sinu juristu Lojzetu naše iskreno soža-Ije rajnemu pa večni mir! -- Poslovil se je od Ribnice g postajni načelnik Jože Plahuta, ki je poldrugo leto vestno vršil svojo težko službo na prometni ribniški postaji Od prejšnjih režimov mnogokrat udarjen, je sedaj dobil službo v Celju, kjer mu želimo mnogo veselja bi zadovoljstva
Zagorje ob Savi. Morda ni nikjer v Sloveniji kraja, kjer bi vladalo večje mrtvilo, posebno pa ob nedeljah, kot ravno v Zagorju, saj so mu težki časi in pa brezposelnost vzeli vso živahnost in veselje, ki je vladalo neko" Toda na dan volitev se je spremenila ta slika in zagorske ceste so postale takoj podobne vele-
mestu. že v zgodnjih jutranjih urah so se na-polnile -" ceste, ki vodijo k voliščem, prostor
pred "	----1 -•-»-*-- -- i- •■
livci
pred še u pred občino pa je bi' natrjian vo-ccv, k, so živahno razpravljali o poteku in končnem izidu volitev Tudi naši nasprotniki
so bili delavni, a brez uspclia Zavedni volilci so dali JRZ več kot dvetretjiiisko večino. — Opombro uredništva: Tudi mi iskreno čestitamo! živela zagorska občina'
Radna pri Sevnici.. Kakor vedno, je zlasti v zimskih dneh mnogo življenja v našem Mladinskem domu. Skoraj vsako nedeljo je na programu gledališka prireditev, akademija, akioptičrfo predavanje ali kaj podobnega. Ob sredah so redni prosvetni sestanki, h katerim prihajajo fantje tudi iz oddaljenih vasi. Posebno delavni so pri katoliški akciji. Igra j Pod sovjetsko zvezdo -, ki smo jo uprizorili na Štefanovo, je zelo času primerna, zato smo jo ponovili v Slomškovem domu v Sevnici. Za Svetnico, ko bomo obhajali praznik svetega Frančiška Šaleškega, zaščitnika salezijanske družbe — pripravljamo zanimivo versko igro: :>Po! k Begu-. Istega dno popoldne bo imel dr. Fr. Walland, inšpektor salezijanske družbe, letni shod za sotrudništvo. — Vabimo prijatelje mladine in našega doma na Radni.
!z dolenjskih Benetk. Volilno razburjenje se je sedaj že pomirilo. Pa je bilo hudol Nasprotnikom namreč, ki so tako klaverao propadli! Sej so imeli tolika leta patent na politiko! Ni jim Slo v glavo, da je sedaj drugače. Pra*iča, ki so si ga spekli za slučaj zmage, niso mogli pojesti in volilnega vina popiti kot zmagovalci, zato so te božje darove pospravili kot >maškase«. — No, glavno, da se je jedlo in pilo! Naii pa tudi niso bili. le nikdar tako navdušeni, kot ob tej priliki. Tudi zinaga ni bila še nikdar tako sijajna! Zato so goreli tudi kresovi in živijo-klieev ni bilo konca ne kraja. Nsusprotnikom pa ostaja le vedno ena tolažba: saj ne bo vedno I Delajo načrte, kako bi spet kako občino spremenili. — V nedeljo se je vršil pri nas sestanek za elektrifikacijo Krškega polja. Morda bo res tudi k nam posvetilu elektrika. Gledali jo bomo radi! In prav nam bo priSla za marsikaj. — V gospodarsko življenje je prSio n«kaj gibanja. Drugod tožijo nad lesno krizo. Pri nas se je prav sedaj odprlo. In ni slaba cena. V London, pravijo, da gre ta bukov in hrastov les. — Tudi žU-mi in praličem se je cena nekaj popravila, tako da je ljudem »pet pričelo tipanje rasti. — V nedeljo se bomo pa poslavljali. Ka-
T. Jeske-Choinski:
Ugašajoče s&nce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje.)
Torej zvestoba tu ni v navadi,« je rekel Servij; »pri nas je to nekaj samo ob sebi utncviiega,«
>Da, da.', je vzdihnila Tuiija »Tudi pri nas je veljala nekdaj zvčsta ljubezen pri možeh m dobro bi bilo, da se vrnejo zopet časi, katere zasramujejo pesniki iu filozofi.«
»lak ali drugačen čas je večji del vedno ncio zena,« se je vmešala Mueija. »Ne očetje, ampak matere vzgajajo otroke.«
»Jo se pravi,« je pripomnil Publij, j da matere sedaj slabo vzgajajo svoje otroke!«
rit v nič niso vzgojeni otroci,« je odrinila Mueija. »Mati prepusti svoje otroke 'l"?''VJ sv°jiin služkinjam in ko pride čas p iituKa, grškim sužnjem, slovničarjem, rotorjem in filozofom.«
■ 1 '""'j j« pazljivo jioslušal Mucijine be-«. gotovo je primerjal hinavski značaj 'A''1-1!' "!. nepokvarjeno odkritosrčnost Mu-,,{:■ 'VIJ;| sama -i'' čutila — pn naj je še ■ ko dobro igrala svojo vlogo da je bila ' \P''"'o Mue.ije, še boli vid...» nasprotje " - ojo soroilnico. Žareči srd se ,e naselil i nI v 'V"«'« srcu in mislila ie: Mark
Pruv, iMueija mora s poti! „],,.. f'K0Y°r, j« vedno bolj zastajal. Oba „ v",l»ika, cigar imeni sta kljub nju-}t " nll»dnn letom, že spadala v zgodovino st- «,' 1 ,zeI° mal° Privlačno govorila. Ni-redU !ciml? zabavati z damami. Ni; svoja nič n Jln'nsa"ja jo dobila Tulija malo ali V /eln i'v<n°.y; ak" sta pn odgovarjala, sta 110 kratkih stavkih ali kratkomalo z da
ali ne. Iii vodna primerjau-ja med nekdaj in sedaj, za katere je Publij tako slab, ali med barbari in Rimljani, katera je Servij vedno in vedno jionavljal, niso ugajala Tu t i j i.
7 u»j se -ni govorilo raje 'o /.-uhlji grški kou: :i ali o zadnjem dirkanju v cirkusu? Kaki, .se drugače se je zabavala z včselim pretorjem! In vendar jo morala Tulija tekmovati vsled svojih preveč drznih upnikov za Publijevo naklonjenost; zaradi denarja je morala lagati iu varati. O. da ui tako, dolgočasili Publij — Kvinktilijee — poiiol-noina v nemar bi ga pustila.
Ravnokar oživljeni večerni promet na cesti, na katero je zavila Tulijina nosilnica in vse njeno spremstvo, ki se je moralo boriti z ovirami, je bil vsem dobrodošla iiret-veza, da so pogovor popolnoma prekinili.
Ko »o se bližali Apijskim vratom, je prišlo na njihova ušesa glasno kričanje in v blesku bakelj so uzrli gručo ljudi, ki se je borila s stražo pri vratih, da si pribori vhod v mesto.
»Pustite na« notri!« je kričal v cunje zavit močan mož, »K božanskemu imperatorju hočemo! Z njim hočemo še danes govoriti!«
»K božanskemu imperatorju!« je ponovila gruča. »Proč « stražo!«
»Ne bo nas sprejel božanski imperator, amjiak mestni prefekt in nas vtaknil pod ključ!« je odgovoril uslužboni cen turi j, starejši germanski vojak. »Take klativiteze ne puste na Pnlatiu.«
Od kdaj pn ni dovoljeno rimskim državljanom vstopiti v mesto?« je govoril vodja gruče. »Ti nam ne boš predpisoval nobenih novih postav, germanski pes! Proč z njim!«
Vrgel se je na centurijona; toda stari vo; jak je pograbil napadalca za vrat in ga zagnal pred se. da je padel na tla.
»Počakajte, da pride mestni prefekt, po-tepuhi!' .ie zmerjal dalje načolnik stražo in
ukazal celi straži zastaviti vhod skozi vrata.
Truma je navalila na vojake.a ti so jo vrgli nazaj in najsilnejše tudi z meči ukrotili. Cela ploha kletev od strani napadalcev je poplačata vojake.
»Da bi vas Jupitrove strele ubile! Zemlja naj vas po smrti izbruha iz sebe kot izdajalce! liarou naj vam odreče prevoz!«
Vozova! promet je zmedo še jKivečal. Vozniki so zahtevali prostor na cesti.
Medtem so morali Publij, Servij in Tulijina nosilniea obstati. Tribun in stotnik sta se v gnječi prerila do centurijona. Stražniki so jiovesili meč«.
»Kaj želijo ti ljudje?« je vprašal Publij.
