Í^O l^t Gorenjski časnik od leta 1947 w /(✓K Prvi predhodnik tfdni k Gorsnjec leta 1900 TOREK, 5. MAJA 2009 Leto LXI1. št. 35. cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: MaruaVolČtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakujja: 22.000 izvodov ^t-ww ,c01 en iskig las, 51 Bolnišnici Jesenice im načrt Odkar se je pojavil novi virus gripe, se pojavlja vprašanje, ali smo na morebiten izbruh bolezni v Sloveniji dobro pripravljeni. V Bolnišnici jesenice imajo načrt ukrepanja» za prvo farmacevtkov Gorenjskih lekarnah pa vprašanje včeraj dopoldne ni bilo vredne odgovora. Suzana P. K0VAĆ1Ć dujejo zdravju. "Štirinajst vem predpisovalo tudi na re-..............................................................................dni me ni bilo v službi in ni cept za brezplačna zdravila. Krar») - Odkar se j€ pojavil moja prioriteta, da odgovar- Dejstva pa so znana: Sveto- novi virif se pojâvljd |4in na v^ša vpiaSdoja, ku vnu zdrnvstvcfiui organizaci- vprašanje, ali smo na more- imam pred seboj goro dru- ja je prejšnji teden raz^asila biten izbruh bolezni v Slove- gih papirjev. Morda vam peto od skupaj šestih sto- niji dobro pripravljeni. Denimo, ali so v Gorenjskih le- bom odgovorila še danes, penjpandemičnepripravlje- morda šele jutri. Mediji ste nosti. Ne nazadnje je velika kamah dobro založeni z to tako ali tako napihnili/'je sreča, da o vinisu pri nas še zdravilom Tamlflu, ki lajša povedala Romana Rakovec, nismo poročali in da sta pri- simptome bolezni, kakšna direktorica Gorenjskih Ic- stojno ministrstvo m Inšti- navodila imajo famiacevti kam. Dolžnost in odgovor- tut za varovanje zdravj? jas- pri prodćji teh zdravil, kako nost medijev je» da obvešča- no povedala: ni čas za pani- pomirijoljudi, da teh zdravil mo javnost, tako kot je dolž- ko, je pa čas za preventivne ne kupujejo vnaprej oziro- nost zdravnikov, da zdravijo, higienske ukrepe, ki nam ma da jih ne jemljemo pre- in lekarn, da imajo na pri- morajo "zlesti pod kožo", ventivno, kar zaradi stran- mer na zalogi dovolj Tamif- sVih liříriknv îahkf> rdn Ško- luja. ki naj lii se ga po no- Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja sporočata: ni Čas za paniko, je pa ^ 3, stran Čas za preventJvn« higlonsk« ukrdpd./Fe>t«:T4/201 42 47 / Qelovrti iai' od pon ř -V ^ v* o ... Javorniški Rovt - Lani so zaradi prehoda na 32-umi druženje na Pristavi organi- delavnik za mesečno plačo zirali dani sindikata SKEÏ prejmejo manj kot štiristo podjetja Acroni (esenice v evrov. Tako se je najemnik sodelovanju z Občino Jese- Doma na Prista\i AJojz Jane nice, saj je Zveza svobodnih odločil, da tokratno prvomaj- sindikatov Slovenije, ki je sko srečanje organizira kar prejšnja leta prvomajska sre- sam. Costincc namreč čanja organizirala na Polja- meni, da delavci dniženje nah, lani odstopila od orga- potrebujejo, zato tradidje ne nizadje. Letos pa (zaradi tež- želijo prekiniti. Trditev se je kih gospodarskih razmer) izkazala za upravičeno, saj Acronijevemu sindikatu se je že v dopoldanskem SKEI primanjkuje denarja Času na prireditvenem pros- za tovrstna srečanja. Po be- toru zbralo nekaj več kot pet- Gora, za prijetno zabavo pa dogodek spodobi, ni manj- sedah predsednika Mariana sto ljudi. Druženje je sloves- so poskrbeli tudi dani an- kal niti tradidonaini golaž, z 9 ^ ^ L t' - , ^ ^ .9' Prvomajsko srečanje Jeseničanov na Pristavi Žurmana so se v Acroniju no začela glasba Pihalnega sambla Triglavski muzikant- žara pa je dišalo po pečenem odločili denar nameniti za orkestra )esenice-Kranjska je. In kot se za celodnevni odojku in jagenjčku. VR8A Maja zaprta cesta skozi Vrbo z Občine Žirovnica so sporočili, da bo na cesti cd parkirišča v Vrbi do križišča na koncu naselja v smeri Březnice (nekdanji ekološki otok) ta mesec zaradi gradnje kanalizacije veljala popolna zapora. Obvoz za prebivalce Vrbe bo s ceste )e-senice-Lesce (za avtobusno postajo proti Dolarju) oziroma iz nasprotne smeri (iz smeri Březnice pri nekdanjem ekoloSkem otoku desno). Dnevno bo možen dostop do hiš, v primeru, da bo nekaj ur onemogočen, pa bo možno parkiranje na bližnjem parkirišču. Prebivalce drugih vasi naproša» )o, da ne uporabljajo ceste skozi Vrbo. ampak obvoza skozi Žirovnico ali Rodine. A. H. Naklo Poljaki pridejo v Naklo v četrtek, 7. maja, pričakujejo v Naklem delegacijo iz pobratene poljske občine Naklo nad Notecia. Sedemčlansko delegacijo, ki jo bo vodil župan Zenon Crzegorek, bo najprej sprejel župan Občine Naklo |anez Štular s sodelavci iz občinske uprave. V petek si bodo gostje ogledali kraje in znamenitosti v občini ter se zvečer srečali s Članr občinskega sveta. Soboto bodo izkoristili za ogled turističnih krajev na Gorenjskem. Ob 19.30 se bodo udeležili proslave v gasilskem domu Duplje ob stotetnici rojstva Radovana Gobca, peti obletnici vstopa Slovenije v EU in dnevu Evrope. V nedeljo se bo delegacija vrnila na Poljsko. S. S. i >i GORENJSKA 5 vrednota Slavnostni govornik na tradicionalnem prvomajskem srečanju na JoŠtu, ki ga je Svet gorenjskih sindikatov pripravil 35. leto po vrsti, je bil predsednik države Danilo Turk. Mate i a Rant $v. jo$t nad Kranjem • "Delo je vedno bilo, je in bo temeljna družbena vrednota, na kar smo včasih pri nas p>oza- bili, saj SO prevladovale navidezne, lažne vrednote," je na tradicionalnem prvomajskem srečanju Sveta gorenjskih sindikatov na Sv. Io§tu poudaril predsednik države DaniJo Turk in nadaljeval, da pravica do dela, poâdca in pravičnega plačila niso vezane le na določen čas, ideologijo ali družbeni sistem, ampak so to temeljne delavske pravice, za katere se je vredno borid. V časih sedanje finančne in gospodarske krize je po besedah Danila Turka pravica do dela znova v središču Slavnostni govornik na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Sv. je bil naših prizadevanj. Tudi nas Predsednik države Danilo TUrk. kriza ni obšla in mnogi so že izgubili delo. Zato je treba ljudje in na tem bo zraslo politiko, a kljub temu od nje spremembe, da bi prihod» razmišljati, katere ukrepe novo gospodarstvo. Imamo pričakuje Se več odločnosti in nost zagotovili tudi miadim, bomo sprejeli, da bomo iz sposobne menedžerje in za- prodornosti. "Danes dam ki šele vstopajo na trg dela. krize izšli čim prej in čim upajmo jim v skupnem pri- svoj glas tistim, ki od vlade to "Sem optimist in verjamem, boljši." Po njegovem je potre» zadevanju za boljšo dnižbo." zahtevajo." Bolj kot kadarko- da smo sposobni premagati ben resen premislek o vred- To pa ne bo mc^oče, je še do- li, meni Turk, potrebujemo krizo in iti naprej. Zato je do- notah, v središču katerih mo- dal, brez ustrezne politike, socialni dialog. Ob tem pa ne bro, da skupaj praznujemo 1. rata biti solidamos' in podjet- Prepričan je, da imamo via- smemo pozabiti, je še dodaj, maj in razmislimo o vredno- iiosL "Slovenci smo podjetni do, ki vodi socialno čutečo na dolgoročne sistemske tah," je končal Tiirk, CcňKgE Za slabo polovico manj odhodkov Po zaključnem računu proračuna občine Cerklje na Gorenjskem za leto 200&. ki ga je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet, se je lanr v cerkljanski proračun nateklo 5,93 milijona evrov prihodkov, kar je za skoraj trinajst odstotkov manj, kot so načrtovali. Manj je bilo predvsem državnih sredstev za obnovo Petrovčeve hiše v Cerkljah, ki pa jih bodo prejeli letos. Odhodkov je bilo za dobrih pet milijonov evrov, kar je 46 odstotkov pod planom. Na odhodkovni strani je bilo največje odstopanje prt investicijah, kjer so porabili manj kot polovico v lanskem proračunu načrtovanega-denarja. Lansko poslovanje je pregledal tudi nadzorni odbor, ki ni naie* tei na nobeno nepravilnost, jev poročilo zapisal njegov nekdanji predsednik ]anez Narobe, ki je s 1. januarjem vodenje nadzornega odbora predal Viktorju Erzarju. S. Š, KfiVAvec Manj smučarjev kot lani S koncem prvomajskih prazniKov se je na Krvavcu končala tudi smučarska sezona, v kateri je smučišče v 141 dneh obiskalo 197 tisoč obiskovalcev. V primerjavi z lansko smučarsko sezono so tako na kn/avškem smučišču zabeležili za trinajst odstotkov slabši obisk, imeli pa so tudi sedem smučarskih dni manj, so sporočili z RTC Kn/avec. Kabinsko žičnico bodo ponovno pognali 13. junija, ko se na Kn/avcu s pri- reditvijo Prijetno s koristnim • Pobiranje kamenja na Krvavcu začne poletna sezona. S. S. Velika planir^a Z zimsko sezono zelo zadovoljni Smučarska sezona na Veliki planini je trajala od sredine decembra pa vse do 13. aprila. Kot so sporočili z družbe Velika planina, d. o. o., so s sezono zelo zadovoljni, saj so v tem obdobju na planino z nihalko prepeljali kar trideset tisoč obiskovalcev, kar je še enkrat ve^ kot v enakem obdobju lanskega ieta. "Vsekakor nam je letos lepo služila tudi narava, ki nam )e že v decembru nasula dober meter snega. Po dolgih letih nam je uspeio ponuditi smuko na prav vseh napravah v Tihi dolini,*' je povedala Nika Vrhovnik. Velika planina je dobila tudi priznanje v akciji Slovensko naj smučišče, v kateri je v kategoriji srednjih smučišč zasedla 3. mesto. J. P. Prvi maj na Križni gori Prvomajsko srečanje na Križni gori je pripravila Območna organizacija svobodnih sindikatov za Gorenjsko» bilo pa je že sedemindvajseto po vrsti. Danica Zavrl Žlibir gotovosti, brez dela in plaÛ- med njimi veliko mladih, ...................................... la, saj so ktos dobili šele eno znova okušajo izkoriščanje. Križna gora • Na Križno plačo. V tovarni je zaposlen "Cas je, da mladi rečejo ne izkoriščanju delavcev in se sindikalnemu goro, kamor za prvi maj v tudi mož, družina pa iz me- največjem številu prihajajo seca v mesec živi zelo težko, priključijo LoČani, je na praznični dan ob pomoči starfev. Tako boju za pravičneje prihod- prišlo kakih petsto ljudi. Pri- mlade rešuje medgeneradj- nost," je še dejal govornik, hajajo zaradi dniženja, izle- ska solidarnost, na kar je v Njegove besede je z delavsko ta, zabave, pa tudi zaradi spo- slavnostnem govoru opozo- Intemacionalo podkrepi] štovanja delavske tradicije, ril tudi Goran Lukič, član od- Mestni pihalni orkester Letos je njihov vsakdan za- bora za mlade pri Zvezi svo- Skofja Loka, ki ga vodi Ro- znamovala gospodarska kri- bodnih sindikatov Slovenije, man Grabner. Prvomajsko za, ravno v Škofii Loki se V gospodarski laizi je mlajša druženje na Križni gori so obeta, da bo zaradi težkega generacija v največji meri žr- nadaljevali z glasbo. Nastopil stanja * LTH vsak čas počila tev ekonomske konkurenč- je kitarski ansambel Svarun, sodaJna bomba. Mlajša delavka iz tc tovamc nam jc po- nosti in prožnosti dela, zaradi Česar lahko zelo hitro tudi pozneje pa je za veselo razpoloženje igral ansambel trdila, da je ttóco živeti v ne- izgubi zaposlitev. Delavci, Strmina. i FIKSNA OBRESTNA MERA HKSNO ZADOVOUSTVO. 9 U^emitt oditćno obrMtno m»fo v ko padajo in im«}te dostop do arodst^* Oo konoa rT>9sec8 maía vam v UniOređiT Bank ponuiamo naCwa privlačne d»p4Zlt« v avrih z nespremenljivo 4.6^odslorno letno o&r&stno msro» oO lam pa sam zagotavljamo luđi dosiep ds nađcunestn«) sn<3&l€v v v«aKdm Tom/iKu ša nttu pr«pn£anl? Ob »nosu posJov«A|a na našo banlo vaa namreč ćaks íb dodaina nagrsda^ 0*5^odsttAi pncvtek (^aobreiitr^o me/o depozi« Preizkusite nc insadovoJjni CcOei www.unicredltbenk.WaftcIjikldepotil Let's It art. :^UníCredltBank k. 6 U tt tun. It v{ I ma.stanovnik (^g-gfas.si Vrhunska izvedba Pokala Vitranc Vilma Stanovnik Velik pomen pri organizaciji .................................................svetovnega dogodka imajo Kranjska Cora • Oiganizadj- tudi vlaganja» tó jih OK Po» ski komite Pokal Vitranc jc .kal Vitranc vsako leto namena redni seji prejšnji teden ni za razvoj in promocijo do- £čiklju6)0 poročilo o mačega okolja. Letos sta bila izvedbi 48. AUDI FIS sveto- s pomočjo nepovratnih sred- vnega pokala za moške v vele- stev Občine Kranjska Gora slalomu in slalomu v Kranj- kupljena dva nova topova Zd ski Gori. Tekmovanje, ki je proizvodnjo kompaktnega bilo letos 28. februarja in i. snega. "Tekmovanje za 48. marca, je namreč organiza- PokalVitrancjebiloenonaj- torjcm priieslo 117.303 evre boljših v zadnjih letih, tako v ostanka dohodka, denar pa organizacijskem kot tudi v t>o namenjen za priprave na- tekmovalnem pogledu. I2-siednjega tekmovanja in za redne vremenske razmere v delo z mladimi smučarji v ok- obeh tekmovalnih dnevih pa Pokal Vitranc je organizatorjem prinesel 117-303 evre ostanka dohodka.j^ew-corttdiuvti« viru Alpskega smučarskega so dodale piko na i in zaokro- kluba Kranjska Gora OK Po- žile napcxe celotne organiza- kal Vitranc je soglasno potrdil djske ekipe," poudarja Sreč- ko Medven. generalni sekretar OK Pokal Vitranc. Da je bila organizacija tek- tehnična poročila in finančno poročilo za 48. Pokal Vitranc v vižini prihodkov 1.104.687 evrov in odhodkov v znesku movanja res na visoki ravni, 986.894evrov. OK Pokal Vi- potrjujeta tudi ocena vodiJ- tranc je tudi korektno izpol- nih mož FIS in dejstvo, da nil pogodbene finančně (25 so v FlS-ovem koledarju odstotkov medijskih pravic Kranjski Gori zagotovljeni oziroma 140 tisoč evrov) in termini do tekmovalne sezo-materialne obveznosti (c^las- ne 2012/13, naslednje tekni prostor, trening reprezen- movanje za 49. Pokal Vi- lance, akreditadje za poslov- tranc pa je predvideno za so- ne partnerje SZS itd.) do boto, 30. januarja, in nede- Smučarske zveze Slovenije. Ijo, 31. januarja 2010. Več športnih novic In rezultati na : WNW.gorenjskigIas.si/novice/sport/ / r ■ tm.ksk.si/jost jost@ksk.si SOBOTA, 9. 5. 