»čast tebi, slavni tribun!« je odgovoril načolnik straže. »Ti ljudje hočejo nocoj še nadlegovati božanštvenega imperatorja, da iztirjajo kruha za svoj glad. Trdijo namreč, da jim je letošnja suša požgala polja in da umirajo njihove žene v hribih od lakote. Brez dovoljenja, mestnega prefekta pa jih ne smem pustiti v mesto.«
Gruča je obkolila tribuna in njegovo spremstvo; vsi so kričali eden čez drugega in se rinili, dn se dotaknejo oblačila obeh odličnih mož.
-Stopite nazaj!« je zaklical Publij tako glasno, da je prevpil hrušč. »Odkod prihajate? Kaj hočete? Naj govori samo eden!«
Plašno se je truma potegnila nazaj, dn j« bilo naenkrat okrog tribuna prosto.
Naj govori eden!« je ponovil Publij.
Orjaški mož v raztrgani togi je stopil naprej in opisal stisko hribovskega ljudstva.
Ko je govoril: »Še danes moramo pred božanštvenega cesarja, ker tudi med potjo nismo ničesar jedli...« ga je truma prekinila in kričala: »Pred božanštvenega imperatorja!«
Publij je dvignil svojo desnico in takoj je bilo mirno.

j»au«rj» 1936
i-:*«£:«•»= * * -.sms:m. ž---^ r-iiv-tf-:. 3M tua *rr»
j ča« a -icM	»=»• r"*25' "I
_ t,. :	M «	a*:s*a nac »J
«.':rr«ž:'.r*	«	»
-	k »:*>-	- 2> - ~
i, «.: jl^I	ši" t*-«1«; -=?
iiaTj"^- r'	P" i a	**
jinirr- eromr «
i ak5;u.f »i 90- )»"»»')«
fe. i^ '*'1. t*i1 ' : J
■tri. * ju-
uri. s«	- -
1W> M 5*«"	4
■f i €•'.-
: t -:"
; ?e:
•	rr.i-zi
. . f-. - :
i _: : ■ * ii r s :
Ti.:: -4	« - e ■-
i^:: xi- -" — ■ r.-.ti u ^
Z * Zti-T-TL ^	3
= ~ :• -: :<: u^isf '
boor l?t*oim-£ :-b*iiie fi-e :» ieT«ar»«tie-s:ka dr-ar.-.«- :*• 7 »»i: i jt;r-:i pot«t . i are -to icdabško Slavi!« i« z-.ključi j
cerkveni pev- '
T . _ ::iei no :rr ».a-OTjaa-.lšin
p.c*«. 12.40: Vremenska . • Car^ved časa. -A.javt. apore-3 . *2 šrandi igrajo (P«;
•: . i«nrri Utaji- » ' 0,"va'
vrtom .H»at>-k» orkester). .; -i - ,--,<-<• IS Napoved ran.
•V. v«.a. oNa'» "por-I«. «[>
U .• " ... ' ,, t.orenjski trio. I*. , » ,8-i. 22 Napoved 'a-h, norofiiš. objava sporeda, ob-:.:	,a2 - Petek 31. jan 1
razum ali kaj V -"v--meii»ki 'iapoved. poroeilx ... jva sporeda, obvstil«
,,;r>š'ej 14 Vremensko por/>-
■ 7. '2er.-ka ura: O olju 1*20 -s -.-.^dina (pWte). 1M0 Kaj mo-t>kr''žiieiu iradu. 19 Sapoved ra?a, ^ov^l poraiiU, o'>java »pored«, ' , - . j i Komorni trio. ti Na-_,'„•. '• Prenos i? kavarn. Ne--.."'•••br : 1? Plo«a t>l<-sfO .^v 2Vremenska napoved, po-„	,t.,ava sporeda, obvestila.
, - — . - riapev v napev 14 Vre-, ">.: 'rz- ?etnji IS 7.3 delopust ii;ra ,1,. :-<.4fl P-refa zunanje politična Nenoved ra-a. vremenska napoved,
L . Kcchk — |»b» z	pod>kr. c3 ki io
i*, -bar.
1
^ireujt.	■ ii,..n»tfjVicii z.ij.i aini |
JB„. •-. r mak. -vnie .iki	je 10 |
,1 .-ari rx'e Ba'a»i'<*- !< 'r ► i' dne j '.o ar, arja • I zapusii! sve' v 94. letu -loie
ti \«('<r..i svojih in1"?' ie	vil dnar |
^ s-in- -i.	V nje^ii* n*4Z'J'-viti. tako j -n. p. /«!;■■' .iv	. «... J —.; . . .
-.r^vedajejo O nieai je koi a-Manji -flintiB- in m.K-at,. ter/a svoja leta srednje rasti Nahaja •VriTaW « 1 V	- -1 >	-e menda v okolici /»danega ui .<«» proti t eljn.
—	>»..<3j	, •	.	.	. , , .	-.i.,	... ......,1 ..rlil,,,. n.nr.
Ii! |.>žsveL Njf-ra n .-niza iijt^ v n i .a ;-ev ' h čas.h zaje5' i)n;/r-i.> ■ rvilJ-'" se inn ,.	.,lt. k ie bil /v >1.'.T!i-u noč :n
le-ivie Ma mu dobro -iužilu in -re< u<> ~e	e rilmbljeneii .pirm-na Cv.vonb 'O,
Ia , „«.>.,i^ko verižno dolgo ča«a branil v si,.-nn n. i-ste ča- /al. da je l.il«. /a lit j« i««® te/ko / nj m tovorni, ker h muz močno oglu-;ei tkiz mu daj v mini počivali. \ -iaro«ti nam pa .dsle načel j nje ss In slara Prelesnik Marija. Je Se krepka in nu rebiii ji bo Bog dal (Ju/'veii lesa Rebcrnikuvesa (*<-l«
m Od doma H' izginil decembra 1935 Kraukovi,- Ježe. Mar II let di.mu pn ^v l rini (. 30, p. /agorje ob >uvi Kant j« močno razvit
..... !„... . ....I n Ia ...Ii \nhttln
-e menila v OKOiici nnan^a ui -i-	- v,j...
*di.i In J.M videl, naj ga prijavi najbl'?ii orož-fii-k. postaji ali i>a najld ji občini I ampar Mojzij
uročila objava sporeda obvestila 19.30 Sar. ura. 't Bosankl Oradisk i (Zagreb). 19..% Prenos iz sanake fJradiHke. VI Napoved č*w vremenska i,a. ooved riorocila, objava sporeda^ <«.15 Radijski or. "ster - Nedrij*. 2. febr.: Telovadba. š.:m vja-,,„v.-d časa, poročila, objava sporeda. 8.45 Narodni veseli napevi. 9.45 Versko predavanje. ){j pre. nos cerkvene glasbe i* Vida n. Lj. U Slovenska ala'lia It.« OtroSka ura. 12 Napoved ča»a. objav« Sporeda, obvestila. 12.15 Kai želite, to dobite. 15 Kmetijska ura: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblikami. 15.20 Kar imamo, j„ Valil damo. I« Gospodinjska ura: Žeua in hi)>i. ten-k" izboljšanje kmečkega gospodariva lu.ir, Akademski pevski kvintet. vii,<~ narroonika !<i:;n \.M ura 20 Napoved' časa. poročila, objava .p*, leda 20.15 Bo/ična igra 21.30 Majka Marija -hr ,lil,1 narodi) običaji iz Prigorja. 22 Najiovcd ča-.i vrein. napoved, poročila, objava <|>or-da •►».15 1':.),- \ntif Cariiien poje 5 sprnnlieva-.jen !:a,ijj. gkejazza. Ponedeljek, 3. b bi . 12 P ott«. 12.t. Viemeii-Ka napoved, isiro-:!a._ l:', Naj.ove.J <"<"-a objava »por«la. obvestila. 13.15 Km!■ doti ,n iiK-idoi,'. 14 Vremensko poročilo, boizni t- ..ji ti Zdraviliška ura: O »lov-keu« '	ltt.2'1 Nehaj
nan.diiih pesmih.	Kulturna kronika u naši
fniKlori. IU .apoved tana. vremenska iiiimved, peri čiia. objava sporeda, obvestila.	Nac. ura.