2009, OB 10.00 IZPRED SLOVENSKEGA TRGA V KRANJU šestič na Giro Za kolesarjem Tadejem Vaijavcem je naporen mesec. Po sinu Erazmu je dobil še drugega otroka, hčerko Klaro, v Vili Triglav je imel prvega gosta. Vse to se je poznalo pri njegovem treningu, zato na svoj šesti Giro, ki se začne v soboto, ne gre z velikimi pričakovanji. Mata Bertoncsli Kranj • V soboto, 9. maja, se bo v Benetkah začela 92, ko-lesarska dirka po Italiji. Konkurenca bo najhujša v zadnjih letih, v njej pa bo tudi Tadej Valjavec (Agzr • La Mondiale). Za kolesarja iz Besnice bo to že šesti Giro. V noči 2 nedelje na ponedeljek se je vrnil z dirke po Ro« madiji, ki )o je končal na 29. mestu, že jutri popoldne pa potuje na start Gira. April je bil za vas naporen mesec. Najbolj pomemben dc^odek je zagotovo rojstvo hčerke. Skoraj hkrati ste Tadej Valjavec m^ lanskim kronometrom na Kronplatz. Kolesarji na letošnjem Ciru morali tudi na kontrolo za na Kronplatz ne bodo vozili. doping. To drži? "Na nedeljo, 19., se je ro- ren. Zadnja dela na Vili so se pozna. Tudi za Giro to Boste na Glni kapetan? diia hčerka Klara. Na isti bila narejena dan pred pri- pomeni, da ne morem veli- "Na papirju sem kapetan. dan sem morai tudi nakon- hodom Possonija. Bilo je ko pričakovati, sploh ne v kako se bo razvijalo na sami trolo za doping. Prišli so k kar pestro, a sedaj se mi je generalni razvrstitvi." meni domov, nato šli Šc na od srca odvalil velik kamen, Pokljuko, a me tudi tam ni sploh, ker sta bila oba zelo Pretekli konec ledna ste na bilo. Imel sem srečo, da jih zadovoljna in se bosta še vr- stopili na dirki po Romand! je oče videl, prepoznal, jim nila pa ker sta hčerka in ji. Kako ste zadovoljni z dir razložil, da sem v porodniš' žena zdravi, ker smo vsi kanjem, kakšna je forma? nid. Klicali so me po telefo- zdravi." nu, a sem imel izklopljene- "Po več kot mesecu dn sem se znova vrnil na dirko ga. Bili so zelo korektni» ra- Kako so vsi ti dogodld vpU- Na začetku sem bil pozitiv dirki, pa bomo videli. Ne računam na generalno uvrstitev, iz dneva v dan bom videl, kam sodim, kaj lahko naredim. Glavna stvar je, da "preživim" Giro, ki mi že sicer ne ustreza, mi ni všeč." Konkurenca bo velika. Kdo zumeli in počakali, Prišli so vali na vaš trening? no presenečen. Imel sem le vaš favorit za zmago? v Kranj in vse se je dobro "Zagotovo se je to poznalo kar dobre občutke, držal Mislim, da Ivan Basso. končalo. Poleg tega sem v pri treningu. A so še druge sem tempo najboljših. Kas- Tudi Danilo Di Luca in Ste- aprilu v Vili Triglav na Po- stvari v življenju, ni samo neje pa se je pokazalo, da mi fano Garzelii, sploh gJede na kljuki dobil prvega gosta, kolesarstvo, treba je gledati še kar nekaj manjka, sploh samo traso letošnje dirke. To je bil italijanski kolesar tudi za naprej. Treninge na dolgih klancih. Je pa to znata biti konkiirenčna. Le- Mniris Possoni Iz ekipe Co- sem sicer opravil stoodstot- logično, saj že dolgo časa ni« tos je Giro čisto nekaj nove- lumbia - Highroad, ki je no, a so i>ile zraven še druge sem dirkal in sern poleg tre- ga, drugačna dirka od tiste, prišel s svojim dekletom, stvari, tako da ni bO samo ningov imel še druge obvez- ki smo je vajeni, brez pe- April je bil res zelo napo- trening, počitek, trening. To nosti," klenskega zadnjega tedna. Pomemben gol na rojstni dan Mata Bertonceu Kranj - Nogometaši Triglava Gorenjske ostajajo v boju za 2. mesto v 2. SNL V nedeljo so na doma&m igrišču pred tristo gledald remizirali z Muro 05. Rezultat je bil 2:2. Za domače je v sedmi minut zadd Dejan Burgar, s 15 goli prvi strelec lige, v 61. minuti pa je svoj prvi gol v sezoni dal David JerkoNáč, ki je prav v nedeljo praznoval svoj 19. rojstni dan. "Remi je zelo pošten rezultat. Igralo se je odpno in mis-lim, da so gledalci prišli na svoj račun. V ekipi ni bilo nekaterih poškodovanih igral- cev, manjkala sta tudi dva za- Dejan Burgar je imel tík pred koncem tekme veliko priložnostza zmago Triglava Gorenjske. radi kartonov. Igrali smo kar s štirimi miadind, tako da je renjske. V zaključku tekme no, a hotel sem le najboljše. 23. krogu, torej štiri kroge remi dober rezultat Mura je so sicer na igrišču previadova- Na žalost se ni najbolje izšlo, pred koncem, ostajajo 3. na le- dobra ekipa, so profesionalci, 11 gostje in si priigrali kar ne- Remi pa je pošten rezultat" je stvici (imajo enako število a mi se bomo borili naprej, kaj priložnosti za zadetek. V dejal Dejan Bui^, nogome- točk kot drugouvrščeni Alu- Na lestvid za nami zaostajajo zadnji minuti so jo imeli tudi taš iz Velesovega, ki bo svoj minij), dij pa je 2. mesto, ki za Štiri točke in imeli bodo domaS, a je Burgar ni izkori- 23. rojstni dan praznoval v ne- pelje v kvalifilodjc za 1. ligo. težko delo, če nas želijo ujeti," stil. "Tekma je bila težka-Imel deljo, ko bodo nogometaši Neposredno se bo ^a kot naj- je po tekmi povedal Branko sem zadnjo priložnost Morda TriglavaGorenjskegostilieki- boljša ekipa uvrstila Olimpija Pavlin, trener Triglava Go- sem reagiral tudi malo sebič- po MU Šentfur. Kranjčani po Ljubljana. n vilma.stanovn i k ® g-gttzs si 7 Operacija mu ni pobrala moči Veslač Rok Rozman je kljub komaj 21 letom izkušen športnik, nekdanji hokejist pa je pet let po prvem veslaškem treningu še kako motiviran za delo, čeprav mu poškodbe ne prizanašajo. Vilma Stanovnik Bled • Prvi šport, v katerega se je zaljubi] RadovljiČan Rok Rozman, je bil hokej. Šlo mu je odlično, saj je bil uspeino nastopaj za Ho« kejski klub Bled, bil pa je tudi član naše mlade hokejske reprezentance. Toda ko )e aprila 2004 prijel za vesia in opravil prvi trening, je W1 prepričan, da je Čas, da se spopade z novim izzivom. Volje in delovne vneme mu ni manjkalo, tako da se je s četvercem brez krmarja uvrstil na ?voje prve olimpijske igre. lani v Pekingu pa so fantje zasedli odlično 4. mesto. "Nehvaležno" četrto mesto pa je bii tudi eden od vzrokov, da se je Rok zagrizeno spopadel 2 novo sezono. Priprave na letošnjo sezono se zate niso začele obetavno. Rok Rozman je kljub operaciji kolena zadovoljen pričakal novo sezono. / «i^k« b.jw Kaj se je i jak)? "Veliko sem hodi] na Pokljuko. saj me gibi pri teku na smučeh niso ovirali. Pre- Zdi se rr.i dobro že to, da "Zakaj ne gremo v Špani- lahko nastopamo v različ- jo, ne vem prav dobro, vem nih posadkah, zlasti s To- pa, da gremo na močno re- "Sredi januarja sem* šel v cej sem delal tudi z utežmi, mažem Pirihom nama v gato v Nemčjo, nato bomo bolnišnico na operaci j O kole- šele zadnji del priprav pa dvojcu gre odlično. Lani za nastopili na domaâ medna-na. V kolenu se mi je na- sem opravil na ergometru. tekmo sploh nisva bila kon- rodni blejski regati in na mreč pojavila nekakšna Kljub vsem težavam pa mis guba, Id sicer ni zelo moteča Um, da glede kondicijske pri kurenčna, letos pa smo se borili za sekunde. Kakorko- dveh tekmah svetovnega po-kda. Vrhunec sezone bo le- za vsakdanje življenje, pri pravljenosti nisem veliko iz- li se usedemo v čo}ne ín tos svetovno prvenstvo ko- takSnih obremenitvah, kot gubil. Sedaj, ko treniramo kombiniramo, nam gte. To nec avgusta v Poznanju, do so v vesUnju, pa zelo moti, na vodi in .;o za nami prve je dober znak. Prav talco pa takrat pa nas §e tiso^ in saj dela "gnečo" v kolenu. K tekme, se mi zdi, da sem je dober znak, da nam gte več kÔometrov treningov. sreči pa je operacija dobro celo precej bolje pripravljen skupaj tudi v četvercu. Mis- Nekaj tudi v osmercu, saj naj lim, da je ob začetku sezone bi počasi sestavili tudi slo- to obetiivno," vensko posadko za osme- uspela, mesec dni po njej kot prejšnjo sezono." sem lahko delal že praktično vse. Vendar pa so se pred Za teboj sta že dve tekmova- rec." kratkim pojavile težave in nji nove sezone, regata v Naslednji konec tedna odha* Šele v zadnjem tednu se sta- Zagrebu in domaČa prvo* jate na mednarodno regato v Ostane kaj časa za Študiji nje spet ćboljšuje." majska regata. Nastopal si v Essen, prve tekme svetovne- Študiram dvojcu z bratoma Pirih in v a pokala v Bany(^esu pa se izpitih skušam Čim Kako si se potem pripravljal vašem olimpijskem četver* ne boste udeležili. Kakšni so sedaj nâ sezono P cu. Kako si zadovoljeni tvoji načrti? upam Iz mlanja V gorski tek Maja Bertoncelj rekreativnih klubu Kranj treniral hitrost- ......... no rolanje in bil kai uspěni po- šcn. V tej sezoni pa sem se tekih odločil za gorski tek. Rolanja smo v letošnji sezoni zašle- sem se že malo naveličal, podili novega mladega tekača, leg tega mi je gorski tek zelo S-letni všeč. Rad tečem v naravi," je klega. povedal Luka Mihelič, dijak Tako na gorskem teku pod ekonomske gimnazije. Nje- Kriško goro kot tudi na teku gov trener je Klemen Triler, na Sv. [ošt je bil v absolutni gorski tekač in turni smučar. obeta Luka razvrstitvi v deseterici tako Odlično tekmah maja je na 2. teku na Roble- kov dom prišel v cilj ceio kol řetrti ahsoîutno. Pri moSkih prav tako iz Naklega, ki za svojega varovanca pravi, da je res velik talent in dâ ga postopoma namerava pripeljati v sam vrh slovenskega gorskega teka tudi v članski ka- Mladi Luka Mihelič )e v gorskem teku šele prvo leto, pa se tegoriji. Treniram skoraj že uvršča rred najboljše tudi v absolutni konkurenci. je zmagal Simon A!ič vsak dan, veliko skupaj s (38:54), tó spada v sam vrh Klerrmom. Treningi so raz- že prej ukvarjal s športom in di tekač ima, glede na poka- slov<»nskega gorskega teka, lični, tako da ni samo tek," imel treninge skoraj vsak zano formo, zagotovo raož- Rakuš- pravi Luka, ki nastops za AK dan. Bom pa videl, kakšna nost uvrstitve v slovensko Olimpik. Na vprašanje, čega bo konkurenca na sloven- mladinsko ekipo v gorskih "S Športom sem se začel kaj preseneča, da je že v prvi skem pokalu v gorskih teldh. tekih za nastop na evrop- De- 5>ezoni lako uspešen, odgo» Prišel bom že i^a prvo tek- skem in svetovnem prven- ček (54:58). ukvarjati pri šestih letih. Deset let sem pri Rolerskem varia: "Pozna se, ker sem se mo, na tekna Osolnik. " Mla- stvu. Deževniki Takšnega vremena, kot je bil past smeh. Predsia\4jala sva si, v prošnjo sredo, so bili veseU le da bi najprg pozwnÛa na moji dežemiki in krnele, Franc Ur- vratih, ker bi bil traktor parkiran bane, hnđ, s čigirt^ivo m^imo, le strdjaj proč, in ko nihče m bi je brez dežnika nad čepico glidal odpri, bi nadaljevala do prve^ v nebo in pmsil vsemogočne^ btjèja. Mogoče bi šla še do dru^- nad oblaki, naj ne neha zalivati go, do trećega gotovo ne, in Šde vsaj Še kak dan. Po zemlji so !ez' potem bip zaskrbelo. Nisw moli deževniki, trava se je vesdila gla uff)toviti, ali biporrudila, da rastnega hormona v obliki dež- je - bog ne daj - kdo ugrabil njenih kapljic, in če se ne motim, je nega Franceljna? Bo banda zabil zeleni tepih, čez travnike ur- hievala odkupnino? Ali naj požeň. iz minute v uro bolj zeîen. kličem policijo ali ruy počakam Francje po izobrazbi avtomdia- do jutra ... na šiht še nikoli ni nik in po duši kmetovalec, od zamudil vsega pa najraje k<^sari. Ob Spila sva Še pc enega, in ko mojem otožnem posedovanju v sem zapiral steklenico, je nisem nebo in na uro nobena beseda ne do kcnca zapri. Za vsak duČcj. bi mo^ pobožati mojeffi razo- Ugotavljala sva, kaj vse si đavtk Čaranja. Kozaki so se bližali se' upa storiti za nekaj ur užitka demnajsti uri, iz oblakov pa seje na kolesu. Rezultat najinega vse bolj zlivalo na nyu. "Jaz ugotavljanja in ugibanja je bil sem srečen, ČejtlepovremeinČe pozitiven, saj se splača vse, karjt ni lepo vreme, "je izustil, preden v tvojs dobro. Proti koncu dnew sva začela podedovati po š\lcu in ne de^a se nisva zmenila nič feroifcega koř pomalu mrczu posebnega, razen da ho najprç in iz kosti. "Če je lepo m- on prihajal na sredina kolaar- me, grem kolesaril. Če pa dežuje, ska druženja in potem bo mogo- je pa Jajn za vse, kar sem posejal in zasadil. Prikimal sem mu v znak, da razumem njegovo srečo v življenju. Čeprav sem ljubitelj domačega Šnopsa. mije zéfk- Če Še žena. Če bo lieč nJemu, ho verjetno tudi nj^. Če ne bo vŠeČ njej, njemu bo, je bil pa zaključek. Iz prebranega se \>erjetno da nil po griu prec^ ho^ pekoče kot ugotoviti, da je naše drugo letoi- pa, ko pridem s kolesarjenja. Se- nje k(^esarsko druženje odpadlo dla sva pod streho nj^ovega zaradi v^e sile. Bolezni v an- traktojja in ugpurvila, da tokrat s sredino Glasovo rundo ne bo nič. samblu, kvala bogu, ni bih, zato pa nam je dež ustavil bici- "A pa r{$ pridno žendce tud'na kle. Škoda. Vseeno sem prejá uAevaèo rundo?" je vprašal Pri- nekaj klicev, ki so spraševali, ali kimal sem. "MoJa ne bo priSa, gremo ali ne gremo. Težko, a tud ' če biji plaâiL Moja nizana zgolj zaradi nakga zdravja kole. Še k maši gre peš. Včasikje sem moral odgovajjati, da pa kolesarila, veš, zd^ pa ..." Pre'idnil sem ga, da hi mu razlo- iH, da tudi on ne hodi na Glaso- borrw Še kako sredo počakali in da nima smisla mazati koles. Za jutrišnjo sredo se vsi, kisa ve runde, kaj šek njes^va pridna imate, ohlecite v Glasov kolesar- soproga. "Ejgfl, zame je sam' vprašanje srede. Ne skrbet' ski dres. Se bomo JbtograJiraU. Trasa ostane iste, kot je bila na- zorne, doma rvČem, da grem na povedana za pr^njo sredo. A. njivo, vržem dres v traktor, ti mi zdaj sem vas pa verjetno prest- boš pa kolo spravu. " Pekler\sk i netil. Koli kokrat sem zabičal, plan? Oba sva se zarežala in za da Glas ni za podkurit in da se trenutek se rrújedan zazdei celo vsaka številka skrbno Aranjw'e lep. "Odlična jinta. Če vžge, v temen in suh prostor, ki ima 'mašpn meni pivo v dohrempo vse leto enako temperaturo. Kje vsaki smiim rundi. Si predstav- boste zvedái zdaj, ide se homo Iji^, da pride s kolesom na njivo in zajeda prazen, parkiran traktor?" Moja obljuba in vpra- šanje sta hua spet vzvod za tra- zamerel jutn peljali? No, kje? Mene boste klicali? Tudi prav! Hec. Se vidimo jutri pa brez I Glasovi kolesarji se bomo v soboto, 9. maja, skupin- sko prijavili na 1. kolesac^ki vzpon na Sv. Jošt. (G!ej oglas na strani 6.) Vsi. ki bi se radi prijavili, sporoc^it« Gregu, tel.: 031/38 26 25. i / i y 8 m si mon.subic(^g'^as.si kran) Z radarjem po Gorenjskem Prometni policisti bodo tudi ta teden opravljali meritve hitrosti z radarjem, ki je nameščen v belem avtomobilu Renault Kangoo. Danes popoldne bodo na prehitre voznike prežah na območju Jesenic, )utfi dopoldne v Tržiču» v četrtek dopoldne v Radovljici, v petek dopoldne v Kranju in okolici, v soboto in nedeljo pa po vsem Corenjski^m. S. §. KRIMINAL Tržič \z župnišča izginile slike Med prvomajskimi prazniki so neznani tatovi iz župnišča v Tržiču odnesli tri umetniške slike. Kot je povedal tržiški župnik Roman Stare, so bile slike shranjene v posebni shrambi poleg Itipnišča, vanjo pa so vlomili skozi okno. Odnesli so sliki Svetega Roka (popotnika, na sliki s Mobukom) in Svetega Antona Psdovanskega, obe velikosti meter krat meter, v pozlačenem okvirju s cerkvenimi ornamenti. Sliki sta delo slikarja Matija Bradeška, narejeni v tehniki olje na platno. Tretja slika je prikazuje Jezusa na Oljski gori, velika je okoli 120 krat 60 centimetrov, brez okvirja in je delo neznanega avtorja. Gmotna Ikoda je ocenjena na okoli deset tisoč evrov. BCHINjSKABiniilCA Za vsak program svoj televizor Neznani storilci so med prazniki vlomili v turistični objekt v Bohinjski Bistrici. Ukradli so sedem LCD televizorjev Toshi« ba in večje število TV komunikátor je v Motorola. Lastnika so tatovi oškodovali za okoli dvajset tisoč evrov. Kranj Izpraznil hišo « Prvomajski prazniki so bili delavni tudi za nepridiprava, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Kranju in si prilastil dva zvočnika, LCD monitor, večjo količino zlatega r^akita, pet dvajset« gramskih zlatih ploščic, digitalni fotoaparat, diktafon in okoli 1150 evrov gotovine. Skupna gmotna škoda znaša okoli 15.500 evrov. M£U*IOVO0Saci STOUTVt 4KA« Katanr>a Zupan s^) Koroška cesta 20. 4000 KRANJ Zaposlimo KNJIGOVODJO za določen čas. i Kamnik V kiosk po blagajno Nekaj noči nazaj so neznani storilci vlomili v«kiosk na ob* močju Kamnika, iz katerega so brez dovoljenja odnesli manjšo kovinsko blagajno. Z dejanjem so nepridipravi oškodovali lastnika za okoli tisoč evrov. S. S. Zaupajte nam, kaj vam pomeni 6or«njskt glas, in nam pišite, ftazmišijanja z vašimi podatki nam pošljite na Corenjski glas, Bleiweisova cesta Kranj ali na koticeli^g-gtas.». Vsak prispel odgovor bomo nagraditi. Po posti boste prejeli avtokarto Slovenije. Hjgndiu rat« u«)i rsidcfttire m)i sopisa Gorenjski glas Urednica: Motca Šímenc Časopis izhata občasno www.goueniskioias.sí Rak vznikne iz ene same gensko spremenjene celice v enem kubičnem centimetru Icrvi je Uhko bilijon maltg- fiih celic. Stran ii Brez maščobnih oblog m celui ita v poletje Kavitâcijâ je sodobna metoda, ki jo mnogi primerjajo z iposukcijo. Stran 12,13 Glavobol )e najpogostejša bolečina med ljudmi Zaradi migrene trpi od 8 do 25 odstotkov prebivalstva. starejšega od 16 let. Stran 14 Zdravje • Kakovost bivanja • Zdrava prehrana • Napredek v zdravstvu • Zdravila • Kozmetika • Nasveti za dolgo življenje Svetovni dan astme V V senci prasiqe gripe bolezn med 15 in 17 odstotki spopada \oo milijon Mojca Šimenc svetu malo, je njihov odziv ................................ na druge alergene premo- ncidenca astme naraš- Čan. Podobna je teorija o po-ča, vendar bolniki ob vezavi med dobrimi higien- dobrem vodenju bolezni, za katero največ skimi razmerami in pogostnostjo astme. Če dojenček z refluksom (GERB»om). Znani sprožila astmatične- ga napada so alergeni (pršića, dlaka Živali, cvetni prah ,,.), mrzel zrak, akutne okužbe dihal, stres, nekate- lahko storijo sami (ali pride v stik z bakterijami, se ra zdravila, Tudi nepravdno njihovi svojci, ko gre za otroke - astma je namreč najpogostejše kronično obclenje v otroštvu), živijo kakovostno življenje. Čeprav je astma eno od najbolj raziskovanih obolenj, natančni vzrok za njen nastanek ni znan. Najverjetneje pa gre za kombinacijo genskih, razvojnih in okoljsldh dejavnikov. Kaže, da je najmočnejši genski dejavnik. Astma je bolezen bogatih ljudi Astma je pogostejša v bogatih državah in bogatejših socialnih slojih. Zakaj je temu tako, je več teorij. Po eni je glavni vzrok za rast inciden« ce onesnaževanje okolja, predvsem zraka. Določene industrijske kemikalije dokazano sprožajo astmatične napade. Teorijo spodbija dejstvo, da onesnaženost zraka v Evropi pada. pogostnost astme pa se ne zmanjšuje. Druga teorija vzrok pripisu-premočnemu odzivu dihanje, ki povzroča hiper-ventilacijo {krčevito dihanje skozi ustd in s prsnim košem, namesto s prepono in na teden ponoči. Pljučna funkcija pade na 60 do 80 odstotkov normalne vrednosti. dnevna variabilnost pa je 30 odstotkov ali več. Pri hudi persistentni astmi so bolezenski znaki prisotni vsak dan, pljučna ^nkcija pa pade pod 60 odstotkov normalne. Bolniki prihajajoče poslabšanje astme lahko "ugotovi* jo", še preden se ta napove s prvimi znaki. Merjenje pljučnega pretoka (PEF) je dober na p ove d ni znak, ki skozi nos), lahko povzroči omogoča, da bolnik sam limfociti Thi aktivirajo proti njim. Ce bakterij ni dovolj, ;munski sistem burno reagira na druge snovi. Za zdravljenje astme se poleg nefarmakoloških sredstev (izogibanja spiožiliiim dejavnikom) uporabljajo tudi zdravila. Gre za dve vrsti zdravil: preprečevalci njem za zrakom. Izdih je .... zmanjšujeio kronično vnet- .daJiSi kot vdih, prsni koš se astmatični napad. Ta se običajno začne s kašljem, tišča p repozna pr iha j a j oč e poslabšanje in primemo ulae- njem v prsih, piskanjem. Pf' ^ inhalacijo :eikim dihanjem in hlasta- ^lajševalca. ]e bronhijev in preprečujejo poslabšanja astme. Uporabljati jih je potrebno vsak dan, tudi Ce bolezenski znaki niso prisotni. Olajševala Glede na pogostnost pojav- pretirano napihuje. Pljučna funkcija upade tudi za 6c odstotkov sprostijo mišice bronhijev in zmanjšajo zaporo, s či- Ijanja simptomov astmo delimo na intermitentno, blâ- mer olajšajo dihanje ob po- 20 persistentno, zmerno slabšanju astme. Bolniki jih ne uporabljajo vsak dan, pač pa samo po potrebi. Ob napadu se kronično vneti brorhiji stisnejo Ko alergeni ali snovi, ki dra* žijo, pridejo v stik z \Tietimi bronhiji, se slednji stisnejo in otežijo dihanje. Če se draženje nadaljuje, pride do astmatičnega napada: iz!o-imunskega sistema zaradi čanje sluzi v bronhijih se "pomanjkanja dela" za celice imunskega sistema Th2 in eozinofiine celice, ki sicer zelo poveča, dihanje pa postane skoraj nemogoče. Ast- ma gre pogosto "z roko v Človeka ščitijo pred zajedal- roki" z drugimi alergijskimi persistentno in hudo persistentno. Pri intermitentni astmi se bolezenski znaki pojavljajo le nekajkrat na leto, testi pljučne funkcije pa so normalni, Pri blagi persistentni astmi se bolezenski znaki podnevi pojavljajo enkrat na teden, ponoči pa dvakrat na mesec. Testi pljučne funkcije se spreminjajo za več kot 20 odstot-cov, dosegajo pa vsaj 80 odstotkov normaJne vrednosti. Pri zmerni persistentni astmi So bolezenski znaki prisotni več kot dvakrat na te- Botniki z astmo spadajo med tiste, ki jih gripa in gripi podobna obolenja bolj ogrožajo. Pri otrocih je kar So odstotkov poslabšanj astme povezanih z virusnimi okužbami dihal. Nobenega razloga ni, da bi bilo ob morebitnih okužbah z virusom S smrtnostjo virusa SARS-a bi virus gripe v saj je bil svet korak pred usodno pandemijo), je imel 9,6-odstotno smrtnost. S tako smrtnostjo bi virus gripe v "običajni sezoni" denimo zahteval več milijonov žrtev. Zaradi SARS-av Evro- A/HiNj (znanim kot virus ODÍ Čajni S6ZOnÍ pi ni umrl nihče, po svetu pa A ^ ^ W « ^m^ ^ ^ A ^ prašičje gnpe) ka| drugače. Med običajno ep i dem ič no sezono za gripo in gripi podobnimi okužbami zboli od S do 15 odstotkov populacije, pri 3 do 5 milijonih obolelih Ima bolezen hujši potek, od 300 do 500 tisoč jih umre, Smrtnost pri virusih sezonske gripe je okrc^ 0,5-odstotna. Virus, ki je povzročal SARS (ki je bolj kot splošno na noge spra\'il svetovno zdravstveno javnost • kasneje se je zahteval več milijonov žrtev d. Ker je slednjih v razvitem boleznimi, pri odraslih tudi den čez dan in vsaj enkrat izkazalo, da ne brez razloga, več kot 800 ljudi. Virus HiNi, zelo podoben temu, ki je izbruhnil zdaj in ki je v sezoni 1918/1919 po svetu odnesel blizu 50 milijonov življenj (veČino v okoljih z zelo slabimi življenjskimi pogoji), je imel približno z.s-odstotno smrtnost. Podobnost med obema izbruhoma je tudi v tem, da so obakrat zbolevaii zdravi mlajši odrasli v starosti 20-40 let, ki sicer veljajo za skupino, ki jo sezonska gripa manj ogroža. SRCEIN02ILIE Globoka venska tromboza )e lahko smrtno nevarna Pri bolnikih s krčními žilami ^e tveganje za vensko trombozo povečano. Stran 15 PEDIATRIJA Respiratorni sincicijski virus ogroža najmlajše RSVje najpogostejši povzročitelj okužb spodnjih dihal pri najmlajših. stran 16 DIABETES xi Sladkorna bolezen in upad kognitivnih sposobnosti Povečanje HbAiC id en odstotek že povzroči padec mi* selnih sposobnosti. i. stran 16 i v i. Farmacevtov nasvet Počitniška lekarna oplo s pom) a dan* tac ide. ki nevtralizirajo želodčno kislino in ščitijo želodčno sluznico. • Zdravila proti slabosti in bruhanju med i^ožnjo • sla* sonce nas )e že prijetno ogrelo in nas spomnilo, da prihaja čas počitnic in potovanj, bost in bruhanje med vož- Da bomo na potovanju pozabili na vsakdanje skrbi in si nabrali novih moči, je pomembno, da se na potovanje vad in telesne nedejavnosti. Pri zaprtju si pomagamo z odvdjali v obliki svečk, čajev ali tablet. • Zdravila proti zgagi in želodčnim težavam - zaradi uživanja mastne, začinjene in presladke htane se na potovanju lahko pojavijo želodčne težave, najpogosteje zgaga. Za odpravo teh težav Sredstva za zaâdto pred pild komarjev, klopov in ostaHh insektov Sredstva za zaščito kože pred soncem Izdelki za nego kože po sončenju Kako ustrezno shranjujemo zdravila v počitniški lekarni? Zdravila v počitniški lekarni naj bodo shranjena v originalni embalaži skupaj z navodili. Praviloma se zdravila shranjujejo pri sobni temperaturi (do 25 stopinj Celzija), le za določena zdravila velja, da morajo biti shranjena na hladnem (do S stopinj Celzija). Za shranjevanje le-teh so na voljo majhne hladilne torbice za zdra- je tudi, da je varovalni pri pravěk vodoodporen. Za ščitno sredstvo naj se nana Ša na čisto in suho kožo vsaj premešate in popijete. Pri akutnem zaprtju, ko odvajanje blata izostane 30 minut pred izpostavlja- nekaj zaporednih dni (npr. zaradi spremembe okolja), lahko uporabite glicerinske svečke. So blago odvajalo s hitrim nastopom delovanja, primerno za otroke in odrasle. njem soncu ter nato po vsa-kem kopanju oz. na 3 do 4 ure. Na kožo ga moramo nanesti enakomerno in v dovoli debeli plasti. Ustrezna zaščita kože je iz- Pri oskrbi površinskih ran (odrgnine, vreznine, redno pomembna pri otro- praske, žulji..,) najprej očistite rano dh. katerih koža je tanjša in ^ razkužilom za rane, ki je v obliki pršila in ne zelo občutljiva, ter pri lju-dehr ki so preobčutljivi na sonce. Kombinacija sončnih žarkov in nekaterih zdravil lahko povzroči pre- povzroča pekočega občutka na koži. Pri celjenju blažjih ran, razjed, preležanin, opeklin, žuljev in razpokane kože pomaga mazilo za rane. Kaj preverKi pred odhodom na počitnice? Pred odhodom na počitnice preverimo, ali irnamo urejeno zdravstveno zavarovar.je in potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja. Če odhajamo v tujino, si priskrbimo evropsko zdravstveno kartíco aH potrdilo, s katerim bomo imeli zagotovljene osnovne zdravsr\'e-ne storitve. vila. Zdravila naj se shra- občuUjivostne reakcije na Zb pomiritev in hitrejše Celjenje poškodovane njujejo ločeno od ost^e prt- jcoži. zato je priporočljivo v ^^^^ ^ uporabite ljage v torbicah ali škatlah, lekarni preveriti vpliv son- ki nudijo zaščito pred vlago in svetlobo. Če odidete na pot z letalom, je najbolje, da imate zdravila v ročni prtljagi. Če je to dovoljeno, pa se je potrebno pozanimati pri letalskem prevozniku, s katerim potujete. Pri pripravi počitniške lekarne preverimo datume roka uporabnosti zdravil. Tudi za počitniško lekarno Čenja m sočasnega jemanja določenih zdravil, Velja zlato pravilo, da se motamo izogibali sončnim žarkom med u. in 16, uio, ko je sonce najmočnejše. Po izpostavljanju soncu je naša koža izsušena in utrujena, zato po sončenju uporabimo negovalne izdelke, ki nalo kožo navlažijo in ji povrnejo elastičnost. Pri pantenol mazilo ali ribje mazilo. Kremi s kakavovim maslom z zaščitnim faktorjem 8 aii z zaščitnim faktorjem 25 sta varovalna pripravka za sončenje, ki zagotavljata nizko oziroma srednjo zaščito pred UVA in UVB žarki in ne vsebujeta dišav. Po sončenju lahko negujete kožo s kakavovim maslom ali šentjanževim oljem. velja, da zdravila shranjuje- Wagih opeklinah kožo hia-Ce nas pot vodi v bolj ekso- mo nedosegljivo otrokom. dimo, priporoča pa se tudi mag. Nina Pisk, mag. fajim tične kraje, se moramo pred odhodom pozanimati o preventivnih cepljenjih in zaščiti z zdravili na potovanju (antimalariki). Največ informacij lahko popotnik dobi. Če obišče svojega osebnega zdravnika oziroma na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS ali območ^e-ga Zavoda za zdravstveno varstvo. Popotnikom se svetuje, da ambulanto, kjer se izvajajo cepljenja, obiščejo vsaj osem tednov pred odhodom na potovanje, saj cepljenja potrebujejo določen čas, preden začnejo učinkovati. Kako zaščitimo kožo pred soncem? Del priprave počitniške lekarne moramo posvetiti tudi izbiri ustreznega zaščitnega sredstva pred soncem. Kljub nekaterim pozitivnim učinkom sonca na uporaba los j ono v, ki vsebujejo pamenol. Na potovanju si lahko $ pomočjo vsebine počitniške lekarne sami lajšamo in po-zdrarimo manjše zdravstvene težave. Za dosego optimalnega uânka zdravil in drugih pripravkov, pa ]e naš organizem se moramo pomembno, da se o pravilni in varni rabi le-teh po- za vedat i nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljenost sončnim žarkom. Prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom povzroča poškodbe kože. UVA žarki prodirajo globlje v kožo in svetujemo z zdravnikom in farmacevtom ter da upoštevamo navodila za shranjevanje. povzročajo staranje kože ter vam lepe in brezskrbne Zaradi drugačnega podneb- so odgovorni za pojav aler- počitniu, vendar pazite nase! ja, higienskih razmer in r^-vad je na potovanjih v eksotične kraje večja možnost okužb, pikov insektov in prebavnih težav. Na potovanju je zato treba pozornost nameniti ustreznim higienskim ukrepom ter uživanju primerne hrane in pijače. Svetuje se uporaba razkužila v obliki pršila aii robčkov in uživanje le ustekleničeae vode, sveže pripravljene, dobro kuhane hrane ter gij, medtem ko UVB žarki ne prodrejo glot>oko v kožo. Tilka Cuder, mag. farm. Lekarnisk« enote^ Bohuijskd Blstncax Cerklje^ Gorenja vas. : gorenjske kkame Jesentcç, , Kranjska Gora, Kropa. Lesce, Plamná, Planna II, Podlubnik. Preddvor, Primskovo, Radovljics, Stranišče. Šenčur, Škofja Loka. Tržič, Železniki, Žirl. Žirovnica krema S kakavovim maslom ZFS krema s kakavovim masiom ZF2S ms koze kajuvovo masio najpogosteje uporabimo an- sadja, ki ga sami olupimo. : www ovMj^A-l^b)»» g, ; ínfD^QCRTifii^^eiarw Farmakcmřbrmativna slurba laboratonj Kontrolno analizni laboratonj tOTutmnt i/i>iiRi i/oriu)riiin PO K<4tM cAicft ne ali delujejo nepravilno, 7ato ....................... umre. kot bi morala in kot je sak dan v naših predvideno, ampak se zaine telesih poteka na deliti. Sistemi, ki nadzirajo tisoče mutacij in vsak dan se imunski sistem ga morali. delovanje genov, svojega dela ne opravijo tako, kot bi je apoptoza motena. Na drugi strani se v rakavi celici sproži pretirano delovanje genov, imenovanih onkoge- ni, zaradi Česar se začne hi- Tumor za ssrojo rast potrebuje nove žile Tumor se na začetku pre- zasevek. Rečemo, da tumor metastazira. Ko postane več- i i do 1 do 2 milimetr oVj za- branjuje tako. da vanj preha> jajo hranilne snovi iz okolja. tro deliti, kar povzroči rast Tak tumor je velik od i do 2 čne (kot se je to zgodilo pri Bewcizumab (gre za rekom- binantno humanizirano monoklonsko protitelo) je zdravilo, ki nevtralizira vse trudi, da jih popravi. Starejši kot smo, teže opravlja svoje delo. Danes je znano, da rak vznikne iz ene same Problem pri rakavih celicah )e tudi ta, da nimajo kakšnih tumorja. Onkogeni sicer v celici niso milimetra, je neožiljen, ne- primernem tumorju) v oko- štiri izo-oblike rastnega de- aktiven in je v premolignem Ije izločati veliko žilnega en- javnika, ki ga izloča tumor, posebnih ali neobičajnih ruČ neobičajnega in so celo stanju.' dotelnega rastnega dejavni» in tako prepreči njegovo oži lasmosti, ki bi jih lahko upo- zelo koristni, saj sodelujejo Potem se zgodi angiogeni ka, ki stimulira rast endotel- ljenje. Povzroči unuk že na- zdrave celice v telesu, v kate- rabili za njihovo uničevanje, pri mnogih nepogrešljivih preklop. Tumor začne v nih žilnih celic. Proces raz- ri se zaradi genske poškod* be sproži nekontrolirana rast. Proces spremembe zdrave celice v rakavo se imenuje kanccrogcncza in je lahko zelo dolg, tudi po deset let in več. . , ... ^ procesih, na primer celjenju okolico izločati rastne dcjav- Rakava celica je nesmrtna ^^ diferendaciji tkiv pri za- nike. ki stimulirajo okolno Vsaka celica v našem telesu rodku. Evolucijsko so zelo žiJje k rasti. Gre za proces, ima določeno življenjsko stari, saj jih imajo že praži- ki se pri odraslih odvija dobo, ki je odvisna od tega, vali, mikroskopsko majhna samo pri celicnju ran. Proti raščanja novega žilja se ponovi. V enem kubičnem centimetru krvi je lahko bilijon (1000 milijard) malignih celic. kateremu organskemu sistemu pripada. Če se zgodi. Dejavniki, ki vplivajo na da jo nekaj nepopravljivo kancerogcnezo, so različni: poškoduje, imunski sistem staranje, škodljivi '^livi iz okolja, oksidativni stres, sproži njeno smrt oziroma apoptozo. Pri rakavi celici pa sposobnost imunskega si- ti posebni geni, ki "poprav- skma, dd piepozna okvarje- Ijajo" okvare DNK (ali cclo ne celice, genska obreme- sprožijo celično smrt, če so enocelična bitja. Onkogeni začnejo povzročati tumoqe iele takrat, ko so zaradi mutacije okvarjeni, Ma koncih kromosomov so deli. Imenovani telomere, ki se ob vsaki deiitvi zdrave celice skrajšajo. Ko krajšanje ni več mogoče, se zdrava ce- tumorju začnejo rasti nove žile, ki pa so v primerjavi z ... običajnimi zelo nestabilne, P" Vanje vdirajo tumorske celi* ce, ki jih kri zanese po telesu. Ker so žile nestabilne. tumorske celice prehajajo iz njili v okulno tkivo. Ena sama tixmorska celica je zdravljenju raka Preprečevanje angiogeneze (rasti novi krvnih žil, brez katerih tumor ne more zra-sti več kot i do 2 milimeti;a) se je izkazalo za zelo učin- stalega žilja in stabilizira žile, kar pomeni večji pretok skoznje in posledično večji dotok zdravil (kemoterapije) v tumor. Primeren je za bolnike obeh spok>v in vseh starosti, pri nas pa ga uporabljajo za zdravljenje metastat-skega raka debelega črevesa in danke, pri mctastatskem raku dojk. metastatskem raku ledvičnih celic in ne-skvamoznem nedrobnoce- ličnem raku ji^juČ in ga lahko kombiniramo z vsemi ke- njenost. Trajno poškodova- okvare prehude), ne delujejo lica preneha deliti in odmre, dovolj, da se iz nje razvije kovito pri zdravljenju raka. moterapijami. Ekologija: NOVO Eko perilo Iz bambusa, brez dodatnih barvil» slovenskega proizvajalca NOVO Ekološke pralne krogle, s katerlmo lahko peremo brez pralnega praška r «•bI«BI Ekološke pralne krogle Storimo nekoj zau m norasfo... ... pilimo 2 ekoioikM ptolrtM kroejam i! Pralne CLOSION krogle so najboljše za rezultat naravnega zdravja in počutja ter so okolju prijazne in najnovejli patentiran izum. S pralnimi kroglami laKko perete vaSe periio brez uporabe pralnih praškov, mila sli kakršnih koli drugih pralnih ali kemičnih sredstev. So zelo enostavne za uporabo. Pralne krogle med*franjem proř^jajo kisikove ione» ki naravno aktií^aj^.