■>0 Koncert tilasbene Matice, pienon i.» Kilbarmo-iilje. 22 Napoved časa. vremenska iiaj-jve,j. jHiro-čila. objava sjioreda. 22.15 Za ples in kratek prenos iz nkvarne NetuHičuik. - T »rek. 4. ieiir.: 9 Šolska ura: stroasmajrerjeva proslava. 12 Vir-toozi. 12.45 Vremenska napoveii, poročila. 13 Na-poved časa. oiijava »[Kire.la. obvestila. 13.15 !)e|j. besove baletne snite. H Vremen, poročilo. Iioraii tečaji. I« Koncert Radijskega orkrstra. is.-tu Dvig japonskega naroda ixt 1». vek* do dane.,, ia \a. poved časa, vremenska uaiijoved, poročila, objiva .»[Kireda, obvestila. 19.30 Nat. ura. 20 Večer plasbe, petja in recitacij. 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.30 AngleSke plošče. - Sreda. 5. tebr.: 12 Iz kraljestva lutk in škratov. 12.45 Vremenska napoved, ponvi!«, t? Napoved časa. objava s[*jred», o«>vestita 13,15 Kmečki orkestri na plotoh 14 Vremensko poro-čilo. Isirzni tečaji. 18 Otroška ura: I. Pravljic«. 18.40 Pogovor » posluJat'-!. 19 Najvived ;:i-a. vrt-inenska napoved, poročil«, objav« sporeda, obit-stila. 20 Prerio? ojiere i« Sar. glej r Ljubljani. V 1. odmoru: (Ha-beno pretiavanje. v II. odmoru: Napoved časa. vremenska napoved. .''«■- -i"
P.-, k.......... je nadaljevat ter pijasue-
t ptdr.zaj u rekel ualo: Večkrat >mo sli-ij'. ia -. A'- -ki Mark A vre. ne zavrže ti?-Njemu, : ašemu gospodu, bomo po-tož:'i -vojn -iadiom> in tnn predložili «olze naš^fl žeaa iu otrok. 1'kažu da uas pusti straža - aiesto .. .<
Notri hočemo v mesto!« je zopet gruča z&vpiia
Ir. zopet je nastai mir. ko je Publij dvigaj! roko. Bekei je: >V prsih božanstvenega imperatorja Marka Avrelija bije veliko in resnično očetovsko srce. A niste vi sami, ki naj bi ras uslišal v -,-a;-i bedi. Cela Italija kliče i>o kruhu iu državne žitiiice »o prazne. Ostanite dar.es mirni izven mestnega obzidja. jutri zjutraj pa se zglasite pri mojem oskrbnike Gaju. kateremu bom še nocoj dal potzebiia uavadils. 7. vami govori tribun Publij Kriiikti!ij.t
Potima! je kratko z giavo ia je hotel ravno oditi s Servijem. ko je opazil jioleg Močijo, ki je kljub odsvetovanju Tuli je stopi!« iz 'laoiLoice in w skozi gnečo prerila do sribnns.
Začudeno je rekel Puhlij polglasno: Lepi Moeij« ne spa<la s^em; ljudstvo zna hiti tiaivsko in nepremišljeno.«
>Ia jaz sem rnklila, d« bi ti monla mogla kaj koristiti.« je odgovorila; »ker ravuo ua drahai tako «eoi mislil®, ue bo hlaiilno vplivala ostra beseda b^jevnikat
Pabiij ji je {»ogledal globoko v oči; ostre £X>?«ae njeg>3veg:a resaig« obmza »o dobile ts treaot«k č^doriio mil izraz. Mncija je bila v zadregi ia povesila oči.
Medtean je začela gruča, katero j« hi! PabJij s »rajo obljubo calo poasiril. zopet godrajaii Ritscapsni govornik ss je kratko spoimniDel » svojim; tovariši, »e cato zopet obrnil ca Publij« in rekel
tnf-^ ■ ** n^nesraao Istot^ in r s za.
Preskrbi nam vsui|t. -e not-o.i moramo do božanstvenega imperatorja.
Publij je bil že vzel bližujemu vojaku meč iz roke, tedaj je stopila med u.iega in govornik« Mueija.
»Plačajte prenočišče in večerjo tu v ta-verui pred luestniuii vrati s tem darom Mučijo Kornelije,* je rekla in jim dala / ilra gimi kaniiii obloženo zapestnico, »in storite, kakor vam je ukazal slavni tribun.
Učinek leh liesed, ki jih je podpiralo ; dejanska sočutje je bil boljši, kakor ga je mogel doseči Publij z obljubo, izgovorjeno z ukazujoeim tonom. Lačni so obdali Mučijo in poljubili rob njene obleke.
Dvignila je desnico nad hvaležno gručo ' in rekla: »Naj vaiu daju mani naših staršev i in prastaršev mirno noč.« i Nato se jc obrnila k Puhliju in rekla I polglasno: Oprosti tribun; jaz ne morem ostati hladna ob pogledu nu stisko.
Publij jo je prijel pod jiozduho in jo peljal iz gneče ven k vratom. Tam, k.ier sta bila za trenotek popoliiouin sama brez prič, je prijel njene i'oke in rekel: •Hvala ti. Mu cijal«
j »Ničesar nisem storila, zu kar bi mi bil j ti dolžan zahvalo,« je odvrnila Mueija z malo ' tresočim glaaoiu.
»Ako tebe opa/.tijeiu, tedaj začnem ver jeti, da so v Rimu še pleinkinje, ki zaslužijo 1 da jih vojak spoštuje ...«
se je bližala Tnli.iina nosilnicn iu Puhli jevo spremstvo, j »Ljudstvo je vedno tlrznejše,« jo pri-1 pomnila prokonzulova vdova iz svojega se-deža. »Mestni prefekt naj hi to drtihal izročil upravi cirkus« 7,a hrano levom!«
Publij1 111 ničesar, odgovoril, poslovil s« j je od Julije * nemim poklonom in vstopil s j bervnoin v svojo nosi litino. I »Priporočamo .......
«e prijaznemu spotuiuu
naših sosedov, je rekla Tulija >' slove»u '» se prijazno nasmejala tribuno
Puhlijeva uosiluiea se je hitrt^P uuilia-i nosilo jo je osem močnih izbranih -;:žiijev, ki -n se spretno ogibali mnogim vozovom.
»Težko leto nas čaka.- je rekel Publij jto daljšem premišljevanju svojemu lovari.u prefektu. »Od vseh strani priliajajo i>yi"-čil« d slabi letini; celo egiptovska rodovitni tla so uničila vse nade. Ako bi nepričakovano izbruhnila kaka vojska, b: bili mi v zelo težkem položaju.«
(lovori se o vojnih posvetovanjih svobodnih rodov v germanskih gozdovih.« j« pripomni! Servij.	,
Publij s,- je omalovaževaiuo uaMiiehiijl. »Ta otročja vstaja »e ponavlja vsako let" v začetku spomladi; oii 1:1111 nam tn- preti linearnost.
Servij je molčal.
Ko so prišli preti tribunovo hišo. so ii-vedeli od hišnega čuvaja, tla jih pričakuje že zelo uro pretor za tujce.
V sprejemnici sta našla Marija Poiup«-ui ja, ki je sedel na zofi in od dolgega eas« prebiral neko knjigo.
Oprosti tribun« je reke! pretor. rlt" 'i<5® se tako domačega naredil pri tebi. hotel se® vaju počakati.1	... t
»Zdi se mi. da si potrndi! 1'iJH J meni v prefektovi zadevi,, je rekel 1 ubltj pozdravil gosta.	( (
»Res nem prišel v- tej zadevi, za katero « skrbno zanimam kot pretor iti kot <"love»' Rad bi. d« se prefekt vrne v svojo doni" vino h rez srda na oblasti glavnega me"!1' vidim pn, dn bodo brez njegove pomoči mo prizadeva 11 in brezuspešna. Med mene 1« '. bij« se je nekdo vrinil, ki uničuje vse moj odredbe,«
Iz popotne torbe
(0<1 sv. Gregorja preko Sodražice v Ribnico)
Marsikaj doživi človek na potovanju. Včasih kar /majcš z glavo in ne verjameš, da je res tako; pa je vendar res Poslušajte!
Že večkrat sem si želel ogledati rojstni dom Krekov pri sv. Gregorju. Prilika se mi je ponudila letos po sv. Treh kraljih. Z Oitneka sem
jo poe
časi mahal vedno više, dokler me
m po-
zdravila majhna, a tako domača in prijazna cerkvica, sv. Gregorju posvečena. Na majhni šoli nasproti veličastnemu Gregor«kcmu domu je vzidana plošča, ki z veliko skromnostjo pove, da se je tam rodil eden največjih Slovencev, dr. janež Ev. Krek. Z odkrito glavo sem dalj časa stal pred tem poslopjem, kjer je zagledal luč sveta veliki buditelj Slovencev.