^dné' molekule in ji penetrirajo globoko vlakna, kjer odstopi vsa umazanija iz vaSe^ ^erna. Ža zelo umazano perilo lahko do^te mar^Šo količino pralrtega pralka. Va Se penlo bo iz pralnega stroja z uporabo pralnih m obdel^o in to brez uporabe pralnih srec^tev in krozel.priSlo sveže, 'isto. mehko antib^erijsko Pralni krogle $0 idealne za i]uó\^ xi trpijo^||^azni' ■ ijami na: • ovffcjnt pralne pr^ikž, ✓ ♦ - • meikolce... Pralne kro^eza pranje ne vsebujejo nikakršnih kemičnih substanc. Krogle dvignejo pH vrednost v vodi z aktivacijo vodnih molek.i( ter zmehčajo vodo. Pralne krogle so naravi prijazne, saj so polnjene s keramičnimi kroglicami^ ptdstika pa je ekološko popolnoma razgradljiva. Opis: Ekološke pralne krogle so proti alergijam, so okolju prijazne in so iooodstulrio b\o ;a^gradIjIve. Enostavno pranje v štirih korakih; Za belo n barvno perilo vseh vrst: 1. korak: kot običajno, položite perilo v va§ pralni stroj; 2. korak: med perilo dodajte eno ali obe krogli, odvisno od trdovratrflh madežev; 3. korak: nastavite program pranja; 4. korak: vđSe perilo e oprano in sveže. Uporabnost Več kot 3 leta, pol trajno. PnporoČamo: • za pranje perila iz bambusa; • pri pranju belega perila uporabite do 20 odstot-pra nega praSka (merice, ki ste jo uporabljali včasih). • testirali so jih tudi v Gorenju. t Varčno^ Torej, Če krogli uporabljatevsa zđ veJn(p uniči bđktetije, ostaja bo); svež in brez nezaželenega vonja dalj Časa, je bolj higi* eničen in zdrav kot običajno perilo. Bambus neverjetno "diha" in je termo regulator. Ima lastnost tampona, ki zaradi mikroskopsko majhnih luknjic absorbira in odvaja viago v pičif sekundi. Ne lepi se na kožo, jc naraven, dihs in ostaja suh ter udober,. Bambus kot termo regulator Bambus naravno regulira temperaturo. V najbolj vročih razmerah vas hladi, v hladnih razmerah pa vas greje. Daje vam največjo udobnost v vs^ idimatskih razmerah. Prav tako ščiti tudi pred UV sončnimi žarki, saj izloča 98 odstotkov škodljivih U V žarkov. Ekološki bambus Bambus je loo-odstotno naravno rástoča rastlina brez dodanih kemikalij, pesticidov in brez uporabe umetnih gnojil. Bambus je ioo-odstotno naravno razgradljiv, zato je tudi velika razbremenitev za okolje. Storite nekaj dobrega zase In za naravo! Izberite bambusovo perilo blagovne T^amke ZUjA. ZUIA, sImasM proizvajal« spodnjegA perlil, vifn t>onu^ lovo Unijo rt^ravnei« perili lidelir>«<« v SlOVčMtll S dotoitegi Bambu&a. Bambus raste V neoimjeM oaravi m M|hitre}e rutoâa nstllna m sveto, ki za rist ne potrebuje umetnih snojll In pesticidov. 8tmbu& bolj udoben m prijeta« od bombaia. Ni ravno AmiM«tvij»t9 AntitleffllshD Ikrmo r^uator 100% naravno fizg7»dljlvo pertto Ja bm doaaMi MrM) Prodaj« po Slovan • ZUM trgovi^va {tal.: • Saftolatror • Stoma oantii • 8io Cgovlna - ftaiatAra (■lum* BacnèusParito D4/2d as 250) S t orim ff ntijtJ iose in naravo SI i o 6 a Oblikovanje telesa Brez maščobnih oblog in celulita poletje Želja po večni lepoti ni plod časa, v katerem živimo. Finske savne in masaže za liposukdjo. Kavitacija ter postopki starih naravnih medicin spominjajo, da je bil ideal zdravja in zmanjšuje celulit in maščob- I I .1 I L., i J J • ne obloge na stegnih, bokih, lepote vtkan v človekovo bit že od pradavnme- trebuhu, zadnjici in nadlak- __teh, prav tam, kjer kljub huj- šžnju običajno ostanejo. Me- oblikovanju telesa smo na- ki jo vsak posameznik priia- toda ne boli, ne povzroča bo- Katarina Podnar ato smo tudi obsojeni na iskanje "Shangri la". -vrelca mladosti» ki nam oblublja večno lepoto. Predstavljamo nekatere sodobne metode in redili prvi korak k spremembi. Kaj je še potrebno, da godi svojim telesnim zmožnostim. Vsakodnevna hoja, lečin, nid podplutb. Usposob-jeni terapevti jo izvajajo s bodo sprerrembe trajne in lahen tek, plavanje sli pa kavitacijskim aparatom, ki naše zadovoljstvo dolgotraj- ples, če vam ugajajo plesni temelji na mehaničnem, to- no, je večno vprašanje, ki vznemirja tiste, ki so pripravljeni nanje. O tem smo povprašali svetovalko za starodavna spoznanja o obli- kozmetiko Mileno Lorger, ki ritmi, so potrebni kot sveži zrak, čista voda in zdrava plotnem in kemičnem delovanju. Z usmerjeno energijo prehrana. Navdušenje nad razbija maščobne delce v rezultati izbrane terapije za manjše enote, ki se izločajo z limfnim sistemom, brez bo- kovanju telesa, za katere ni potreben kirurški poseg, čeravno rezxUtati lahko navdušijo. Z njimi se lahko vsaj za spoznanje približamo svojim predstavam o lepem telesu. je predavateljica na Srednji kozmetični šoli in Visoki loli za storitve, kjer poučuje kozmetično nego, Jd vsem, ki se trudijo, da bi ohranili svojo lepoto, svetuje: "V da- krat bo ves trud, ki ga je po-našnjem Času je na voljo ne- trebno vložiti v spremembo, oblikovanje telesa bo Še toliko večje, Če boste izgubljene centimetre, ob zmerni in zdravi prehrani, vzdrževali §e z vsakodnevnimi vajami in aktivnostmi v nara\-i. Ta- jdzni, da bi vplival na ostala tkiva. Nedavno je podjetje IskraMedical predstavilo izpopolnjeni kavi taci j ski aparat, izum v svetovnem merilu, ki uporablja osnovno metodo istočasno z vakuumsko frekvenco, ki toplotno učin* kuje na tkivo, s tem pa izloči odpadne produkte iz telesa. vzpodbuja nastajanje kolage- Postowk odsvetujejo vsem. niaio sodobnih postopkov, prinesel tudi dolgotrajno za- terapijo. Vakuumska kavita- na. za hitrejše čiščenje stru- ki imajo kronične zdravstve- Sprememba duše, telesa in duha Star pregovor pravi: "Ko je učenec pripravljen, pride učitelj!" Ta ne zavzame vedno podobe starega mojstra z dehelo knjigo v roki, ampak ki brez invazivnega posega- dovoljstvo." nja v telo prinašajo želene rezultate na področju oblikovanja telesa. Vendar bi rada povedala, naj se uporabniki teh storitev ne zava- jajo. da je to dovolj in da lastna aktivnost ni več po- Kavitacija Kavitacija je sodobna metoda, ki jo mnogi primerjajo z hposukcijo. Z njenim poja- dja prinaša Še boljše rezultate in rešuje težave, ki jih imajo stranke s trdovratnimi maščobnimi oblogami in ce- luiitom tudi v primerih, ko običajna kavitacija ni prinašala želenih rezultatov. Da bi pov iz telesa pa z limfco drenažo. S tem je koža, ne giede na izgubljene centimetre, še vedno gladka in napeta. Navodilo: Po terapiji je potrebno zaužiti več tekočine ne težave, jetrnim Ln srčnim bolnikom ter nosečnicam. UčinJd ene terapije: 3 - 6 cm obsega Priporočajo: 3 - 5 terapij, enkrat na teden kot običajno, priporoča pa se Cena: od 80 evrov dalje, od- vom se je oddahnuo bojaz- se izognili povešeni koži, jo • tudi hitra hoja ali smeren vii^nr» ^H VombinAcije terapij se nam približa na različne trebna. Za človeka je nujno Ijivcem, ki se zaradi aneste- uporabljajo skupaj s podpo- tek. S tem pomagate limfne-načine. Z odločitvijo o pre- potrebna fizična aktivnost, zije in bolečin niso odloČili rnimi terapijami - z radio- mu sistemu, da čim hitreje STRAN u ^ OSVAJAMO POLETJE V Termah & Wellness LifeClass Portorož nadaljujemo tradicijo zdravljenja z lokalnimi naravnimi zdravilnimi dejavniki. Naša ponudba združuje vse prednosti in danosti obmorske destinacije, Sečoveljskih solin in mediteranskega podnebja, starodavnih ved in Daljnega vzhoda ter najsodobnejša medicinska znanja in tehnike. Terme & Wellness LifeClass so edinstvene po uporabi petih naravnih zdravilnih dejavnikov: solinsko blato - fango, slanica - Aqua madre, obmorska klima, morska ln termomineralna voda. Vsi so lokalnega izvora in se odlikujejo po visoki vsebnosti zdravilnih elementov, raznolikosti in širokem spektru njihove uporabe. Mesotherapy Perfect Body Ix posvet pfi zdravnici 1x posvet pn kozmetičarki Ix soini peeling celega telesa 20 min Sx mezote rapi] d telesa 5x dermatonija telesa 3C mîn. 3 X piooterdtija i UudywrauuíiiKurK 30 min. Mesotherapy Face Lift Ix posvet pri zdravnici 1 X posvet pri kozmetičarki mezoterapija obraza 1 X Face Cym nega obraza z vitaminom A 60 min. 1 X globinska vlažllna nega obraza 5 hialuronomTO min. zddj 534,10 € na osdbo idii LifeClass HOTELS & s PA LifeClassHatels&Spa,Obala33.6320Portorož tel. O5 692 9O 01 ' WWW.IÍfeClaSS.net Grand Hotel Portorož ***** Hoteli Slovenija, Riviera Apollo, Mirna, Neptun **** i ■i Zdravje&Iepota, torek, 5, maja 20C9 i3 Oblikovanje telesa Brez maščobnih oblog in celulita v poletje, NADALJEVANJE Z 12. STRANH Mezoterapija Priporočajo: 5 • 10 terapij» Priporočajo: 10 • 15 terapij disciplinirani prehrani (brez Mezoterapijo uvrščajo med optimalno je vsak Prve spremembe se^pokaže- posta ali stradanja) [e 2 do 4 metode, ki se lahko kosajo s '' ..................." """ Í0 po 3 do 5 terapijah. kilograme na mesec. V pov- kiruriko liposukcijo, vendar Cena: Mezoterapija obraza: Cena enourne terapije: od prećju se za vsako znižanje pa jo mora izvajati izkušen evrov. mezoterapija tele- 10 do 70 evrov, odvisno od teže za i kiJogram na trupu sa: 70 evrov Sistem Vel a smooth zdravnik. Gre za zmanjševanje zadrževanja tekočine v maščobncm tkivu. Mezoterapija izboljšuje nikrocirku-ladjo na področjih s celuli- tom, topi maščobo in restrukturira in Ščiti vezivne tkivo, obnavlja pa tudi kola- učinkovitejših sistem Vela gen in elastin v koži. Za po- Smooth. Vpliva na maščobne pooročia obdelave. zmanjša obseg za 1 centimeter, na nogah pa 0,5 centimetra. Rezultati so vidni in Vakuumska h y pox i Za vse. ki za oblikovanje te- ^^piia lesa raje uporabljate konzervativne j Se metode, je ena od stopek se* upora bij a jo mikro- injekcije, s katerimi se v srednji sloj kože, imenovan mezoderm, vbrizgavajo aktivne sestavine; vitamine, miiieiale, uininokJsIiiie iri rastlinske izvlečke. Metoda se uporablja na obrazu, vratu, dekolteju, trebuhu, steg- uih, bukih ici :£ďdijjici. Vbrizgane aktivne sestavine obloge, istočasno zmanjšuje celulit, koža pa je po terapiji gladka in napeta. Sistem združuje infrardečo svetlobo, bipolamo radiofrekvenco, vakuum in globoko masažo tkiva. Infrardeča svetloba globinsko segreva kožo do globine 5 milimetrov, vzpodbuja inikiodrkulddj o ter vpliva na lokalni metabolize m, s tem Hypoksi terapija je metoda za oblikovanje telesa in regeneracijo tkiva. Gre za kombinacijo telovadt>e in ciklično spreminjajočega se atmosferskega tlaka. Med treningom za izgorevanje maščob računalniško voden in natančno odmerjen nadtlak ali podtlak deluje na kožno in maščob no tkivo problematičnih delov. S spreminjanjem atmosferskega tlaka se doseže boijâa prekrvitev predelov, kjer je merljin že po nekaj obiskih. Priporočajo 3 obiske na teden. Cena: Pri moških najpogosteje prodajana terapija stane 320 evrov za 12 obiskov, pri ženskah pa 460 evrov. Ayurvedske masažne tehnike Ayurveda pozna Številne uspešne metode pomlajevanja in oblikovanja telesa. Sem sodijo sprostitveni in ra z s trupi j e val n i programi, ki vključujejo posebne masažne tehnike z naravnimi tudi vplivajo na cirkulacijo pa deluje na velikost maščob- maščobnih oblog veČ in ki ter učvrstijo in oblikujejo nih ceLc. 2 bipolarna radiofr- so tudi sicer slabše prekn/- olji, ki vzpostavljajo ravno- ^^^^ ^^^ ^^^^^ ^^^^ P^ i® na H: telo. Pri mezoterapiji obraza se aktivne substance vbriz-gajo v gube okoli ust, med oči, v predelu brade in vratu. Navodilo: Potrebno se )e držati zdravniških navodil ter se izogibati sladkarijam, alkoholu, kavi in gaziranim pijačam. Priporočajo pitje nesladkane tekočine in vsakodnevno rekreacijo, Učinki pomlajevanja (na obrazu) trajajo od 3 do 6 mese- ekvenco segrevanje kože do- Ijeni. Kri na problematičnih vesje v telesu. Ker ljudje pri- seže 15 milimetrov globine, področjih "pobira" maščob- padamo različnim tipom cirkulacija krvi in kisika se ne kisline in jih odpelje v (imenovanim doše Vata, Pit- zato poveča, kar povzroči po- mišice, ki "trenirajo", kjer se ta, Kapha), je vsakemu do- že za izločanje odvečne kol:-čine vode iz telesa. speSeno presnovo maSčobnih oblog. Tvorba fibroblastov se II» veča, kar deluje na kolagen in elastin. učinki so vidni na bolj krepkem vezi'mem Ûdvu Podtlak, ki ga ustvari vaku* um, razširi kapilare, kar izboljša prekrvitev ji preskrt» s kisikom. Z mehaničnimi porabijo kot gorivo. Cilji terapije so načrtna razgradnja maščob tudi pri večji nagnjenosti k maščobnim oblogam, s tem pa odprava celulita in izgubljanje kilogra« mov in centimetrov na zad- deljena rudi masa žna tehnika, ki je primerna prav za Stara kitajska medicina v novi preobleki vaško. V 10 trctmajih, ki jih imenujejo tudi programi nove tehnologije za bolj zdravo in srečno življenje. obljubljajo izboljšanje težav tako na zdravstvenem, le- njegov tip telesa, Ena od Tudi stari kitajski zdravilci potnem, kakor tudi na vseh njih jc metoda za uravnava- so se ukvarjali z estetiko te- drugih področjih. Pomlaje- nje Abhyangam. Gre za me- Njihovo osnovno nače- valna masaža Rejuvenetion todo, ki je dinamična in sti- lo poudarja, da morajo v te- je kombinacija klasične ki- tajske masaže in obrazne njici, stegnih, bokih, v pasu maščobe in sproži drenaini saj vsaka blokada prinaša maske z delovanjem na in na trebuhu. Terapijo od- učinek, Tudi telesni pro- posebne zdravstvene težave, energetske točke in meridi- mulativna, ki topi odvečne lesu energije teči brez ovir. cev, zmanjšanje celulita in valjčki se pospeši odtekanje svetujejo nosečnicam, ose- gram Kapha je namenjen Novejša tehnika, ki uporab- ane, ki telo osvobodijo blo maščobnih oblog pa je od- medcelične tekoiine preko bam s kroničnimi obolenji "odstranjevanfu celulita, Dre- visno od stopnje celulita, s limfaega sistema. Postopek srca in ožilja, s srčnim spod- nažni prah Kapha Podi se katero je oseba prišla na se lahko izvaja na stegnih. bujevainikom, akutnimi vnet- nanaša lokalno na izpostav- Ija to staro znanje in ga prilagaja potrebam zahc^nega človeka, ki živi stresno živ- zdravljenje, prehranjevanja mečih, zadnjici, ledvičnemu ji, infekcijami ter vsem, ki so Ijene predele telesa. Učinek ljenje, je sistem pomlajeva-in fizične aktivnosti po tera- predelu, trebuhu, rokah in nagnjeni k trombozi. Priča- se Še poveča z uporabo po- nja Rejuvenation, ki je bolj piii. podbradku. kovano zmanjšanje teže ob sebne kreme Kapha za učvi- znan v Evropi, zadnja tri kirane energije in jo napo nljo z novo. svežo in mlado. Po izvirnem programu bo celoten sistem v Sloveniji dostopen v mesecu septembru. Hypoksi terapija je metoda za oblikovanje telesa in regeneracijo tkiva. Med treningom za izgorevanje maščob računalniško voden in natančno odmerjen nadtlak ali podtlak deluje na kožno in maščobno tkivo problematičnih delov. 