Ko sem sc v Oblakovi gostilni nekoliko okrepčal, sem se namenil da obiščem Se So-dražico in od tam odidem v Ribnico obiskat prijatelja. — Gozdnata pot. ki mora biti zlasti \ poletnem času krasna, me jc vodila vedno niže v dolino. Oddaleč sem že zagledal belo cerkvico pri Novi Štifti, dočim se je Sooražica sramežljivo skrivala v dolini za hribom. Pa ne dolgo; kmalu je bila razgrnjena pred menoj v vsej širini in dolžini. Prijazen kraj je to — Mimo lepi- vile z Coršetovim Kristusom v okrogli vdolbini na pročeljni strani, sem prišel do mosta čez potok Bistrico in nato sem bil kmalu sredi »Glavnega trga« Tam, zagledam ila visi preko ceste neki papir- nisem znal prelil ali neke črte. zdaj večje, zdaj manjše, pa zvile nu vse mogoče načine — Na steni velike hišo na vogalu |>a zagledam drug papir. Kričeče barve so pritegnile mojo pozornost nase Z zanimanjem priČncm brati: izvedel »eni da -e je vršila 18. jan. L 1. v nacionalni dvorani burka »Vražji Hudi« Do Iu je bilo vse v redu Toda naprej! Skoro me jc rdečica pel,ta pn naslad njih besedah Na javnem razglasu bi od naprednih ljudi od »dramske «eke«' najbolj im-lioualuega društva v Sodražici pričakoval :akega neznanja najosnovnejših ijm n slo-renske slovnice »Obilo zabave iu snu ha z.a (!) loel (!.;. Povedali so dalje, da bo »K u-i-o-s-a-1-i-o« (sio!) _ mneke, mucke!« — Nerazumljivo!
Vprašal sem mimoidočega jjos'avnega moti. kakšni ljudje so vendar pri tej organiza-i.ji. ki se upa jo javno ra/< be«iti tak' '"znanilo
Pa mi pove, da poleg domače »inteligence« tudi vse učiteljstvo, dvanajst po številu. Zanimal sem se dalje in vprašal, ali obstoja v tem trgu tudi Prosvetno društvo. »Seveda obstoja«. — »Pa ne sodeluje nobeden od učiteljev ali učiteljic?« — Tedaj se mi pa mož zasmeje in vpraša, kje imam pomet do sploh morem kaj takega pričakovati od učiteljev in učiteljic. — »Pri nase, sem nato nekoliko razdražen povedal, »pa dve učiteljici iu en učitelj sodelujejo pri Prosvetnemu društvu in večkrat celo počitnice žrtvujejo, da morejo res uspešno pomagati in sploh voditi delo.« - Mož je skomignil z rameni — in odšel.
Počasi sem zamišljen odhajal tudi jaz. Tedaj zaslišim veselo in razjiosajeno vpitje otrok, ki so se vsipali iz šolskega poslopja. Prav tedaj, ko sem šel mimo šole, je bil pri vratih zbran razred, in čakal, da še enkrat pozdiavi in odide. Tedaj zaslišim kratek in nerazločen vzklik, nato so se vsuli ven. Ker je čakal še en razred na odhod, sem nekoliko počakal in napel ušesa, da bi razločil, kako vendar v Sodražici otroci pozdravljajo ko gredo iz šole. Kjerkoli sem namreč bil — in bil sem marsikje — povsod brez izjeme pozdravljajo »z Bogom«. Kako pa v Sodražici? Posluhnem! »Zdravo«! — O. to je pa nekaj posebnega. Motel sem stopiti do gospodične ali gospe učiteljice, da bi vprašal, po katerem odloku državne ali šolske oblasti so uvedli tu pozdrav in ga izsiljujejo od otrok, ko jo vendar Ia pozdrav lastim članom posebne organizacije Pa ker ni bilo nobene gospodične ali gospe i/ šole. nisem mogel izvedeti za tisti zanimivi odlok.
Marsikaj zanimivega sc torej vidi in sliši v Sodražici. Poln najrazličnejših misli sem še! dalje; ogledal sem si še cerkev, ki je sicer prijazna, a vendar še potrebuje izpopolnitve Pred cerkvijo sem naletel na postavno ženico in jo povpraševal po tein in onem Medtem se je pričelo mračiti in v hišah so zagorele luči. Tudi v pritlični sobi župnišča je postalo svetlo, toda zagledal sem. du je sobo razsvetljevala — sveča. Mimogrede omenim — opazujoč električno omrežje — ženici: »V žnpnišču je pa menda nastal kratki slik ali kaj. da sveča gori v sobi.« — »O ne. v župnišču še nimajo elektrike,« mi ženica prav skromno pove.
Kako? Nimajo? Po čigavi krivdi? Kdo pa je pri vas predsednik občine, kdo v občinskem odboru? .No. to je pa res nekaj edinstvenega!«
Denar... »odkupovanje!« je pripomnil
servij.
Tudi jaz to slutim,« je nadaljeval pre-or. Moji ljudje so vse preiskali oziroma log li do Irenotka, ko je neznana srerman-ka sužnja izginila iz Fabijeve hiše in bil umirjen njen stražnik. S tem so končana noja poročila. Ali nisi morda sam odkril tako nndaljno sled o svoji nevesti?«
Moji poizvedovnlci so tudi že prodrli v flilnji kotiček, ne ila bi kaj izvedeli,« je od-fovorii Servij. »Fabijevi sužnji molče, kot 'i celo njihovi jeziki bili uklenjeni in ljudje jiestnega prefekta no zelo površni v svojem wizvedovan,iu. Pri vsakem koraku čutim, lako deluje Fabijev denar in vpliv odličnih seli.
»Jaz, sam sem tudi o tem prepričan in lenim da bi kazalo razposlati pripravne ludi na Fabijeva posestva,« je odgovoril
'rotor.
, \'.l|(1> jaz sem že na to mislil,« je rekel '('i vij, m 8am pojdem na jug, da vodim oizvedovanja. Morda so ljudje in sužnji na f !l0'j dostopni in zgovorni kot tu v ii i'V M.or('a tudi skrivališča niso tam tako ['oboka in zastražena. Sam torej pojdem en: ako se mi pa tudi t« poizkus izjalovi, i rimska podlost lopovu pripomore do zmfi-e n:ir| prefektom legij, tedaj...«
I omisli, ila si v Rimu.« ga je prekinil 'nuni.
F ^0,11 iti rečeni Rimu v obraz, fla bom (Oni svojo dolžnost kot mož in prizadeto fivico maščeval,« je zaključil Servij raz-M.i en.
„ '^l.Rimljana sta molčala, ker sta čutila, ?. s'«.n (Jerman v tem oziru visoko nad SUnti C6prav si Sflma nista mogla ničesar
1^'otor zn tujce ke je poslovil.
istočasno je vstopil artemidos in izročil
profektu papirni zvitek, prevezan z čudečim svilenim trakom, ki je bi! na koncu zapečaten z voščenim pečatom.
»Od. koiraf« je vjirašal Servij.
»Nepoznan sel je prinesel pismo in se odstranil, ne da bi povedal, kdo pošilja.
Servij je strgal trak in preletel vsebino jiisma.
»Ničesar ne razumem,« je rekel in pomolil pismo Publiju.
»Morda ti bom jaz pomagal,« je rekel ta in vzel papir iz rok prijatelja.
Grško pisano pismo se je glasilo:
»Prijateljica, ki sočustvuje s tvojo usodo, te pričakuje z veselo novico. Pridi nocoj tik pred polnočjo na Palatinn pri zidu cesarskega vrta. Tam se zaupaj mirno naproti došlemu vodniku.«
Podpisa ni bilo.
»Uganka je kmalu rešena,« je rekel Publij. *Našel si čnstilko, ki ti napoveduje sestanek.«
»Nobenega takega znanja nisem sklonil in slutim, da bi mi radi zabrisali sled za Tuznelko.«
»Dvomim. Na vsak način ti svetujem, <la oblečeš pod tuniko oklep in vzameš spremljevalca. Kajti noč je za ljubezen in zločin.«
Artemidor se je zopet pojavil in naznanil, da je miza pripravljena.
* * 9
Nekaj ur pozneje .ic bil Servij v spremstvu Hermana in Sigfrida na poti k Palatinn. Stopali so žvrno, dokler so šli naravnost, vedno pa so se previdno ogledovali, ako so morali kreniti v drugo ulieo. Rovni del mesta, koder so šli je sumil že v globokem spanju. Samo tu in tam se je opotekal zakasneli vinski bratec, ali pn so odmevali koraki mestne straže.
Umolknil sem in nisem vedel prav nič več. To je vendar preveč doživetja za en dan Poslovil sem se od prijazne ženice, šel proti pošti i« se nato z vozom odpeljal prot. Zlebiču in dalje v Ribnico — V mislih pa »eni «i <,p enkrat obnovil vse, kar sem doživel v prijaznem trgu sodraškem ln sklenil sem. do bom povedal tudi drugim ljudem kako lahko čb>vek strašna veliko doživi v enem samem dnevu — Popotnik.