1 i v } I V ŠTIRIH TEDNIH ENA KONFEKCIJSKA ŠTEVILKA MANJ! HYPOXI STUDIO ŠENČUR poslovna cona A 37. ŠenCur tel.: 04/279 19 60 e-poita: studiQ@hypoxí.si www. hy pox í-se n c u r.s i Xo;ímetíčDi salor 5 KA ponuja nájcenťi^o kavitacifo v Skrrenifi 40 minut kavitadje le 80 EUR + dodatna ugodnost gratis 30 minut iimfhe drenaže. Ob tem še druge metode za lepoto in dobro počutje: nega obraza, depiladja, boidy wrapping, manikúra, umetni nohti » pedikuia, postopki z ultrazvokom in električno stimuladio upokojence: 10% popu»! za pom la d U veno nego zrele kože Kozmetični salon s RA. Belsnćić Petra s.p., škofjeloška ce&ta S, 4000 Kranj, gsm: 040/833 094 Medical Pfr4 (^••iriDiin y 1 { \ i Celulit? Preveč zaobljena zadnjica, stegna aii trebuěčdk? Prijavite S3 na velike dkci/o HUJŠAJ V O ZDRAVO, ki jo organizira Hvpos stiidfo Šenčur. Kar 3 sretnice ali srežasb bodo Hvpouter^prje defežni brBzpla(no, HYPOX design vojr body Gorenjski Glas v prilogi Zdravje in fepota ps bomo atajo budno sprer^lia Izpolnit» prijavnico in nam jo skupaj s svûjo novajio fotografijo. na kateri vidna vala postava, polljita do 15. majs na naslov; Hypoxi stuáh Šenčur, poslovna cona A. 420S šancur. mmu v k^atksm pismi/ nam napiSAe. zakaj se prijavljali na akcijo. $tan)S1' kakSen ie val cilj. nřkaj o vaji zgodovini hujlanja, o vaši ^^jim rekreadil in nlravstvenem stanju. }ma in prilmsli Naslov;_ Telefon: U \ •vvtvm in ntjva/ivne m varno ir tn n: le. ki r>i SKAA HAPt AVirC NoUincno ©•ilog m C brez ( t .11 Vdni iczL»lt(iti zc po cm terapni. nadoljni e os Pi»'f,V'i;iil I ř'.lt:Nl»M' .(h'j.iv SI'''M" ' 'lino l|uii'!.|i, ) IM f- M U»00 il J 04 • 01 H 10 I« I ♦î^'C Bolečina 2 januaijem 2009 je v Poslovni coni A 22 v Ženču^u začela z delom Preventivna ambulanta MEDICEP, d. o. o., pod vodstvom BrigîfèPetemelj, dr. med.» spec. epidemiologije in medicine cela, prometa in športe >n njene že uigrane ekipe. Osnovna dejavnost je izvajanje predhodnih in obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev in po^oć delodajalcem ph zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. kot to določa Zakon o varnosti in zdravju prf delu. Vlaganje v varnost in zdravje delavcev naj ne bo samo strošek, ampak investicija, ki jo Je potrebno tako tudi obravnavati. Kajti varno delo neposredno vpliva na poslovanje podjetja stem, da zagotavlja polno delovno zmožnost delavca, na ta način ohranja kapital delavca in pripomore k nemote* ni proizvodnji. V preventivni ambulanti MEDICEP izvajamo tudi: preventivna cepljenja proti različnim naiezljí-vim boleznim (Klopnemu meningoencfalitisu, hepa> titisu A in By tifusu, gnpi ...). Cepljenje je varen in učinkovit naćin zaščite ored nekaterimi resnimi nalezljivimi boleznimi, ki smo iim izpostavljeni doma, v naravi, na delovnem mestu, na potovanju ... E^denco cepljenj vodimo tudi s pomočjo računalniškega programa. Svoje sťanke vabimo na osvežitvena cepljenja in na ta način poskrbimo za vzdrževanje optimalnega imunskega statusa. svetovanje pred potovanji v oddaljene kraje. Potnikom, ki potujejo v oddaijene kraje. Kjer so izpostavljeni številnim tveganjemr svetujemo potrebne ukrepe za zaščito njihovega zdravja, opravimo cepljenja proti doiočenim nalezljivim boteznim in poskrbimo za zaščito z zdmvfli proti malahjl. Í I S (A o « Ï Dotgoletne Izkušnje na področju preventivne medici» ne, stalno strokovno Izpopolnievanie doma in v tuiini ter najsodobnejše diagnostične apar^i^ure nam omo« gočdjo kvatitetno in h^ro opravljanje storitev na enem mestu. K dobremu počutju naših strank pa pomemb« no pripomorejo tudi sodobno opremljeni prostori. Strankam je na voljo brezplačno parkirišče ra dvorišču. Dostop je urejen tudi za gibalno ovirane osebe. Telefonska številka: 0590 72 680, e-pošta: info^medicep.si, vvww.medlcep.sl Ljudi najpogosteje boli glava Glavobol običajno nastane zaradi draženja možganskih ovojnic, možganskih žil in živcev, ki izhajajo iz zgornjega dela vratu. Možganovina je za bolečino neobčutljiva. Ločimo primarne in sekundarne glavobole. MoiCA Šimenc rimami glavoboli niso povezani s kakšno bclez- nijo ali poškodbo in so, čeprav so izjemno neprijetni in zelo vplivajo na kakovost življe- ških in do 90 odstotkov žensk. Nastane zaradi prevelike napetosti mišic v glavi, vratu ali ramenih, vzrok zanj pa je običajno nepravilna telesna drža, predvsem zgornjega dela trupa, posebej vratu in ramen. Lâhko nastane tudi zaradi nja, večinoma nenevarni, psihične in/ali fizične utru-Devet od desetih glavobolov jenosti ali stresa. Pogosto spada v to kategorijo. Se- kundami glavoboli so nevarnejši, nastanejo pa zaradi različnih akutnih in kroničnih bolezni in/ali poškodb glave. Povzročijo jih lahko žilne bolezni, bolezni oči, ušes, zob, meningitis, vnetje sinusov, nekatere kronične ga olajša masaža mišic ramen in vratu, preprečuje pa fizična aktivnost. Odlična preventiva zoper tenzijski glavobol je hrbtno plavanje, zelo pomagajo tudi vaje za hrbtenico. Tenzijski glavobol je lahko občasni ali kronični. O pr- bolezni, slabokrvnost, previ, vera govorimo, kadar traja sok ali prenizek krvni dak, nianj kot uro na dan in ne možganski tumor, možgan- več kot 15 dni na mesec, o ska krvavitev, uživanje neka- drugem pa, kadar se glavo- terih zdravil, zastrupitev s CO2, svincem, insekticidi... med moškimi, Pogosto ie povezana z dvigom ženskega hormona estrogena v drugi polovici menstrualnega cikla, Tudi kontracepcijske tabletke z visoko dozo estrogena lahko povzročijo migreno ali io poslabšajo. Pri nekateri bolnikih se pred napadom migrene pojavi avra. Gre za nevrološko motnjo, ki traja od nekaj minut do nekaj ur, bolnik pa doživlja svetlobne pojave: bliskanje pred očmi, izpad vidnega polja na enem ali obeh očesih, cik-cak črte. Lahko mu zvoni v glavi al; ima mravljince ali občutek otrplosti po polovici telesa. boJ pojavlja več kot 15 dni Zdravljenje migrene: na mesec in vsaj 6 mesecev Najboljla je preventiva Glavobol je tudi značilni v letu. Bolečina, ki se obi» pn migreni si lahko poma-spremljevalec prehladnih čajno pojavi na obeh stra- gamo z analgetiki v prosti obolenj, gripe in poviSane neh glave, je topa, lahko prodaji: ace til sa ličil no kisli-telesne temperature. pritiska ali vleče, ni pa utri- no, paracetamolom, napro- pajoča. Tenzijskega glavo- kseriom in ibuprofenom. bola (za razliko od migre- Qre za ista sredstva, kot jih ne) vsakdanja opravila ne uporabljamo pri tenzijskem Sedeče delo in negibanje "vaba" za primarne glavobole poslabšajo. glavobolu. Lahko si pomaga- Tenzi)ski glavobol običa; mo tudi z eteričnimi olji, ki Glavobol prizadene okrog zdravimo z analgetiki, ki jih jih večkrat na dan vtremov 85 odstotkov populacije, najpogosteje pa se pojavlja v dobimo v prosti prodaji, le redko, ob hudih bolečinah, kožo na čelu. Pri polovici ljudi napad migrene mine. starosti od 18 do 45 let. V nam bo zdramik predpisal ko zaspijo, zato je priporoč- otroštvu se pojavlja redkeje, močnejše sredstvo proti bo- jjjv počitek v temnem, mir- pri približno 4 odstotkih otrok. Že v šolskem obdobju lečinam. Sredstva v prosti prodaji so acetilsalicilna nem prostoru. Pri hudi migreni pomagajo pogostnost glavobolov nara- kislina, paracetamol, ibu- ^q^^^ç-^i^ analgetiki, ki jih ste na 15 odstotkov. Običaj- profen in natrijev napro- predpiše zdravnik in ki jih no gre za primarne glavobo- ksenat, Nekaterim pomaga moramo jemati po navodile, povezane predvsem 2 ne- avtogeni trening. Akupunk- Uh. Tako zdravijo je na pri- pravilno držo, tudi s stre- tura je učinkovita tako pri mer ergotamin, ki deluje som, nekaj je tudi glavobo- tenzijski h glavobolih kot tako, da oži žile v glavi. Naj- lov zaradi slabega vida, fci pa pn migreni mine, ko otrok dobi ustrezna očala. Pri odraslih se primarni glavoboli pogosteje Migrena človeka lahko pojavljajo pri tistih, ki oprav- "pofoži" za vei dni Ijajo pretežno sedeče delo v zaprtih prostorih in se malo gibajo. Če se glavobol pojavi nenadoma, Če je hud in ne popušča ali Če ga sprerriljajo oslabelost, mravljinčenje, izguba koordinacije, o medle-vica ali sprememba vida, moramo obiskati zdravnika. Migrena je ostra, huda, običajno utripajoča bolečina v glavi. Največkrat se začne v določenem delu glave in se razširi na celo polovico glave. Pogosto jo spremlja bolečina za očesom in slabost z bruhanjem, lahko tudi preti- tere zaviralce kalcijevih karano solzenje in otrpla veka. nalov, antiepileptike, antide- bolj učinkovit je, če ga vzamemo ob prvih znakih migrene, vendar Jahko poveča slabost. Novejša zdravila so triptani, ki preprečujejo širitev žil v možganih. Kadar se migrena pojavlja pogosto, na primer večkrat na mesec, zdravnik lahko pre dp i le zdravila za preprečevanje napadov: neselektivne zavi. ralce beta receptorjev, neka- Čeprav poznamo več kot Vzrok za migreno ni natanč- presive 200 vrst glavobolov, sta med no poznan, Traja lahko ne- Za preprečevanje migrene primarnimi glavoboli daleč kaj ur do nekaj dni in v tem je pomembno, da bolnik najpogostejša tenzijski glavobol in migrena. Ocenjuje- času pri bolnicu onemogoči Opravljanje vsakdanjih de- sam spozna sprožilne dejavnike. Pri tem si pomaga z jo da stroški, povezani z mi- javnosti. Bolečina, ki naj\'eč- vodenjem migrenskega greno (odsotnost z dela, zdravljenje ...), samo v Evropski uniji znašajo okrog stopnjuje. 10 milijard evrov na leto. jo mtenzivnost doseže po 60 minutah, se z gibanjem dnevnika, v katerega beleži, [e migreno povzročilo. Devet od desetih žensk s tenzijski m glavobolom Tenzijski glavobol prizade M okrog 70 odstotkov nio trajanje napada in intenziv- Migrena je najpogostejša nost bolečine. Sprožilni de- med 25. in 40. letom staro- javniki so lahko fizični in Sri. Ocenjujejo, da 90 od- psihični napori, hrup, iiiteti- stotkov bolnikov prvi napad doživi pred 40. letom starosti. Med ženskami je migrena trikrat pogostejša kot zivni vonji, nekatere vrste hrane (čokolada, kava ...), hormonske spremembe, tudi spremembe semena. Ni t zdravie&lepota, torek, 5. maja 2009 15 Srce in ožilje Pogovor: dr. Monika Štale, specialistka interne medicine, Klinični odd. za žilne bolezni UKC Ljubljana Globoka venska tromboza lahko smrtno nevarna udov. Ce bolezen ni pravočasno odkrita ali pa je neustrezno zdravljena, lahko pripelje tudi do smrti. Ko krvni strdki delno ali popolno zamažijo žile venskega sistema, govorimo omogočimo zdravljenjet do. o venski trombozi, ki se najpogosteje pojavlja v globokih venah spodnjih ^JiboSřííSX bozo v bolnišnico ni potreben. Nizko molekularni he« _ parin prejemajo bolniki z vensko trombozo najmanj pet dni oziroma toliko časa» misli in posledično zato doider jih pf^U nďSUuKojii tudi večkrat diagnos tic ira." novih strdkov ne zaščitijo tablete (v Sloveniji najpogo-Katere metode uporabljate šteje uporabljamo varfarin), Katarina Podnar mrt zaradi globoke venske tromboze povzroči eden od ndjresnejlih zapletov pri tej bolezni - pljučna embolija. O bo« lezni, vzrokih zanjo, zdrav- ti pno zadebeljena, boleča, okolna koža je pordela in vneta. Zaradi povezave med povrhnjimi in globokimi venami se lahko strdek iz povrhnje veiie razširi v globoke vene in pride do venske tromboze. " ki jih nato prejemajo Se več mesecev, nekateri celo vse za diagnostiko globoke venske tromboze? "Samo s pregledom bolnika življenje. Tablete potrebuje- diagnoze venske tromboze jo več dni, da začnejo účinné moremo postaviti- Tudi kovati. Odmerketabletprila- [jeniu, posledicah in prepre- Kateri so vzroki za nastanek izkušen zdravnik bo postavil gajamo vsakemu bolniku Čevsnju smo povprašali dr. Moniko Štale, specialistko interne medicine iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V čem se globoka venska tromboza razlikuje od obi« čajnih krčnih žil, ki sc tudi pojavijo na venskem sistemu? "Na nogah so vene sestavljene iz povrhnjega in globokega venskega sistema, ki sta med seboj povezana. O krčnih žilah (vari c ah) govorimo, kadar vidimo razširjene povrhnje vene na spodnjih udih. Vzrok za to je oslablje» no vezivno tkivo venske venske tromboze in kateri pravilno diagnozo venske tromboze na oko le pri vsakem drugem bolniku, zato vedno uporabimo tudi objektivne metode. Bolniku pregledamo kri in določimo količino d-dimera (molekule, ki v krvi nastaja pri stanjih, kjer je povečano strje-vec), slaba gibljivost, rak, vanje krvi), s katerim želimo v preteklosti prebolela ven- izključiti vensko trombozo, dejavniki tveganja jo lahko pospešijo? "Znani so številni dejavniki tveganja» ki so povezan 7. nastankom venske trom boze: starost nad 40 let nedavna operacija, poškod ba, imobilizacija uda (ma posebej. Ves Čas jemanja varfarin a je potreben reden laboratorijsld in klinični nadzor bolnika. " Kakšna kritična tveganja in stranske učinke prinaša samo zdravljenje? "Tako kot vsa zdravila tudi antikoagulacijska zdravila niso brez neželenih učin- ska tromboza, kontracepcijske tablete, nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, nosečnost in porod, debelost, izsušenost, prirojene motnje v strjevanju krvi. Vsaj pri polovici bolnikov odkrijemo enega ali več dejavnikov tveganja. Če je ta rezultat negativen» kov. Giavni neželeni učinek lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bolnik nima venske tromboze. Ob utemeljenem kliničnem sumu in povečani koncentraciji d-dimera, bolnika napotimo še na ultrazvočni pregled ven. Čeprav je zlati standard pri je krvavitev. Med zdravljenjem venske lioinboze doživi pomembno krvavitev okoli 2 odstotka bolnikov na leto. Med pomembne krvavitve štejemo vse, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali transfuzijo. Največ zaple- Iskanje teh dejavnikov je postavljanju diagnoze še tov je v prvih mesecih zdrav- stene in nepravilno delova- pomembno, saj če jih odkri» vedno slikanje ven s kontra* ljenja. Znani so številni de- nje venskih zaklopk. To po- jemo in morda tudi odpravi- stom, se vedno bolj poredko javniki, ki večajo tveganje za meni, da kri ne teče normal» mo, lahko skrajšamo čas uporablja zaradi invazivno- krvavitve med antikoagula- no proti srcu navzgor, ampak v venah zastaja. Stene zdravljenja venske trombo- sti in žarčenja. Zadnje čase cijskim zdravljenjem: bolni« ze. Možno je, da je venska uporabljamo ultrazvok, saj z kova starost, spremljajoče njim dobimo zelo dobre re- bolezni (predvsern rak), so- Če venske tromboze ne zdravimo ustrezno, je smrtno nevarna bolezen, zultate. Izkušen preiskovalec hitro potrd; ali ovrže sum na vensko trombozo. S časno jemanje drugih zdravil. kj vplivajo na stnevanje krvi (npr: acetilsalidlne kis- sondc, ki jo pritiskamo ob line)." žile, raziščemo prehodnost ven. Če so le-te prehodne, s^ Ali se bolezen lahko ponovi? ven se zato razširijo, zakJop- ke pa s€ razmaknejo. To povzroča številne težave in nevšečnosri (otekle, boleče noge. razjede), vendar posameznika življenjsko ne ogroža. Venska tromboza pa je delna ali popolna zamašitev globokih ven s strdkom, ki se kaže kot nenadna oteklina prizadetega uda. Če tromboza znanilec še prikrite resne bolezni (raka), katere odkritje omogoča zdravljenje v zgodnjem obdobju, ko je možnost ozdidvitve še velika. V 40 odstotkih pa sprožil nega dejavnika ne najdemo, govorimo o idiopatski venski trombozi." lepo uklonijo pod pritiskom "V Času, ko bolnik prejema (koiabirajo), Če pa je v njih antikoagulacijska zdravila, strdek, ne bodo spremenile je tveganje za ponovitev bo- svoje oblike." Ali je ^oboka venska trom* boza ozdravljiva? Kako jo zdravile? "Cilj zdravljenja venske tromboze je zaustavitev rasti kmiega strdka, prepreče« vanje pljučne embolije, preprečevanje ponovne venske venske tromboze ne zdravi- Koliko liudi v SJovemii zbo- tromboze in preprečevanje mo ustrezno, je smrtno nevarna bolezen, saj kar v 50 odstotkih privede do pljučne embolije (nastanka strdkov v pljučnih žilah), okoli 10 odstotkov bolnikov s li za globoko vensko trom bozo? potrombotičnega sindroma. Tem elj no z dr a vi j eni e j e Jezni minimalno. Le pri bolnikih Z rakom lahko pride do ponovitve bolezni kljub dobro urejenemu antikoa- ^ul a<.i jske mu zd r a vi j en j u. Po ukinitvi antikoaguladj- skega zdravljenja se venska tromboza ponovi najpogo« šteje pri osebah, ki imajo stalno prisoten dejavnik tveganja, ali pri tistih, kjer sprožilnega dejavnika za nastanek venske tromboze nis- "Pojavnost venske trombo- predpisovanje aotikoagula- mo odkrili. O trajanju zdrav-ze je 1,6/1000 oseb na leto, cijskih zdravil, ki zmanjšu- ljenja venske tromboze se kar pomeni, da v Sloveniji na leto utrpi vensko trom- pljučno embolijo pa umre." bozo okoli 3000 oseb." Sta bolezni povezani? "Bolniki, ki imajo krčne na prejšnja leta? žile. imajo povečano tveganje za nastanek venske tromboze. Tudi v povrhnjih odločamo prav glede na verjetnost, ali se bolezen lahko ponovi. Pri ljudeh, ki imajo odpravljiv dejavnik tveganja (npr. operacija, maveC), je zdravljenje krajše kot pri ti- "Steviio se povečuje pred- molekularni heparin, ki ga stih, tó imajo neodpravljive Ali se šte>ilo povečuje glede jejo strjevanje lavi. Ta zdravila so na razpolago v obliki injekcij {heparin) in v obliki tablet (varfarin). Že ob sumu na bolezen bolnikom predpišemo zdravilo nizko- vsem zaradi staranja prebivalstva in daljnega preživet- venah (krčnih žiiah) lahko ja bclnikov z rakom, pri ka- terih je venska tromboza pogosto prisotna. Zaradi boljie ozaveščenosti o bo* ob vnetju pride do zapore s strdkom, v tem primeru govorimo o tromboflebiliâu. vbrizgamo pod kožo na trebuhu, odkoder se sprošča 24 ur v teio. Odmerek prilagajamo glede na bolnikovo telesno težo. Bolnika ali svoje« naučimo dajanja pod- Prizadeta vena je vidno in lezni se nanjo večkrat po- kožnih injekcij in s tem spremljajoče dejavnike tve* ganja (priro)ene motnje strjevanja krvi, neozdravljen rak), le-te običajno zdravi« mo. tudi po prvi preboleli venski trombozi, doživljenjsko." O O ORDINACIJA ZA BOLEZNI DOJK IN GINEKDLOfilJO I OrdinsijsM čas: ^5.30 • 20.Z^ v Zdravstvenem domu Školjo Lok«, telefon: 315 40 88. fax: SIS 40 69 www.tíia ¥ita.sí. ^lekttonđta posta: ćidviidi sioi.net Drau Apotheke: lekarna v Beljaku, k nasvet v slovenščini! dobi 4 à J' Mag. ph»rm. Nina S«iler Lastnica mag. N»na seller In mag. Barbara Sturm vam radi svetujeta v slovenskem jeziku. ■ zdravila irdajamo tudi na slovanske receple ■ nudimo izdelke iz aíternatlvne medicine * homeopaUka zdravila; cvetje Dr. Bach, mineralne soli Dr. Schuss fer • ekskluzivna kozmetika Iz lekarne: V1CHY; AVENE; LA ROCHE POSA Y; OLIVENKOSMmK DR. THE1SS; S A NO F LORE; EU BOS; WE LEDA; WIDMER • naročila po eleldionski pošti ail po telefonu • otroški kotiček Drau o t h e k e Drau Apotheke Mag. p harm. Nina Seller 9500 Beljak (Villach). Ossiacher Zeile 45, Liijt aKt Avstrija Te/eřon: 't-43* 4242^84 64 Fax'. 4242/284 30 £-poi ta: ph a rma 2Í«@dr a u-a poth eke. at 5p/etne strani: www.drdu-apotheke.at o<^prto.-8.00-18.00 • ob.* 8.00 -12.00 'r ma A» Gorenjci in zdravje Za ohranitev zdravja že v pozno starost je najbolj od vsega pomembno, da imamo starejsi na razpolago toliko sredstev, da se lahko do sitega najemo in živimo na toplem. Nujno jf, da ohranimo p07itivř»n odnos, ofitanemo dobrohotni in iíTi;ímo dobro mnenje o ljudeh. Ker smo veliko sami. je najbolje, da postanemo sami sebi najboljša dmžba in ne pričakujemo vse pomoči od drugih. Neža Maurer Telesna vadba upočasni srčno popuščanje Respiratorni sincicijski virus ogroža najmlajše Sladkorna bolezen in upad kognitivnih sposobnosti rčno popuščanje se pojavi, ko srce ne zmore več dovoij hitro in učinkovito Črpati krvi. Posledica je utnijenost, posebej ob napo."u, in težko dihanje zaradi zalivanja pljuč s tekočino. Vzroki za srčno popuščanje so srčno-žGne bolezni, \d poškodujejo srce: bolezni zaklopk in srčne mišice, koronarna bolezen, sladkorna bolezen, Raziskava HF-ACTION (Heart Faillira and A Controlled Trial investigating Out* comes of exercise training), v kateri je sodelovalo 2531 bolnikov s srčnim popuščanjem zaradi okvare sistoličnega delovanja levega prekata, je pokâzaiâ, da redna telesna vadba izboljla trenutno stanje in preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem. Bolnike so razdelili v dve skupi ni. Ena je 12 tednov trikrat na teden vadila po< riad^oiom in dobila v uporabo sobno kolo al tekoči trak ter navodila, naj zmerno vad petkrat na teden po 40 minut. Kontrolni skupi ni so svetovali samo vadbo vsak dan 30 minul Pri tistih, ki so vadili vsak teden vsaj 6 ur, je bilo bistveno manj smrti aii sprejemov v bolnišnico zaradi srčno-řilnih vzrokov kot pri tistih, ki so vadili manj kot 2 uri na teden. (American Heart Association, kk) espiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj okužb spodnjih dihal pri otročili, miajših od enega leta. Za hujšo obliko okužb, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, običajno obolevajo nedonoŠerJ otroci, otrod s prirojeno srčno napako ali pljučno boleznijo in zdravi dojenčki, rdajši od 6 tednov. V prvih dveh letih se z RSV okuži skoraj vsak otrok. V ZDA so se lotili ugotavljanja bremena okužb 2 respiratornim sincicijskim virusom pri vseh otrocih, mlajših od 5 let, in na vseh ravneh zdravstva. V letih 2000 do 2004 so v zimskih mesecih spremljali otroke, ki so bili zaradi okužb dihal sprejeti v bolnišnico ali se zdraviJi ambulantno. V študijo so zajeli 5057 otrok, okužbo z virusom pa potrdili pri 919 otrocih (18 odstotkih merjene populacije). Okužba z respiratornim sindcijskim virusom je bila kriva za 20 odstotkov sprejemov v bolnišnico, 15 odstotkov obravnav na urgentnih oddelkih in 15 odstotkov vseh obiskov pediatra. Pogosmost sprejema v bolnišnico je bila pri otrocih, mlajših od 5 let, 5/1000 otrok, pri mlajših od 6 mesece v pa 17/1000 otrok. (The New England loumal of Macine, kk) ťjdije so dokazale, da diabetes povzroča upad kognitivnih sposobnosti in žilno cemenco ter dejavnik tveganja za Alzheimer j evo bolezen. V študiji MIND {Memory in Diabetes) so ameriški raziskovalci poskusili ugotoviti, ali intenzivni ukrepi zoper hiper-glikemijo in visok krvni tlak ter maščobe v krvi upočasnijo upad kognitivnih sposobnosti pri bolnikih 2 glikiranim hemoglobinom (HbAiC) 7,5 odstotka ali več. V študiji je sodelovalo 2977 diabetikov. V povprečju so bili stari 62,5 leta, sladkorno bolezen pa so imeli 10 let. Razporedili so jih v dve skupini. V prvi so 2 intenzivnimi ukrepi poskusili doseči ciljno vrednost HbAiC manj kot 6,0, v drugi pa 7,0 do 7,9. Znotraj obeh so napravic dve podskupini. Prva je prejemala zdravila za zniževanje krvnega tlaka in maščob v krvi, druga pa placebo. Kognitivne sposobnosti so merili s štirimi testi. Povezava med HbAiC in upadom kognitivnih sposobnosti je bila obratno-sorazmerna. Povečanje HbAiC za 1 odstotek je povzročilo slabši dosežek na vseh štirih testih. (Diabetes Care, kk) Fizična aktivnost za lepo in zdravo telo Milina Lorcer nasi^et Ze leta 2670je dr. Louys de la hlanchč trdil če je Človek predebel. izgubi na svoji lepoti. Priporočal je zdravljenje z zmanj^anje.m prehranf, na dimljah pa uporabiti tako imenovani brusilni obkladek hitro razv ija, za to je terapevtsko upanje za odpravo telesnih pomunjkijivosti ogromno. Vedno večje dokazov, da lahke propadanje preprečimo v kateri fcoli starosti. Nikoli n{ prezgodaj ali prepozno za to. in puščati kri iz ven ne glež- da bi poskusili ta proces preki- njih in pod (coleni. Tako se je pojavilo prvo zdravljenje proti debelosti in celulilu. niti, To nam omogoča pravilna telesna d^svnost, kajti Človek ni bil zamišljen kot sedeče vilni centri, ki lahko uspešno pomagajo premagati vse omenjene težave in dajo človeku zagon, da postane spet telesno aktii^en. z različnimi metodami pa poskrbijo tudi ta idealno telesno obliko. Poleg metod, ki jih izvajamo z aparati (kavitacija. radiofrek- venca. limjna drenaža ...), ne moremo zanemariti tudi raz- strupljanje telesa, saj zakisli- tev organizma v današnjem času predstavlja najveći problem nastanka različnih to-lezni in st^iranja. Zaradi tega bi si morali večkrat vzeti Čas aminnki^Unami in jodom, pospešijo celoten metabolizerr., predvsem pa telo razkislijo ii mu pomagajo znova vzpostaviti alkalno ravnovesje. Prav tako Hlja za obloge z različni- za kakršno koli sprostitev. Ni mi glinami in algami. Še po- vedno potrebno, da obiščemo lepotni center, ampak lahko terapijo izvedemo kar doma. Uporaba eteričnih olj, kijih sebej pomembna pa je tedenska nega kože celega telesa z različnimi piling,, Olivno olje in drobno zmleta morska sol Po statističnih podatkm ima bitje, ki vse dneve precepi za ličriih tehnik ročnih masaž, dodamo kopeli ali rastlinskim poživita celoten organizerr.. 12 odstotkov ljudi hude težave pisalno mizo ali volanom povijanja (u^rapping), uporu- $ težo in vsaiia druga oseba avtomobila, ř^asprotno, je ose- be eteričnih olj (aromaterapi- hoče shujšati vsaj enkrat v živ- ba, rojena za gibanje, drugače ja), oblog z različnimi blati. Ijenju. Razlcgje očiten: dobro počutje, statistično dokazano pa je dejstvo, da se življenjska doba podaljSa, če se obseg v pas u z manjša. Uapredek estetske medicine se neverjetno se njegov zapleteni stroj iz mišic, vezi, sklepov, krvnih in limjhih žil ZGČne spopadiiti z različnimi zdravstvenimi kot glinami in algami. Vse te tera- oljem (olivno olje. olje pšeničnih kalčkov, mandeljnovo olje), predstavlja pravi balzam za naše telo in dušo. pije izredno updno vplivajo Tako eterično olje bazilike, na sprostitev organizma, izboljšano cirkulacijo krvi in brina, ciprese deluje proti celu- litu, izboljša pa tudi napetost estetskimi teiavami. Tako v limfe. Posebno učinkovito pa kože. Fango obloge, ki so boga-današnjem času delujejo Ste- vse te tehnike delujejo na raz- te z minerali, oligoelementi, Pripravek na rahlo vmasira-mo, pustimo delovati na koži 15 minut in nato speremo. Če poleg prehrane in zmernega ^tanja negujemo tudi svojo zunanjost, poskrbimo za alkalno ravnovesje organizma, ki zagotavlja čvrsto in lepo ob-Ukováno telo. EKONOMIJ) / FIN stcfan.za rgi® g-gios. jí 17 Več zavarovalniških Zavarovalnice imajo na leto zaradi goljufij ir^ prevar tudi do dvajset odstotkov bruto premij manj. V zadnjih mesecih se je število celo povečalo. V nadaljevanju tudi primeri. Bo^an Bogata? (§kode ni, oškodovanec po- se dogovorijo, kaj bodo pove- čevanjc lizir^a. Znanci so se ....................................... naredi dokaze) ter zrežirana dali, pa se ^odi zammjv eho mu čez čas oglasili in mu Kranj • V času finančno- škoda (namerno povzročena efekt, ko so izjave strukturi- svetovali, da naj v Bosni in gospodarske krize in s tem škoda za pridobitev odškod- rane tako, kot da bi jih brali z Hercegovini prijavi krajo vo- tudi pomanjkanja se porajajo nine). lista in imamo ob^tek, da žila. Obupan mladenič je tudi številne priložnosti za V ZM leto 2008 ocenjuje- slišimo odmev izjave osebe, tako tudi stcril. vendar so ga goljufije. Tokrat smo izbrali jo kot eno mirnejših let na ki je bija izprašana pred tem. kmalu dobili, zavarovalniške» o njih sta področju zavarovalniških go- Zalomi se jim navadno pri spregovorila David Kastelic» ljufij. "Okvirno smo obra- pojasnjevanju podrobnosti qj do dvajset dlan uprave Zavarovainicc \pavali okoli sedemsto izra- pred dogodkom in po do- Maribor (ZM), in Frard Str- žitih primerov, pri katerih mnevnem dogodku," pojas- niša, direktor kranjske enote gre morda za od 30 do 40 od- ni David Kastelic. odstotkov goljufij Strniša pravi, da so zavaro- Adriatic Slovenica (AS). stotkov goljufij, preverjali pa Tako se je združba sedmih valne goljufije intelektualni V ZM imajo lastne strokov- smo tudi številne drxxge ne- dogovorila, da bodo zaslužili deîikt in se pojavljajo v naj-njake,'ki preverjajo sumljive sreie, ki sose zgodile na ne- na račun telesnih poškodb iz različnejših oblikah in tre- okoliščine nesreč in nezgod» običajen način," o čudnih naslova avtomobilske odgo- nutkih. Ne gre za šablonske Franci Strniša ; t,«» ock David Kastel ic ki jih prijavijo zavarovanci, prijavah škod pravi Kastelic vomosti. Bili so v dveh vozi- dogodke, ki se ponavljajo, pri organiziranih poskusih so tudi izredno dobro náčrtová- "Večino prevar odkrijemo in na vprašanje, ali se je v lih^vvozilupovzročiteljadva, sami, v nekaterih pa najame- zadnjih mesecih povečalo v vozilu oškodovanca pet mo tudi zunanje sodelavce in število goljufij, odgovarja: "V cseb. Vseh sedem je zahteva- ne. To je tudi razlog, da jih je sodelujemo s policijo," pravi zadnjih mesecih prejšnjega lo po pet tisoč evrov. Udele- tako težko odkrivati. V AS Kastelic. Tako vključujejo lets smo opazili trend pove- fen\ vo7Íli skiipaj nista bili zato lahko le predvidevajo, rudi detektive in druge stro- Čanja neobičajnih škodnih vredni tisoč evrov, obe sta iz- da zavarovalniške goljufije kovnjake v državi, kjer se je dogodkov, vključno s tatvina- ginili in si jih v ZM niso mo- predstavljajo približno štiri zgodil primer ali pridobivajo mi." Primer: lizingojemalcu gli več ogledati, policija ni odstotke bruto premij. Tudi podatke o določenem škod- ' ukradejo" avtomobil, da lah- bila udeležena. Z raziskavo Kastelic težko govori'o števil- Tiem dogodku iz dopisa zava- ko z odškodnino poplača fi- so ugotovili, da se udeležen- kah, vendar: "Ugotavljamo, rovalnice, ki je na strani dru- nančno breme. Strniša pravi, cem ni uspelo poenotiti nití da je vsaj deset odstotkov ge vpletene osebe. Frand Str- da pri njih ne vodijo statastič- o tem, v katero smer se je vo- vseh odškodninskih zahtev- niša iz AS poudarja, da ima nih podatkov o zavarovalni- žilo gibalo! Na koncu so celo kov goljufivih, nadaljnjih večina zavarovancev poštene ških goljufijah, zato ne more ugotovili, da imajo vsi vplete- dvajset odstotkov zahtevkov namene in v njih ne vidi potencialnih goljufov: "Kadar pride do suma zavarovalniške goljufije, pa vključimo potrditi, da jih je v zadnjih ni znano zgodovino primer- naj bi bilo delno goljuiîvih z mesecih več: "Zaradi velike- Ijivih prometnih ne^od, Če- namenom povečanja izpla6- števiJa zavarovanj poskus prav so prej trdili, da se ne k odškodnine.' poznal o V ZM največ prevar sreču tudi posebne izvedence, in- največkrat naletimo na po- Marsikdo se je zaradi rela- jejo pri prenosu dejanskega teme in zunanje preiskoval- dročju avtomobilskih ce. Njihov osnovni namen je vanj, ko govorimo o napih- v veliki godlji. Nepridipravi preprečitev neupravičenega njenih škodah. Čepnv gre, so tako prepričali mladeniča. tivno majhne goljufije znašel škodnega dogodka na kraj, kjer obstaja zavarovanje (predvsem pri telesnih po- izplačila odškodnine." glede na zneske, te prijave da je na svoje ime na lizing škodbah), in opozarjajo na nizke Pozorni pri prijavah višje škode Zavarovalnice so posebej je največ." Naiizvirneiše goljufije vzel drag avtomobil. Seveda velike organizatorje in male ne zase, za tristo evtt)v je le igralce. Prvi se v primeru od- naredil uslugo znancu, ki je kritja goljufije skrijejo, drugi imel s krediti preveč obreme- prevzamejo celotno breme njene dohodJce in sam ni kaznivega dejanja. Pojavljajo pozorne, kadar gre za prijave Najbolj izvirne so tiste, mogel... Dobrih dvajset let se