NAZNANILA
n Duhovne vaje za dekleta tod o v Mali Loki od sobote zvečer 15. februarja do srede zjutraj 19. februarja. Poljskega dela ni, zato prihitite na samoten kraj, da boste ločene od vsega sveta svoje duše prenovile v Bogu ter se tako pripravile za velikonočno vstajenje. Priglasile se takoj oo dopisnici na nasov: Dom Brezmadežne, Mala Lok« pri Ihanu, p. Domžale. Od tam boste lakoj prejele vsa druga pojasnila.
n Odbor Zveze absolventk kmetijsko-gospodinj-skih šol sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši dne 9. februarja t. 1. ob 1! dopoldne v prostorih kme-tiisko-gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani. Vabimo!
n Hrušica pri Ljubljani. Na Svečnico ob 4 popoldne priredi OUZD v našem Domu predavanje o preprečevanju nezgod, varstvu zdravja in pomenu delavskega zavarovanja s slikami in filmom. Vstop prost.
n Skupina bojevnikov selške dolin« s sedežem v Žileznikih naznanja vsem prijateljem in podpornikom, da se vrši 9. februarja t. 1. ob 7 zjutraj v Prosvetnem domu v Železnikih redni letni občni zbor skupine. Pridite!
n Katol. prosvetno društvu v Preski uprizori v nedeljo, 9. februarja ob 3 popoldne veseloigro v 5 dejanjih j Slaba vest«. Za nameček pa bodo zaigrali še naši fantje burko enodejanko »Zaklad« in zapeli kuplet ?Cevljar in krojač«. Okoličani in domačini pridite — prav všeč vam bo. Cene običajne.
n Prosvetno društvo v Novi .Štifti pri Ribnici
priredi na Svečnico pet dejanko >Domenc. Pridite!
n Prosvetno društvo v Šmartnem pri Litiji ponovi na Svečnico ob 3 popoldne v Društvenem domu igro »Ljubavi cvet je zamorjen«. Pridite pogledat še drugi!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
I »Ali imaš morda sveže novice iz naših i gozdov?« je vprašal Servij Hermana, ko so I se bližali Palatinn.
{ »V germanskih šotorih se govori, da vsa severna ineja države odmeva bojnih pesmi.« je rekel Herman skrivnostno.
»Vsa?« je neverjetno vprašal prefekt.
»Skregani rodovi si segajo v roke in si obljubujejo v svetih logih varstvo in pomoč.«
»Kako dolgo pa bo trajala ta lepa sloga?« je pripomnil Servij bolj zase, kot da bi resno vprašal. *
»Gospod!« je zaklical sedaj Sigfrid tako neprevidno glasno, da ga je Herman e prostim levim komolcem dregnil pod rebra, ker je imel v desnici bakl.io.
»Vpostavite slogo meri knezi; pa bo gotovo trajna, jaz pa, čejirav so še tako stare mojo kosti, vam boni pomagal med preprostim ljudstvom in v boj bom šel tudi sani. Jaz sem sedaj prost, in sem vam na razpolago.«
»Ali najdeš med oproščenimi Germani še več takih drznih dečkov, ki bi bili pripravljeni pokazati svojo hrabrost,?« je vprašal konjeniški jircfekt.
»Navadno pozabijo naši bratje v rimski sužnosti hrabrost svojih prodnikov, da celo svojo lastno. Med gladi,jatorji pa poznam vsaj deset takih, ki so zmožni vse pod vzeti, kar ukažete.«
»Tu imaš denar in pogosti jih jutri s starim albanskim vinom: morda bomo potrebovali njihovih rok.«
Komaj je Servij izgovoril te besede, je opozoril Herman, da so prišli do zidu cesarskega vrta. Prefekt je ukazal svojim spremljevalcem naj ostanejo zadaj ter jih poučil, tla bo posnemal glas ponočnega krokarja, ako bi prišel v nevarnost in stopal potem sam dal.ie ob zidu.
lz občinske pisarne
Občinski cestni odseki. Svojfas jc banska upra->a naročila istm občinskim upravam, da sest«', .jo v teku leta ll>35 vzdrževalni in gradbeni program ta ureditev občinskega cestnega omrežja. Namen lega ukrepa je bil. da se važne lokalne cestne proge čin prei in na čim ekonomičnejši način spravijo v take stanje, da bodo odgovarjale potr.vam. Iz tega razloga se ie moral v vseh občinah v okvirju občinskega odbora ustanoviti poseben »cestni odsek- kot "pomožni in posvetovalni organ občinskega odbora Delokrog in naloga obč cestnega odseli ie. sodelovati in .^odajai svoie mišljen •> . vseli vprašanjih. kt se tičejo zi zeva'ia .n gradn-e občinskih komunikacij, v oditi ev idenco o stanju ob-činskh cest. zbirac rodatke o potrebnih popravilih in preureditvah na občinskih cestah, sestavljati predloge za čim hitrejšo in za čim racijonal-neišo odpravo ugotovljenih poškedb in ned tsiai!-ov, sodelovati pri sestavi proračunov za redna .n z-redu.! gradbena dela na občinskih ces'ah. pregledovati ponudbe, načrte in proračune za iimersvstra dela ter o tem poročati na sejah občinsKtga cdbota. proučevati možnosti kritja potrebnih sradrerih in vzdrževalnih stroškov, sodelovati pri ugotavljanju izrednih prispevkov za prekomerno uporabo obč. cest. sodelovati in zbrati podatke za sestavo vzdrževalnega in gradbenega programa za ureditev ob-tinsk-h cest. nadzirati in sodelovati prt veh vzdrževalnih in gradbenih delih r.a bčin-kih cestah, na vsaki sej' občinskega odbora poročati o svojem delu. o ugo;ovl!en:h nedostai!,:h in o stanru obč:n-ikega cestnega omrežja itd Inicijativo ie dal3 ba-lovina. na občinskih odborih pa ie -cdai. da jt— jkrbe. da z->čro občinski cestni odseki ; svojim delom, k.' ga ni ravno malo. Tudi občinske ceste vpijejo po čimprejšnji popravi. 5 pametnim ravnanjem in nekoFko dobre volje se bo dalo tu go'c o precej storiti sedaj ie nrav skratni ^s da se i/vedejo rtainuineiše poprave na občinskih ce-*ah. dokler se ne začne spomladansko delo.
Vprašanje skočaia pri bikih. Na željo intere-aen*ov namerava banska uprava s posebno uredi*) uredit: vprašanje skočnin pri pikih, zlasti še pri rodovniških bikih. Obein-ke uprave -n-aio naročilo. d.i v tem pogledu sporo?? do 15 februarja i I okrajnim nače!«Svom eventuelne svo-e žel;e in zahteve .kde t;ga vprašan« Dolžnost občinskega kmetijskega oibora ie zato. da se o tem ;-osvet'iie ir c.xla svoie poročilo. Samo, ko bo vsaka jbčina sodelovala pri l-s\ aritvi te brezdvpmro potrebne uredbe, bo ta dobra in v ko-ist žvinoretMv Slo- . venije.
Izdajanje spričeval in listin rašim državljanom v iaozemsivu. Ker se ie že večkrat dogodilo, 'da so se nekateri naši državljani. ki žive v tujin', obrnili naravnost na na'.a upravna oblasiva I. stopnje (občine). da j.m izdajo razna spričevala in potrdila in da so ta o'-astva nato zahtevane listine poslala prosilcem neposredno na njihov naslov, vsled fe=ar so pa -. nekh slučajih nastale prilike, je banska uprava na-oč'''a vsem občinam upravam, da dostavljajo listine našim državlianom v ujini brezpogojno le po pristojnih naših inozemskih zastopstvih.	^
Prošnje za lovske kane se moraio vlagati po določilu §7 zakona o lovu pri občini' prosilčevega bivališča, da potrdi resničnost navedb v orošnji Kai tno-ajo vsebovati take prošnje, vsebuje po-e-ben odtok banske uprave, ki so ga dobile vse občine. Dobe se pa v zoici za prošnje ?e t:-kani pri raznih ljublianskih tiskarnah Tiskovine za lovske karte stanejo 2 Din. drž taksa za lov brez p-a maša 30 Din, z 1 psom 40 Din. z 2 psoma .TO 'in z več psi 60 Din Razen drž. takse mora pl?ča»i pos teč odstotno banovinsko tak=o k drž taksi
lovski iona na'brezpogojno v go*ov,ni V :-n»eresn Btnnk je. da se takoi. ko imajo svoia prošn-o Potrjeno od občine. esebro r r o napote k okrainemu nacslstvii, kier dobe takoj lovsko karto, ako i prošnja v redu.
POZABI TEŽKE UKE.
VENDAR ZAPIŠI SI V DNO DUŠE.
KAR SO TE NAUČILE
Sv Frančišek Sai.