tudi dogovorjeni škodni z veliko višjo odškodnino in kjer se zaradi oddaljenosti staremu mladeniču so čez dogodki, ko zavarovanci dru- tam, kjer je povečan sum o kraja dogodka in časovnega noč uredili službo in piaâlne gemu ponudijo uslugo s pri- obsegu neresničnih dejstev, odmika težko dokazuje, da liste (ponarejene), po naku- javo škodnega dogodka pri Ob tem v AS poudarjajo na gre za goljufijo. Vendar je to pu avta, ki ga nikoli ni videl, sebi. Ob tem pa je treba loči- razliko med prevaro pri zava- tudi za vlagatelja zahtevka pa se je zapletlo. Oče je zava- ti dve obliki uslug - umestí- rovanju in zavarovalniško dvorezen meč, ker mora do- rovalnico spraševal, zakaj po- tev obstoječe poškodbe v za- goljufijo. Slednje delijo v tri kazati obstoj dogodka, pri šiljajo opomine za zavarova- varovano območje ali pov- skupine: napihnjena škoda tem pa se pogosto zapleta v nje avtomobila sinu, če avta sem izmišljen Škodni dogo- (nekatere poškodbe so bile nasprotja, izjave vpletenih se nimal Kmalu jc začel preje- dck za korist obeh vpletenih že prej), izmišljena škoda razlikujejo... "Vprimeru, da mati tudi opomine zanepla- strani. Inflacija se še znižuje V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo kratkotrajno deflacijo. Mattaž Gregorič precej manj kot v istem me- ..............................................................................secu lani, zato se jc medlct- Ljubljana • Medletna inflaci- na inflacija spet relativno ja se je tudi aprila znižala in močno znižala, na i,i odstot- dosegla 1,1 odstotka, potem ka. Pred letom dni je znaša- ko je še decembra lani zna- la še 6,5 odstotka. Po prvi šala-2,1 odstotka, so sporoči- oceni Eurostata se je medlet- li iz Urada za makroeko- na infladja po zniževanju v nomske analize in razvoj prvih treh mesecih leta ohra- (Umar). Močno zniževanje nila na ravni 0,6 odstotka, cen v prvih mesecih leta je Na Umarju so pojasnili, da bilo značilno tudi za cdotno je umirjanje inflacije delno e^Tsko območje, kjer je infla- posledica učinka osnove, saj dja aprila ostala nespreme- so se v istih mesecih lanske- njena in znaša 0,6 odstotka, ga leta močno poviševale Po podatkih Statističnega cene surovia predvsem naf- urada RS so se cene življenj- te, kar se letos, ob odsotnosti skih potrebščin aprila povi- teh Šokov, zrcali v zniževa- šale za 0,1 odstotka, kar je njuinfladje. Rftftcoi &«1}M«Uh MtrsUtin iinfba» i ' I ' C,t . JLlJ IV VI VII will Ik )û nicsc^tj cul XII (. J1 m«điec(ia rast cen jii IV LjUBgANA Uspešno poslovno leto za Hypo Alpe Adria Hypo Alpe-Adría-Bank je (udí v ianskism poslovnem letu ohranila rast poslovanja. Bilančno vsoto je povečala za 19 odstotkov in je konec leta dosegla 2,27 milijona evrov. Rast realizirane bilančne vsote je tako presegla rast v bančnem sektorju, ki je v povprečju zrasel za 12 odstotkov. S 4,77-odstotnim tržnim deležem je banka ohranila osmo mesto med slovenskimi bankami. Posledica uspešnega poslovanja je povečana rast poslovnega izida pred obdavčitvijo, ki je konec leta 200S znašal 15,^0 rni> lijona evrov in se je od leta prej povečal za 3,28 odstotka. Čisti poslovni izid je tako po obdavčitvi konec leta znašal skoraj 11 milijonov evrov. Število gotovinskih kreditov se je lani povečalo za 35 odstotkov, medtem ko se Je število stanovanjskih kreditov povečalo za dvajset odstotkov. Tudi na področju poslovanja s podjetji se je povečal obseg kreditov, In sicer za 27,35 odstotka. Njihov skupni znesek, tako kratkoročnih kot dolgoročnih kreditov, je konec leta znašal 1,4 milijarde evrov. M. C. LjuegANA Petrolovi prihodki nižji Skupina Petrol je v prvih treh mesecih leta 2009 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 555,3 milijona evrov, ki so kljub višji količinski prodaji za 14 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lanskega leta, kar je predvsem posledica nižjih cen proizvodov iz nafte. Kosmati poslovni izid je znašaf 66,8 milijona evrov, kar je na ravni realizacije enakega obdo* bja lanskega leta. čisti poslovni izid je v navedenem obdobju znašal 10,9 milijona evrov, kar je 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. M. G. lit vezâvo od 12 do 2â inesecev za veovo od do 36 mesecev 2AVd2dV0 nad3i mřsccGv depozit PROBAN KA IrtiS i ft i f M * 9 ¥ t i8 KMETIJSTVO cveto.zapiot n ik ^g-glas. si Nad krizo z novimi stroji Podjetje Kozina se je uveljavilo predvsem s stroj za sortiranje krompirja. Matjaž Grigorič škodb krompirja. Zmoglji- ....................................... voBt novega stK^a je približ- Podjetje Kozina iz Kranja, no 13 ton na uro. Linijo tre- ki se ukvarja s proizvodnjo nutno sestavljata dva dela, v kmetijske mehanizacije» se proir/odni fazi pa je tudi že je uveljavilo zlasti s stroji za sUo), h bo oba dela združil v sortiranje krompirja, čebule enega, seveda pa bosta na vein drugih kmetijskih pridel- Ijo obe razliâd. kov. Za večino strojev so pre- Kot pravi direktor Janez jeli priznanja na kmetijskih Kozina, se kriza pri prodaji sejmih v Gornji Radgoni in njihove mehanizacije za zdaj Komendi. Njihova najnovej- še ne pozna. Doslej so stroje ša liiiija ÁH hilro prebitaiije izdelovali predvsem na zalo- krompirja in čebule je se- go, v zadnjem času pa so stavljena iz transportnega optimizirali proizvodnjo in traku ozirorria vsipnega delovni čas. Že v minulih le« koša, transportnega traku, tih so stroje izvažali tudi na sortimika s šestimi premič- sosednjo Hrvaško, ki je tudi nimi valji, s čimer se lahko zdaj precej dober trg; tam- hitreje kalibrirajo različno kajšnji kmetje so namreč do veliki plodovi. Linija služi bili ugodne subvencije, zara- predvsem lažji iodtvi debde- di Česar se je povečalo pov- ga jedilnega od drobnejšega praSevanje po kmetijsld me- krn-jiega krompirja, tehno- hani2aci|i, v kratkem pa se logija z valji pa p>oleg natanč- obeta tudi nov razpis, tako da nejšega in hitrejšega kalibri- si obetajo še nekaj novih ranja zagotavlja manj po- kupcev. ?? »."te - » J ' stroji za sortiranje krompirja so zanimivi tudi na Hrvaškem. À Khan V hlevu Arabski konji Pintar so pred časom pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili svoje polnokrvne arabske konje. Mateja Rant Bled - "Arabd so moje sanje, moje hrepenenje od malih nog. Ob njih sem odrasel in v meni Se danes vzbujajo otroško igrivost, radovednost in norost Soočajo me z mojimi strahovi, plahostjo in pogumom dulia, pomagajo mi premagovati solze in obvladovati žalost. Budijo strast in dodajajo ogenj moji ljubezni. V njih vidim smisel svojega obstoja," se na svoji spletni strani predstavi rejec arabsldh konj Gregor Pintar. V hlevu Arabski konji Pintai imajo ta Čas 21 pol-nokrvnih arabskih konj, od tega pet žrebet. Prvi dve pol-nokrvni arabski kobili, pravi Gregor Pintar, je kupil pred devetimi leti. "In ko enkrat dobiš arabskega konja, te to zastrupi." Eno od teh kobil ima še danes in je njegova najboljša vztejna kobila. Obe sta namreč imeli zelo dober pedigre. Od takrat je krat večjo kot drugi konji." Kot pravi, so bila beduinska plemena povsem od/isna od teh konj, zato so s kobilami pogosto celo spali v istem šo- toni. "Zato so ti konji zelo navezani na l\uđl, zaradi česar so tudi bolj senzibilni in vodljivi. A. tudi toliko bolj užaljeno reagirajo, ko imajo slabo izkušnjo. " Med telesnimi značilnostmi po besedah Gregorja Pintarja izstopata dve stvari: plemenita glava z velikimi očmi ter majhna, zašiljena in navznoter ukrivljena ušesa. Imajo nežno konstitucijo in so manjši kot konji športne pasme. Med najbolj opaznimi značilnostmi, še dodaja Pintar, pa je zlasti v gibanju pokončno nošen rep. "'Imajo ognjen temperament in se zelo radi •kažejo\" Poseben ponos njihovega hleva je ta čas žrebec Ali Kliiin iz Anglije, eden izmed najlepših plemenjakov v Ev« ropi. "Ta konj ni nikob na- skoraj vsako leto kupiJ kakš- Gregor Pintar se 2 vzrejo polnokrvnih arabskih konj ukvarja prodaj. Njegov lastnik želi le. nega novega konja, Doslej že devet let je predvsem vlagal v dvig da bi se konj dobro počutil, zato moraš imeti veliko pri- kakovosti črede in ureditev gim radi uredili pokrito ja- rejša kxilturna pasma konj. poročil, da ti ga zaupa." Ali infrastrukture. Tako vsaj haJnico in več boksov za ko- "Izvirajo iz Savdske Arabije, Khanova so štiri letošnja žre- doslej dobička cd te dej a v- nje. "Čeprav naši konji sko- natančneje puščave Nejd. beta. Konje iz hleva Arabski nosti ni mogel pričakovati, raj ves čas preživijo zunaj. Tudi zato so dokazano konji Pin&r bodo predstavili Računa, da mogoče drugo saj jim želimo omogočiti skromnejši od dru^ pasem tudi na prvem mednarod- leto pa bi se z vzrejo teh neorne[eno gibanje," je do- konj in najbolj vzdržljivi od nem konjeniškem festivalu v konj lahko celo že preživ- dal Pintar. vseh pasem. Razen tega so Sloveniji, ki ga bodo junija Ijal. Išče tudi novo lokacijo Polnokrvni arabski konji, zelo inteligentni • površino pripravili na Gospodarskem za svoj hlev, gaj bi med dru- je pojasnil Pintar, so najsta* možganov imajo skoraj dva- razstavišču. Na vsaki pošti je banka in vs^ 50 € prihranka NOV ZAČETEK - pak6t ugodnosti za nove imetnike osebnega računa: • bmplačno vodenje oèebnegù računa (1 le to i - brtzplačen pristop k elektronskem u bančništvu ' kariirp z ol štrukelj, solata. Ponedeljek « Kosilo: korenčkova juha z ovsenimi kosmiči, ocvrt piščanec, berivka s sojo in jajcem v solati; Večerja: rižota $ svežo papriko» sadna kupa iz banane in kivija. Torek - Kosilo: testenine z mletim mesom in paradižnikovo (^rrtdkc^, rneSdíia šolala» t»riežne kepe; Večerja: sardele v ma- rinadt, krompirjeva solata. Sreda - Kosilo: telečje ledvice z žajbljevo polento, berivka s fižolom in jajcem; Večerja: skutni cmoki» solata ali kompot. Četrtek • Kosilo: koprivna juha zzdrobovimi žirčniki, piš-čančji koščki po dunajsko (prs^. ocvrt krompir, glavnata solata s fižolom; Večerja: čebula s sirom in jajci, jogurt, kruh. Petek - Kosilo: Čemažcva ali Šplnačna juha, počeni nadevani lignji, francoska solata z majonezo, sadni puding; Večerja: ajdovi štrukljl z medom, kompot iz suhih hrušk. Sobota « Kosilo: krompirjev golaž s kranjsko klobaso, skutne blazinice z marmelado, višnjev kompot; Večerja: omleta s pomladnimi zelišči in sirom, zrnat kruh, jogurt. Pita iz rabarbare Krhko testo na hitro zgnetemo iz 25 dag moke, 13 dag mas» la ali margarine, 1 žlice olja, 2 žlic vode, Ščepca soli t^ za rwževo konico pecilnega praška. Testo pustimo vsaj pol ure počivati na hladnem, nato ga razvaijamo in damo v namaš- čen pekač. Rob dvignemo. Pol kilograma rabarbarinih stebel olupimo, narežemo na koščke, potresemo po testu in prelijemo s kremo, ki jo ste-pemo iz 1 dl smetane» 5 dag moke, 2 jajc, in 10 dag sladkor* ja. Pito pečemo v prej ogreti pečici 30 do 40 minut pri 200 stopinjah C. Zelo dobra je taka pomladna pita z mešanico jabolk in rabarbare, saj jabolka malce omi/i/o kislost rabarbare. Čebuia s sirom in jajci Scstai'ine: 3 Če bule, 3 jajca, 3 rezine sira, olje, sol, poper. Čebulo prepražimo na olju in jo nekoliko posolimo, da lepo porumeni. Dodamo jajca, na kolČke narezan sir, popopra* rro in solimo, premešamo in spečemo. Mesni ^rukelj Iz 23 dag moke, ŠČepa soli, mlačne vode, 1 jajca in žlice kisa pripravimo vlečeno testo. Počiva naj vsaj pol ure. Na čebuli opražimo različne ostanke mesa (ostanke šunke» piščanca, klobase» narezano kurje meso iz juhe in podobno), dodamo sesekljan zelen peteršilj, majaron, solimo in popramo. Po okusu dodamo še nekaj žlic kisle smetane, 1 ali 2 stepeni jaj- ci, po potreb' malo drobtin. S tem nadenemo razvlečeno testo, zvijemo tn speČemo na pomazaném pekaču ali skuhamo v slanem kropu. Ponudimo s solato ali z dušenim zeljem. V ljudskem zdravilstvu velja prepričanje, da pri ginekoloških težavah nobena rastlina ni tako učinkovita kot prav plahtica. Urejala naj bi težave najstnic, mladih žensk, nosečnic, žensk, ki jih mučijo težave v klimakteriju ... Pripomogla naj bi celo k izgubi kilogramov, ki so pogosta nočna mora žensk. Pavia Kuner « * • • i « « • Plašček device Marije nikih, ob gozdovih, poteh» po ..... listnatih gozdovih, ob potokih in rekah, predvsem v alpskih in predalpskih predelih. Plahtica (Aicemilla xan- Cveti od maja do septembra, thodora) je v Jjudskem zcra- ko nabiramo njen nadzemni vilstvu ena izmed najbolj âs- del ali samo liste. Cvetočo zel lanih zeli, brez katere ni in liste nabiramo v lepem in spodobnega zeliščarja. Na- sončnem vremenu- Sušimo mesto da jo kupite na trgu, jo jo razprostrto v tankem sloju lahko brez večjih muk nabe- v send na prepihu. Suho žerete sami. saj je v naravi zelo lišč^ mora obdržati zeleno pogosta. V antiki je niso uvr- barvo. Potemnele dele odbe-stili na seznam zelišč, pri- remo in zavržemo. Rastlina Ijubljenost je namreč začela je skoraj brez duha ter gren- Zelo dobro se obnese pri higi- sti tisdm, ki kljub dobri hrani žeti šele v zadnjih stoletjih. kega, nekoliko trpkega oku» eni spolovil. Hrimema je tako ne uspevajo in imajo slabo Naš človek ji je nadel mnogo sa. Spomladi jo vključimo v za pitje kot za umivanje. N^ razvite mišice. Po njem naf bi imen, kar kaže na to, da je po svojo prehrano. Mladi listi kateri so celo'^»epričani. da se okrepili in začeli lepo razvi- njej pogosto segal: plašček^ plahtice se obnesejo v zele- lahko dolgotrajna uporaba jati. Pripravimo jim tudi kope- device Marije, plenička, hrib-' njavnih juhah in prikuhah. plahtičnega čaja za tretjino li, ki jim dodamo prevretek iz ska resa, planinska resa, per Ponekod se je do danes zmanjša število ginekoloških plahtice. Plahtična kopel po2 je sv. Valentina, devet grbov ohranilo njeno ljudsko trne operadj. Ta čaj naj bi poma- vi tudi odrasle, ki jim primani trava, rosnik, rusnik "najboljša prijateljica žensk", gal ludi premagovati zastaja-ki pri^ o tem, da je plahtica nje vode v telesu in debelost, kuje delovne sposobnosti, lajša klimakterične težave in za« Majhna in magična resnično pomočnica pri teža« zato se priporoča za razne vira aterosklerozo. vah, ki jih prinaša življenje v shuiševabe kure. Botanično ime rasthne naj ženski koži. Ze pater Simon bi izhajdo iz a«bske besede Ašii [e bU prepričan, da je pr- ^a mamice in otroke alkemelvch, kar pomeni vovretno zdravijo za vse žen- majhno magično". Plahtico ske bolezni, ki se koristno iz- Odmerek čaja Čaj iz plahtice naredimo kot V ljudskem zdravilstvu so poparek žličko zelišča popari- so imeli za magično rastlino kaže pri belem toku, premoč« čaj plahtice svetovali tudi no- mo s skoddico vide vode, pu- zandi kristalnih kapljic rose, ni menstruaciji, teža\^vtre' sečnicam, saj naj bi lajšal p> stimo stati deset minut precedimo in pijemo po požirkih eno do tri skodelice nesladkz- ki se nabirajo v njenih nagu- buhu. Učinkovito lajša težave rod in imel ugoden vpliv na banih listih in so prava paša v menopavzi, vnetja spolovil, novorojenčka. A ne le mami- za oâ. Raste po vlažnih trav- analno in vaginalno srbenje, cam, koristi tudi otrokom, zla- nega čaja na dan. PORHBIM KHR RHBIM J I I I Tudi doma sem dober gospodar. desetimi preprostimi koraki' učinkovito zmanjšajte c>orabo električne energije in ori h ranite! Paket Porabim, kar rabim pa vam prinaša ie dodatne ugodnosti. elektro, Gorenjska več informacij kliknite r» www.porablrTtorrablm.sl I Pomladna brezskrbnost 94 V RAKOVIH KLEŠČAH Marteta Smoinikaf Zdrav človek ima tisoč raz- pevtskem krogu počutim odlič' no pripravlja ne poktno vroči- svojih prijateljev. Od katerih ne edinim zakonskirr, tovarišem m líňiih želja, bolan eno samo: no. Tako telesn4J kot tudi duŠev- no in na sezonsko seljenje ljudi pričakujem niČ veČ in nič dru- prijatt^'em, soddûvd in deloda- ozdravfti. Kdcje to misel prvi no. Nekaj dodatne energije sem iz soparne betonske diundt v gega, kot njih same; njiho\^ jalú, skratka, z vsemi atomi izrekel, ne vctr>, vsekakor drži. rxedvomno dobila v preteklih prijetna obmorska letoi^iiča. Ampak. Tudi Ljubljana poštenje, ljubezen in vero v ètv- Sfwirstw, kijih je neka imagi-ljenje. Prav takřno, kot ga glede nama in veàia Resnica določi- Petek, 1. mai ítính dneh, ki sem jih z Andrejem, mamico in vnukiryo Julijo (včercy zvečer smo se vrnili iz na svojo Usodo živi mo ter míí- la za izdelavo jènotipa, ki so preživela na moriu. V Freman- Puie) in vsa Slovenija, je v tem vame. mu ob krstu poklonili ime Ma^- Stwi imam spet trdno v SiK^ turi Nerede na vreme, se pra- letnem času raj na Zemlji. In v Hočem povedati, da sem za- jeta in so ga do Četrtega ali pt- nMx. Pomeni, da ne grem, r if vi, na sorazmerno nizke tempe- tem raju želim živeti in uživa- dovoljna s prav takinim življe- iega leta klicali Maijetka, in se mc, na kemoterapyo, če tori po- rature in vsahyinevrxo dezcýe, ti k desetle^a. Za kar, med njem, kot ga imam. Da si ne že^ po prednikih piše Smolnikar, in trebno oziroma, če msem naroče- se msem odrekla dolgim spreho- drugim, ne pozabim vsak dan Um r^^benega in nikogaršnja je ljubeča in sočutna in trmasta na. Tako kot sem bila pretekli pe- dom, telovadbi, teku in koledar- posehg prositi Boga in svojega drugega življenja kot svojega in predvidljiva in nepredvidljiva tek. ko sem prgáa 4B ákd kemcie- jenju po Ka rr\enja ku, ki je v Ang^ va ruha. Kar se slednje' lastnega in prav takšne^, kot in namaza na z vsemi žavbo.