Gospod dr. Kožuh l.tidovik piše v zadnjem »Zdravju 'udi sledeče: ! Lani sta presadila misel zdravstvenih za-! drug v Slovenijo ravnatelj higijen-kega za-I v. da v Ljubljani gosp. dr. Ivo Pire in gosp. : dr Bojan Pire. Z največjim veseljem iu po-I žrtvovalnostjo je ustanovil prvo zdravstveno J zadrugo v Sloveniji v Ponikvah gosp. Mrkun Anton", župnik dvbrepoljski. Zadružnim zdravnikom je bil imenovan podpisani. Začasno je bilo določeno, da zadružni zdravnik ura-duje štirikrat tia leden popoldne v Zadružnem domu v Ponikvah. Nepričakovano uspešen razvoj zdravstvene zadruge v prvih treh | mesecih obstoja pa že zahteva stalnega za-! družnega zdravnika s sedežem v Ponikvah. : Vpisalo -e je v zadrugo dos'ej 186 družin z j nad 1000 člani.
Katere so naloge zdravstvene zadruge? Da i širi smisel zdravstva, da stremi za tem. da življenje na . zemlju zadruge odgovarja modernim zdravstvenim predpisom; da daje zadružno; ni takojšnjo, izdatno in ceneno zdravniško pomoč; da si ustanovi zadružno lekarno. iz katere daje zadružnikom zdravila s pre-i e .-njim popustom; da nudi zadružnikom v slučaju bolezni ali smrti s p sojilom denarno poni; č itd.
Organi zdravstvene zadruge so: upravni. iiadz..rnj odbor, občni zbor, službeno ter zdravniško ose je. to so: zdravnik, zaščitna sestra, razkuževaiec itd. Sredstva za poslovanje zdravstvene zadruge so: deleži zadružnikov. članarina, vloge, posojila, rezervni fond, dobrovoijni prispevki, pomoč države itd.
Pri zdravstveni zadrugi v Ponikvah je delež 25 Din. vpisnina 10 Din ter mesečna članarina ia družino 5 Din. Za letno članarino 8o Din ordinira zadružni zdravnik v zdravstvenem domu za vse člane družine brez ponovne nagrade v-e leto. Zdravniški obisk na domu se računa posebej. Nagrado določa zadružni zdravnik v sporazumu i odborom zadruge. Zdravila iz zadružne lekarne za člane i se izdajajo s 30popustom.
Kakor razvidno, so ugodnosti za član- ' zdravstvene zadruge velike. S kakšnim za- i upanjem m veseljem je bila sprejeta od našega kmetskega ljudstva zdravstvena zadruga v Ponikvah, priča njen trimesečni obste. Da vidite s kakšno požrtvovalnostjo in pridnostjo primejo za delo naši vrli kmetje-člani te zadruge zavedajo* se vzvišenega poslanstva takega dela za blagor, napredek in zdravstvo našega naroda. Zato kličemo revnejšim okrajem nase ožje domovine, ustanovite «j »voie zdravstvene zadruge, pokličite zdravnik, v bliz.no svoj,h vasi. da vam stoji ob strani v težkih dneh bolezni in trpljenja!
Na štor se ie nasadila
ključavničar^ >W	ie pri5c! brezposelni
Ključavničar Anton Oister iz Preddvora ori
ANO POLJE
reški občim" sta dobila od župana dovoljenje da si lahko poiščeta pri kmetih zaposlitev, ^ jo dobita, in začelo se je za oba romanje^ kmeta do kmeta. Oister in Marija Margoi tli Jia skozi Ferkov gozd iz Svečan v Cmurek Bližnjica vodi po hudi strmini nad obrei;er( Mure ter jc sedaj zaradi dežja in sneja zelo spolzka. Oister je šel naprej, Marija pa kakih 50 metrov za njim Ko je Oister prišel na vrb brega, se je Marija ustavila šele na polovici strmine pri dveh drvarjih Jožefu Mezjecu ii Jakobskcga dola in Ferkovem hlapcu Jožefu Kurniku. Oba sta jo posvarila, naj pazi na pot, j v tistem trenutku pa je že zdrsnila ter strmo-glavila po bregu navzdol. Kakih 30 rnelror nižje pa jc priletela na priostren drevesni jtot s tako silo, da se je nanj naravnost nasadili s spodnjim delom života. Drvarja in Oister ji naglo prihiteli na pomoč ter jo osvoboditi s strašne pasti, iz strahovite tane pa je lak: krvavela, da je v kratkem času izdihnila,
Mrtvega so našli
smreko
Vso tomišeljsko občino iri tudi drugj podkrimska naselja je vznemirila skrivnost-; na smrt 28 letnega posestnikovega sina Petri . Smoleta iz Bresta Ono sredo je odšel v >,Stari j boršlt pod Krimom, da nabere omelja. ki «s vzpenja po smrekah in ki je rabijo z.a omelj zlasti peki. Ker ga popoldne ni bilo domov,| so bili domači v velikem strahu in začeli«J ga iskati. Zaman. Drugi dan so ga ;li iske;| mnogi kmetje v krimske gozdove, da bi ga kje P poiskali, zakaj bili so uverjeni. da se je moralo mlademu fantu kaj hudega printerji Sele v petek so ga našli mrtvega pod veliko smreko. Prvotno so mislili, da se ,e uhil. is je mogoče pad"l pri nabiranju omelja s smreke O žalostni smrti so bili obveščeni tudi orožniki, ki so odšli z ižanskim zdravnike« dr. Maksom Bitencem v Brest, kamor je bili pokojnikovo truplo preneseno. Ko so trup!» umili in natančneje pregledali, je zdravnik ugotovil, da je bil Smole ustreljen Smrtno-nevaren strel je dobil v prsa, obslreljen pa je bil še na dveb drugih mestih na rokah. -Orožniki so uvedli poizvedbe. Zaprli so takega lovskega čuvaja. Ko bo preiskava končana. bomo o tem čudnem dogodku še N povedali.
Pevski zbori na dežellif
Tudi na deželi, ne samo v mestih, imamo dobre pevske zbore, ki jih je prijetno [0
deželi
mestno
slušati. Marsikatera >primadona na
poseka s svojim naravnim glasom (gledališko! pevko, ki pači svoj glas s senjem. Pred leti je prišla neka ntes® pevka pet v neko vaško cerkev. Komaj je odprla, že se je vsa cerkev obrnila na w in po cerkvi se je slišal glasen sg.eb, M* je tresla glas.
Pa ludi podeželski pevski zbori svoje napake. Napaka je ta. da pevoi ne f-govarjajo pravilno nekaterih besed ro>e»n° Pn latinskem petju nekateri pevci - vff,5ltl pa tudi pevovodje — izgovarjajo besed« i,a' pačno Le poslušajte, kako izgovarjajo! f> celsist. namesto eks-celsis. Čudno, pri P1!""
'poznajo »eks«, pri petju pa nel — Tantoin ergo, namesto tantum ergo. Et kom spirtto too, namesto et kom špiritu tuo. >Cenok, na-|cernui, am-inen, namesto amen itd. Tako pa Cenje besedi zbode uSesa tistih posIučavcevT kj razumejo latinsko. — Seveda ne morejo pevci izgovarjati pravilno, ako pevovodja izgovarja napačno. K lepemu petju apada tudi pravilna izgovorjava besed.
\d R O B T S N E
3<
Dežnik, ki rasprSi nevihto. luž. Friderik jCretckl v Avstraliji je iznašel »dežnik«, ki v
I kratkem času razprši grozečo nevihto in reši poljedelce usodne toče. »Dežnik« ima obliko kovinske smrečice z neštevilom bakrenih sulic, različne velikosti na železnem ogrodja. Najdaljše sulice tvorijo sredino cele piramide. Ce preti okoli nepotrebna nevihta, dvigne izumitelj »dežnik« kakor zastavo na vrh visokega droga. Vse sulice (do 4000 po Ste-ilu) takoj pričnejo vleči iz oblakov elektriko in jo odvajajo v tla. To st; godi popolnoma mirno in varno, ne da bi nastopale strele. Slišati je samo rahlo prasketanje iu ponoči ~e »dežnik« posut s sinjkastitr.i drobnimi luč-auii. To odvajanj« v toliko razredči elek-rično napetost oblakov, da posamezne kap-jice vode ozir. ledena zrna izg-ubijo vsako ■ zajemno privlačnost iu se morajo razpršiti po nebu. Oblaki prično kopneti in kmalu po-polnomu izginejo. »Dežnik« jc tnko poceni in enostaven, da bo po vsej priliki izpodrinil dosedanje drage velike aparate, ki jih rabijo napredni poljedelci zoper nevihte.
Japonci rastejo. Japonska vlada je le drn slati-ilično dognala, da Japonci v rasli napredujejo. Ja-»onke so za dva in pol cola večje kot pred tridesr--Jimi leti, moški pa za po! cola. Hkrati je vlada ugo ovila, da moški slabše vidijo in r,< - naočnike več jot polovica slušateljev na japonskih univerzah. Eenskatn vid ni oslabel. — Tudi pri na; jc baje nladina višje rasti in tudi pri nas peša vid Saj «k> Iv nosijo naočnike olroci v ljudskih šolah. Se-reda so tudi taki, ki jih nosijo bolj zaradi *uče-losti«.
»Kristusova vas« v Indiji. Blizu Madrasa v In-liji leži vasica, ki si je nadela ime »Christianpei -■vristusova vas«. To pa po pravici, saj je vseh ijeiuh 472 p-ebivalcev katoličanov. Zupnikuje jim itar, bolehen dtihovnik-domačin. Vsi vaščani ga sii-to ljubijo iti so ponosni na to, da zs* imajo med ibo. Ko sc zvečer vračajo iz riževih plantaž po izkeirt delu domov, se podajo k svojemu staremu upniku, ga na ramenih poneso v sredo vasi in v :boru, kt mu predseduje župnik, se nato razpravljajo vse vaške tn družinske težave. II koncu izmoli sdo na glas večerno molitev, župnik da svoj blagoslov tn vsakdo sc poda k počitku zadovoljen, da (IVI v mirti »Kristusove vasi«.
Dogodek. Stalin se je hotel nekoč na lastne oči repricati e položaju malega ruskega kmeta. Pe-jju « je na deželo in obiskal nekega kmetiča. Kako je zdaj tovariš?« ga je pobaral. »Ni slabo, i' id-j A oč!;a ,<oimisar-« »Kaj S« tO prsvi: ni Ali je boljše ali slabše kakor prej?« »Ni oijse, očka komisar, ni boljše. Glej poprej sem , dvo)c srajc in dvoje spodnjih hlač, zdaj imam 0 eno srajco in ene hlače, a še to je vse raz-rgano.* »Tovariš,«, ga je prekinil Stalin, »blaginja oveštva vendar ne zavisi od hlač in srajc. V . 'lv'i° zamorci, ki sploh nimajo hlač in "!<;.« Ruski kmetič je začudeno dvigni! glavo: Kaj brez srajc in hlač živijo 'aru? Glej, glej, kdo "v J' u" '""i0 ia"1 }t tako	boljševizem.«
- t 1°, 'bočnega filma. Moj prijatelj se je po-<m s filmsko igralko. — Njegova zakonska sreča odvisna od tega, kakšno filmsko igralko je dobil ceno — nemo ali govorečo. . I)a bos dobro spal. Prof. Išelin iz Bazileje r v "el<i švicarski medicinski reviji navodila za • ,. vrs!o. spalne gimnastike, ki naj olajša in po-otn spanje. Po njegovem mnenju gre pred vsem to, da se zmanjša notranji pritisk v lobanji. To sezento zlasti z vročimi nožnimi kopclmi, preden sP?b bodisi z daljšim globokim vdihava-yn tn tzdihavanjem. Posebno priporočljivo je, l071» pod tilnik žinmato blazino iu upogniti v° na stran, tako da se hrbtenična dovodnica uiMie m se možganom zavre prevelik dotok krvi. "e moreš spati, delaj vsaj tako, kakor da spiš,
t J. zapri oči in obrni pod vekami očesni jabolki navznoter in navzgor. Po teh pripomočkih je baje večina umetnih uspavil odveč.
Nov rekord. — Treščilo je in zahreščalo v drevesu Otvnarjevega vrta. Ko je gospodar pribite! iz hiše, je videl, da je v vejah hruške visel polomljen aeroplan, pilot pa je pravkar plezal s hruške. — Kaj pa počenjate tu gori? — ga je vprašal začudeni Cavnai - Nov rekord sem hotel doseči, — je odvrnil letalec še ves prestrašen. — No potem ste ga pa dosegli, - je odvrnil Cavnar, — kajti še nikdar ni nikdo plezal s hruške, ue da bi prej plezal gori.
Enkrat je nastopilo v cirkusu pred občinstvom 12 mladih slonov. Korakali so eden za drugim v krogu in bi se bili morali naenkrat vsi vleči na povelje krotitelja. Bogznaj, iz katerega vzroka m odrekli vsi pokorščino. Nobeno »trabovanje ni pomagalo, sloni so stopali v krogu, ulegel se ni nobeden. Komaj so jih spravili izpred glodalcev. Ko so bile živali v svojih stajah, so ubogale. Celih 14 dni pa ni hotela omenjena skupina poslušati gospodarja javno pred radovedneži Po preteku 14 dni še le so se sloni zopet in vedno pokorili.
Nekoč jc sedel stari slon v težkem tovornem avtomobilu, katerega je tiščal naprej z glavo njegov tovariš — Slonski potnik je brez vsakega povoda skočil z vozila in pomagal prijatelju porivati avto. Nikdo ga ni mogel pripraviti do tega, da bi bil pri isti predstavi sedel zopet v voz.
Dva indijska slona sta se sprla med seboj pri dobro obiskanem nastopu. Spor, ki je grozil z vso resnostjo, so onemogočili na ta način, da so ei;ega slona porinili izpred gledalcev. Ko je videl drugi, da je ostal sam brez nasprotnika, je zajel iz čebra z rilcem vodo in je brizgal med prestrašeno občinstvo. Nad obiskovalci cirkusa si jc spuščal tako jezo, dokler niso pobegnili vsi.
Po trditvi strokovnjakov je najbolj trmasta kamela. V cirkusu je nastopila dobro izvežbana kamela z imenom »rustan«. Pri ježi je brzela v trabu in galopu, se vzpenjala kvišku ter padala nazaj na tla. dokler ni odfrčal z njenega hrbta najboljši jezdec. Ko ie bil jezdec iz sedla, je šla kamela od enega sedeža do drugega in pljuvala obiskovalcem v obraz in po obleki. Kakor znano, je kamelina slina nekaj nezsiosno gnusnega m je sploh ni spraviti iz obleke. Ko so zavarovali žival proli pljuvanju z nagobčnikom, sploh ni hotela nastopali pred javnostjo.
Lansko leto je bilo v Združenih državah ameriških iz zdravstvenega ozira upokojenih 300 častnikov armade in mornarice
Nadebudna kuharica. fa gos ie sijano spe-čena. Da, že verjamem, ker jo je kuharica pekla za svojega fanta, pa sta se včeraj sprla.
Previdnost. Tale zdravnik je pa res uljuden mož. Vsakega bolnika spremi do vrat. — Da, da; nekoč je nekdo odnesel s s-boj njegovo suknjo.
Potres. — Gospodinja ie bila z deklo sama doma, ko je naenkrat nastal potres in se je vsa hiša stresla. O moj Bog, je vzkliknila gospodinja, svet se jiodira, pa ni nobenega vraga doma
Laž. — Samo trikrat v življenju sem se zlagala, pravi dama. — In zdaj ste se zlagali četrtič, pripomni hudomušni kavalir.
Pravi vzrok. —■ Ali veste, zaksj imajo gosi tako dolge vratove? — Ker so jim lako dolgi zrasli. — Ne. temveč zato, da ne utonejo, če zaidejo v globoko vodo.
Rojena brez grla. Nedavno jt bila rojena v nekem ameriškem meslu deklica, kateri je bila odprtina v grlu zarastla. Zdravniki so takoj izvršili zasilno operacijo in zdaj otrok lahko diha skozi gumijasto cev. Podvrgli io bodo še drugi operaciji, pri kateri nameravajo s|irav»ti grlo v običajno stanje.
SZm ažcjarifeltuilio
dobit« najboljše brinje, fige in rozine
pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z., Ljubljani«,
Tyrševa cesta 33. JAVNA SKLADIŠČA (Balkan).
Preklicna \i\m,
cujem in obžalujem, kar sem žaljivega govoril o Lukec Mariji, zasebnici, Zg. Ksšelj 104. ker ie vse neresnično, ter ae ji zahvaljujem za odstop od kazenskega progona.	Zaje Jakob.
n Sneberje-Zadobrova. Pevsko društvo priredi v nedeljo 2. februarja ob 3 popoldne »Pevski in godalni koncert« lepili narodnih pesmi.
Šmga — imagm p&ššiška
(lz Bele Krajine.)
V zadnji številki »Slovenske zemlje« je dopis iz Bete Krajine, ki skuša ovreči pisanje »Domoljuba« To mačkovsko gla.,il<» m Slovenijo, katerega belokranjski dopisnik, -neki gospod š., ki se je v prejšnjih številkah podpisoval s polnim imenom skuša opravičiti postopanje nekaterih Belokranjvtv ., tem, češ, da bi bili tudi oni še veom pristaši bivše SLS, du pa ne morejo slediti voditeliu SIS sedaj, ko tu več ne obstoja. Toda bojimo se, da tudi ta trik gospoda š Belokranjee ne bo navdušil za ujegovo politiko Vedeti moramo namreč da gospod S ni bil nikdar pristaš SLS, čeprav se danes za njo zavzema- nasprotno, g. š je bil vnet in zvest pristaš g Puclja in je bil celo eden od njegovih -»fetdvcblov« ter je vodil takratne belokranjske samostojneže in jim na vse uačine prigovarjal, naj glasujejo za gosp. Puclja, ki je z vsemi svojimi poslanci gladko glasoval za centralistično vidovdansko ustavo, ki je slovenskemu narodu prizadela toliko gorja, in katero danes g S. in njegovi'tako napadajo. še več. ko je bilo kone. slave samo-stojnežev, je g. S. pristopil v JNS in tudi bil njen velik prigaaj&č. Plačilo: izvoljen oziroma imenovan je bil pri obč. volitvah 1. 1933. za podžupana. Kot tak je tudi pred dvema letoma podpisal zaupnico dr. Marnšiču in g Puclju, v kateri jima izreka vso svojo zsdovoijnost z njihovim delom za slovenski narod ir zvestobo do groba.
Danes pa so se razmere izpremenile. G. Š. je previden in pameten, seveda zase. Videl je, da s samostojnezi ne bo več v Beli Krajini mogoče ničesar narediti, prav tako ne z JNS. Ker pa hoče on vedno biti nekak »voditeljček« vsaj v svoji občini in ker gleda tudi na to. da gre njemu dobro, je hitro »pogriuital«, da je najboljše, če postane »mačkovec«. In se ni motil; kot »mačkovec« se danes dobro počuti, brez ozira na to, da včasih tudi zelo inobeU potuje po Sloveniji z avtom, kot agitator za g dr. VI. Mačka. Čudimo se, da nam Belokraiijcem hoče ravno tak jšviga-švaga« dajati nauke in nam difctirati politiko. Belokranjci smo toliko pametni, da vemo, kdo je dosedaj za na« največ naredil in kdo so oni ljudje, ki so nam ostali tudi v najhujših čarih zvesti, medtem ko je večina današnjih »mačkovcev« sedela v občinskih odborih, k: jih jc imenovala takrat vsemogočna JNS s pomočjo sreskih načelnikov, žandarjev in nekaj drugih plačančev. Kar se pa tiče iskrenega sodelovanja z dr. Mačkom oziroma njegovimi pravimi pristaši, pa se popolnoma pridružujemo pisanju »Slovenca« z dne 18. januarja t. 1.. kjei nam podaja zdravo in potrebno razlago mački.vstva v Sloveniji.
G. Š. pa svetujemo, da naj neha že s svojo večno, samo njemu koristno polriko in naj se rajši prime trdega kmečkega dela. kakor ga opravljamo drugi Belokranjci. Kar se pu tiče g. kandidata, nismo hoteli reči, da v bodoče naj ne kandidira več, ampak samo ugotoviti da je g. kandidat kršil obljubo oziroma izjavo, dano pred 5. majem PJ35. Belt kranjci pa b •mo ostali zvesti pravemu slovenskemu voditelju dr Antonu Korošcu, ker naše načelo je bilo. je in bo: zvestoba za zvestobo.
k Občinska zakonodaja. Občinski načelniki (župani), odborniki iu vsi občani se morajo zanimati za zakone in uredbe, ki zadevajo predvsem njihovo občino, odnosno pravice in dolžnosti, ki jih ima občina do občanov in nasprotno občani do občine. Dobrobit obeh je v točnem izpolnjevanju predpisov: Zakon o občinah — o volilnih imenikih in o sestavi kandidatnih list 5 Din; Obrtni zakon, II. popolnoma pregledana in popravljena izdaja s pri-jx)nibami in stvarnim kazalom opremljena. Priredil R. Sterle, broš 40 Din, vez. 48 Din; Zdravstvena zakonodaja (zakoni, uredbe im pravilniki), jirire-dil Janko Dolžan, I. in II. zv. po 80 Din; Zakon o narodnih šolali 15 Din: Cestni zakon (promet), zbirka zakonov, uredb, naredb, predpisov o zaščiti javnih cest, |»tov in prometa na njih itd., zbral in priredil dr Bogataj, broš Ig Din, vez. :M Din; Zakon o lovu 7 Din; Zakoni o jjospešrvaiiju kmetijstva, o vinu, zatiranju bolezni in škodljivcev kull. rastlin, gozdov, živinoreji itd 25 Din; Zakon o drž. in "Samoupravnih cestali itd. 20 Din; Gradbeni zakon 8 Din Vsi ti zakoni in uredbe se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
r£
/St ddra gospodinja, naredimo tum m
\Mko c v naših sktiuUscih
ltoga damo
20 %
popust
na
VS02MSKD61QJ60
^st<A DQ

A/s/g
.B0Y-QA3Y
2O^n&pu&t/e rua crrigm.a(nsi,
adtova/^®ped/2/sanj2 o&nib ODLoateseDOKleRje še iflloGti!
»LViir.oijuht f. Prostor en<-
Glasovir, na katerem morejo igrati tudi bol niki v postelji, so iznašli v Angliji.
Moli ocjlasraik vsaka tronoa vrstica ati oje prosloi velja u iiikrat Din i Naročniki ..Domoljuba" plačajo -amo polovico nko kupuieio kmetijske po rebščtne ali prodajajo svoie pridelke ali ščejn oostov o/.iroms obriuiki pomočnikov uli vaiencev iD narotie	
Pristojbina za male oglase te platoje naprej.	
II!«« pridnega in po- nsaiiio 5t. Deg„ , rt;J. me takiij ia v-a kmečka dela Pečar, Xadgorir«3, p Ježca	Usiittn 5 teliJkom do nraSO br„ mlek .rito prodam Dvor št. 2 pri St. Vidu nad Ljub jsno
	?Btsisi 1 Prav lei^fn* 6SHIHI! - n k n je nobe ke si nabavitenajholji^ jiri Preskerjti. Sv. Petri cesta št 14.
E, na. dobrih čev jev 6n Pflr od-luži več šot 3 pari slabili Natočite pri Jernej Jeraj, Za-poge Sin etlnik	
	Trgovina i ie1ezn i no Fr. Stupica v L uhiiani. Gosposvet-ka v e ta 1 nud' nimfam ^ n aui po nirktb reneh kuhinjsko p -oi , na-vadno in na bnljšib vr«t Okrušen z.i v->ko ceno. — Vedno ie v zatoji. brtnišKo , rodif. stavbni uiatenjal šle-dilnik' peči, plUL' brt ne gnoju čne :n vodne čr alke itd - Nakup starih kovin — Pro daia čebelarski* potrebščin smodn ka lii
Cepljeno rrsis vin-kih in namiznih vrst ter korenjake za zelen < cep ien e nudi v nn b J kakovosti trsu n'a Erman Ivan, St .lani na Dolenjsk- m	
l? našem z vinogradom in sadi v-njakc m Ponudbe na upravo pod Dobro gospodarstvi,'. Ovil.	
H ur i rndobro oh'a"e' HUlliltl ,,0 slane rez.ni-ro Te vdor Rern - kar. Brezovica pr; Ljubi|	
	Hiisnf s teletom do nraso bro nilekanco. prodam. Fink ^atiia n»bl« od 15 -20 letno Utniu m me ka de s spreimem. — iSerjak. Crnavs- 139 Liubl ana
Fanta041 16 !p| ,1al,e star. ga -prej tnein k živini. Brezovica 27 pri Ljubljani. Rmeihl fant^JT to malega hlapc i Naslov v u ravi ti molju-b» p nI štev. 1190	
	Brra svinja rrCa Brezovica ;t. 9.
parc*laci'e. rcguladl« I
_______;0Td
------------ me. zaroe n če^ia c
mapi it J izvršuje in da:e tozadevna noHsn I tudi» pi«mea« Tpr»<»nja Geodetska pisarna . '('UiijC mereč". Ljubljana, Ki a ia Petra tr; St 3
...... o r.i.M.o PO L/m. — Izhaja vsako sredo _ Bor,; „ i„ :-~-—
•r.,-ner. i- , -tsii. ot Din. - Naročnino, inserate i„C ti S;"so si,re.|ll»« uredniHtm -!>oinolr - "...Mak - Prednik: Jože KoW* _ Z. lhla„T'1JC ,Spr'"l,,na u',r"<"> Domoljubi
/a J«gO»lovansko ti-karno Karol Cefc
Jomoljoba«. Tel #
|elefon - - '