- rufijt. Nuiiedr^ toje^A ukd, me tem letnem Cuiu h^t en M4m ve- čaka àz dobrih pet dni; V tor^k, j. lik. dišeč svet, pravi raj na gu (in tudi Bogaf tiče,gačuiim ob sebi vsako sekundo dneva ga iniam. Z vsemi pozitivnim mi, razen s krivico in z ttercsni- in negativnimi pripetljaji, do- co, kise veseli vsak^a cikla ke- meja. Se razum, če bo moja kri Zerdji, in prijetnemu ter brez» tako stvarno in tako močno, kot godk\ ter izkuhxjami, z vsetn moterapije in vsake zdravilne in moje telo na sploh v redu. ïn skrbnemu pohajkovanju po čutim zrak, U m diham, sve- zdravjem ter z vsemi boleznimi, rožice in vsega dmgega. mogo- i^creno ter srčno upam, da bo. Puli. Ki se, pod pretvezo spo- tlobo, ki me obdaja celo srtdi vključno s "Tončkom", z vsemi Čega in nemogpČega, vidnega in Vsekakor se v tem trenutku mkdanske lenobnosti, s in po končanem Četrtem tera- prvimi turističnimi lastovkami že res- noči, in ljubezen, ki jo pr$je- sorodniki, prijatelji, znanci, ne- nevidnega življenjskega delca. mam od svoje družine in od kdaruimi ljubimci ter enim in (Se nadaljuje.) Í V » » ¥ / 20 NIMIVOSTI info @ g-g^as. si Davča Projekt sredi junija Rok za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo v ujmi uničene regionalne ceste v Davčo se vse bolj odmika. Na direkciji za ceste so ga na prošnjo projektanta podaljšali do sredine junija. Ta Čas poteka rekonstrukcija prvega odseka ceste od davSkega mostu naprej v dolžini 1,2 kilometra, investicija, vredna 1,3 milijona evrov, pa naj bi se končala do konca junf/a. "javni razpis za nadaljevanje rekonstrukcije bomo predvidoma izvedli v drugi polovici leta. Gre za tehnično zelo zahteven projekt, pri čemer vzporedno potekajo Se postopki za ureditev potoka Davča, za kar je pristoje no okoljsko ministrstvo. Prav tuko usklajevanja potekajo 2 občino Železniki. Zdaj je težko napovedati datum zaključka del, saj je ta odvisen tako od uspešnoi>ti postopkov, izvedbe del na terenu in dinamike zagotov- jenih finančnih sredstev v proračunih za prihodnja leta." so pojasnili na direkciji. V državnem proračunu je letos prcdvideniVi devetsto tisoč evrov, prihodnje leto 1,25 milijona evrov, do leta 2013 pa potem skupaj Še 6,SS milijona evrov. A. H. Tekmovala tudi dva v Žireh so v nedeljo s prvim klektjarskim tekmovanjem zaključili tretje Slovenske klekljarske dneve. Zmago si je prigarala Iva Sobočan. Boi^han Bogataj nje leto z \eliko vaje kolegice ..............................................................................prehitele.' Zmagovalki in Žiri - Nedelia je bila v Žireh tudi organizatorjem je Česti- posvečena kiekljarskemu tal tudi domači župan Bojan tekmovanju. "V več kot 40- Stannan, k ponovnemu obis- letûi zgodovini tekmovanj ku Žirov pa povabil tudi obis- niso namenjali pozornosti kovalce: "Ves teden smo ži- ribid, pri kateri je treba po- veli s čipko, ki meji na umet- kazati izredno spretnost in nost in tradidjo žirovske ko- znanje. Naj bo tako izurjf»- tline. Naj ho tako tudi pri- na klekljarica, ribic in Široke- hodnjeleto! " Drugo mesto je ga' risa ne obvladajo vse. Za osvojila Mai^anca Hribemik, žirovsko čipko pa sta ta ele- tretje Tmca Slabe, med dvaj« menta znadlna, zato jih da- setimi tekmovalci pa sta iz- nes tudi uvajamo v tekmova- stopaia klekljarja: Jtóe Gali* nje." nam je povedala Marica čič in Jože Stanovnik. Albreht, predsednica Klek- LetoShji Slovenski kiek- Ijaxskega druátva Cvetka. Ijarski dnevi so izvrstno V polurnem tekmovanju, uspeli. V povezavi z ogie- kjer so, kot rečeno, tudi izku- dom Alpine in čipkarskih Del letošnjih tekmovalcev v klekljanju; na levi je poznejša zmagovalka Iva Sot>očan. Šene klekljarice morale po- razstav jc v 2iri obiskovalce kazati kar največ spretnosti pripeljalo štirideset avtobu- svojimi 45-letnimi izkušnja- niča, ki je zelo vesela tudi na odru za zmagovalce pa sta (ocenjevali so kvaliteto In ko- sov, veliko je bilo tudi indivi- mi učenja klekljanja pove, klekljarjev. bili še dve ekipi iz Žirov. Ob ličino), so za najboljšo raz- duaJnih obiskovalcev iz vseh da se je v zadnjih letih mi- Dopoldne je društvo pri- koncu tedna so pripravili glasili Ivo Sobočan. Doma- koncev. "Dediščina čipke selnost Slovencev spremeni- pravilo tudi zabavno otroško tudi dva športna turnirja, la Činka, mojstrica vrtenja kie- govori, da so morali za trdo la. Pred letí je veljalo, da je tekmovanje. Klekljali so z de- se jih je udeležilo prek Šest- keljnov, zmage ni pričakova- skorjo kruha klekljati vse klekljanje zgolj za stare žen- belo nitko in dolgimi klekelj- deset tekmovalcev. Za pri- la: "To ni moja tehnika, zato noči. Zgolj za preživetje. ske, klekijarice pa se sedaj ni, s preskakovanjem pa \z- hodnje leto Cvetke pripxav- sem toliko bolj presenečena Njihov trud moramo ohra- želijo dodatno izobraževati. delovali kitico. Tekmovanja Ijajo veliko presenečenje, ki in vesela uspeha. Sem med niti tudi zanamcem/' nam "Prej so naše delo občudova- so se udeležile številne eldpe naj bi odmevaio po vsej E\to' starejšimi, zato sem prepri- je o tokratni rdeči niti prire- li le tujci, danes je drugače," iz vse Slovenije, zmagale so pi, vendar nam skrivnosti še čana, da me bodo že prihod- ditev povedala Albrehtova. 5> zadovoljno še pove predsed- tekmovalke iz Novega mesta, niso hotele izdati. I N A R A o s L o J A AftiJAi ^ftûftfta • OLIÍIX,. ift »,sfrofir>»ii/Vf Cena: 15 € za naročnike 12€ + po§tnha na Gm^njik^ni old ivsafc dar« «d 8. flo 19 ure, v pçi^k do Î6. uřř), |0 n.ipooi« r»a. 04'201 42 4 { ňU nflrocnm^ ' Fcto. arf..v obć« ji.tvmu je rada na tekočem z dogaja- škrlatinke umrîo ie v otroštvu. "Ima sem težko otroštvo. Pri trinajstih letih sem izgubila še mamo, ki je umrJa za pljučnico. Dela je bilo na kmetiji vedno dovolj," se spominja Katarina, ki se je pri 24 letih poročila s sovaŠČanom Janezom Pintaijem. Leto kasneje sta se preselila na Jesenice» kjer je janež dobii delo v tovarni in stanovanje, Katarina pa je bila gospodinja, ki je veliko šivala in klekljala. V zakonu se jima je rodil sm Milan, družina pa se leta 197: preselila v nov dom na Breznid, ki se Katarini §e danes zdi izjemno lep laaj. Doma ji družbo delata tudi sin njem doma in po svetu, Še posebej pa je vesela družbe sosed in prijateljic, s katerimi se svetujem se Katarina se je rodila na in snaha Pavla, ki veliko potu- goča večkrat odpravi na sprehod, stati.' zdravje to kmetiji pr' KoStnarju v Spod- jeta, tako da ob njuni vrnitvi ic sme za- nji Sond kot zadnji od cnaj- marm Katarina izve marsikaj stih otrok; šest jih je zaradi zanimivega. V Medvodah imajo klub mlade Mata Bertoncsli Medvode - V Medvodah je že dober mesec odprto Jedro, nov klub Mladinskega centra Medvode. Poimenovali so ga prostor novih priložnosti in izzivov» ustvarjalnosti in inovativnosti, družabnosti, igri- » 4 vosu m prese^nje vase zazr* te samozadostnosti. Klub [e v prenovljenih prostorih nekdanje biljardnice, v prvi visti pa je namenjen mladim. "Dobili smo prepotrebne nove prostore, ki $0 dovolj veliki, lahko dostopni, svetli, skratka pnmemi za naSo dejavnost Največja pridobitev, id jo pri- § naša j o, je zagotovo dnevni center, Id ga doslej nismo mo- Matiju Froehiichu, v. d. direktorja Mladinskega centra gli imeti. Jedro je odprto vsak Medvode, je vse dobro ob odprtju novih prostorov zaželel dan, razen ponedeljla. Odpr- tudi Franc Hočevar, svetovalec predsednika RS za še, članstva ni. Jedro je v prvi vnti zbirališče mladih, prostor za druženje, v katerem vsak dan dežura odrasel mentor, ki navezuje stike z mladimi in jih poskuša vključiti v dejavnosti V Jedru je obiskovalcem omogočen tudi brezplačen dostop do intemeta, ' je povedal Matija Froehlich. v. d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda Mladinski center Medvode, za katerega so si več let prizadevali predvsem člani Društva MKC Medvode, ki je bDo ustanovljeno let« 1998. Diu- štvo je svoje prostore sprva imelo v kulturnem domu, leta 2002 pa so odprli klubske prostore v kleti Kmetijske zadruge Medvode, ki pa so postali premajhni za nji- to je za vse, za mlajše, starej- zdravstveno In socialno varstvo ter humanitarna vprašanja. hcpvo dejavnost Hiša Kulture GG Predstavitev monografije Alpe, kot jih vidijo ptice Četrtek J 4, maja 2009, ob 18. ufi v avli Gorenjskega glasa v/vav,gorenjskiglâs.sl Gorenjski Glas To je prva knjiga, ki vsebuje popolnorr^a nove fotografije Aip iz vseh osmih držav, od Slovenije do Francije. Ob prijetnem druženju boste spoznali avtorja fotografij, priznanega fotografa, pilota in alpinista Matevža Lenarčiča, glavnega avtorja besedila Janeza Bizjaka in predstavnika založbe Pan Alp, Marka Lenarčiča, ki vam bodo nastajanje knjige podrobneje predstavili. Hkrati bodo opozorili tudi na pomen ohranjanja tega ogromnega ekosistema. Tako zaninivega in poučnega dogodka res ne kaže zamuditi« zato prijamo vabljeni! Subvencije za mlade družine Stanovanjski sklad RS objavlja javni poziv za dodelitev subvencij mladim družinam za prvi nakup stanovanja in subvencije tržnih najemnin. BoJitan Bogataj goje Zakona o nacionalni sta- ....................................... novanjski varčevalni shemi in Kranj • javni poziv Stano- javnega poziva. Subvencija bo vanjski sklad med drugim mladi družini pripadala naj-objavlja na spletni s.trani več osem let, pri ćemer se bo www.stanovanjskisklad-rs.si status mlade družine ugotav-ali www.ssrs.si, s katerim bo Ijal le ob prvi dodelitvi sub- s tristo cvri na družinskega vendje, število Članov mJade člana mladim družinam po- družine in zgornja meja do-magalprinakupuprvegasta- hodka mlade družine pa en-novanja ali subvencioniranju krat letno pred dodelitvijo vsa-trtnega najema stanovanj v kokratne subvencije, letu 2C09. Za dodelitev sub- Do subvendoniranja tržne- vendj lahko zaprosijo dižav- ga najerra stanovanja bo upra- Ijani Republike Slovenije in vlčena mlada družina, ki si po državljani dmgih držav članic uspe§no zaključenem študiju Evropske unije, ki imajo v vsaj enega od staršev rešuje Sloveniji stalno prebivališče. Sklad stanovanja med dru- stanovanjsko vprašanje z najemom tižn^ stanovanja, pri gim prodaja na Sotočju v Kra- čemer ta starš v letu 2009 ne nju in v centru Jesenic bo dopolnil 28 let starosd; v Subvendja za prvo rcècva- primeru uspešno zakijučene- nje stanovanjskega vprašanja ga doktorskega študijskega z nakupom, gradnjo, rekon- programa se, starostna meja strukdio ali spremembo na- poviša za dve leti. Obrazec za membnosti bo pripadla tisti vlc^ bodo lahko zainteresira- mladj družini, ki bo imela ni prosild brezplačno dobili na sklenjeno prodajno pogodbo sedežu Stanovanjskega sklada ali pravnomočno gradbeno ali ga natisnili na prej omcnje- dovoljenje po datumu, dolo- ni spletni stranL Skbd bo vio- Čenem v javnem pozivu, ter ge sprejemal od4, do vključno bo izpolnjevala preostale po- 23. majazooo. naročnine 04/20142 41, e-poi1a: nsrocnine^-glas.si wwwQorenjskigías.^i HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 (fijavD (pr»j«nufno pt Klcíonu • <}'Clû. fabu ď/Xl 1 3 jfi Mtbno na B^Mtiui/i (Ktl i. v Mniu « p3 poiu • bo in (ffrik^ do 1 lOO ite' Crtu ogtaev m nmiU) v nttnki. i;i«lnt uaninj lANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN SUS, LANCOVO 91,4240 fiADOVUlCA. TEL: 04/53 15 249. Izleti: MED2UC0RJE: 8. 5. • 10. MADŽARSKE TOPUŒ: 21. • 24. 5., 28 • 31. Sm 25.« 28. 6., 29. 6. • 4. 7.; TRST: 12. s.; PELjEŠAC 10. 6. • 17. 6.; GOLI OTOK: t8. 5.; BANOVCI: 21 24. 5.; BERNARDIN: V- • 20. KOPALNI BERNARDIN: 1. 6. Obvestila o dogookíh o^iavliamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Dan upokojencev Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in članice na praznovanje dneva upokojenca v soboto, 9. maja, ob 16. uri v dvorano Kulturnega doma Preddvor. Praznovanje bodo popestrili s kratkim kulturnim programom in zakusko. Za otroke v knjižnicah Bohinjska Bistrica • igrano predstavo za otroke Švigolin, "kriminálko" s petjem in plesom, si lahko otroci v knjižnici ogledajo jutri, v sredo, 6. maja, ob 17. url. Primerna je za otroke, ki so stari vsaj 3 leta. Radovljica • Igrano predstavo za otroke ŠvigoHn, "kriminálko" s petjem In plesom, si lahko otroci v knjižnici ogledajo danes, v torek, 5. maja, ob 17. uri. Primerna /e za otroke, ki so stari vsaj 3 leta. VCreinativi Kranj • Kulturni zavod Creinativa, Sejmišče 2, Kranj, obvešča, da bo danes, 5. maja, ob 19. uri odprtje razstave Telo v slovenski fotografiji. Ob tej priložnosti bo tudi okrogla miza o fotografiji. V četrtek, 7. maja, se bo ob 20.30 začel jazz koncert z Niko Perunowč in Markom Zaleteljem. t i >  KAŽIPOT, MALI OGLASI injô^g-gias.si IZLETI Izlet na Konjščico Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira izlet na Konjščico {1931 m), M bo v soboto, 9. maja. Izhodišče Osteria del Camosdo 1136 m nad Ukvami. Vzpon čez sedlo Fontana Fredda, sestop čez Planino Dolinica. Nezahtevna krožna pot, 5 ur hoje. Prijave po tel. 031/345209, 04/531 55 44. Kolesarski Izlet Kranj • Iz kolesarske sekcije kranjskih upokojencev vabfjo v torek, 12. maja. na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Možjan- ca-Tu pa liče-Kranj (s kolesi do Tupalič, nato peš na Možjan- co). Odhod bo ob 9. uri izpred društva, vožnje bo za 8 ur. V primeru slabega vremena bo izlet prihodnji torek. Na Notranjsko Žirovnica • Iz Društva upokojencev Žirovnica vabijo danes, 5. maja, rta pohod na Notranjsko. Odhod bo ob 7. uri iz Most in bo ustavljal na postajah do Rodin. Informacije: Drago Kajdiž, tel.: 5801 469 ali gsm 031/535 799. Na Plitvička jezera Bitnje, Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v četrtek, 21. maja, na izlet na Plitvička jezera. Odhod avtobusa bo ob 5.45 z avtobusnih postaj od Zabnice proti Stražišču. Prijave in vplačila sprejemajo v sredo, 6. maja, od 9. do 12. ire, v Šmartinskem domu v Stražišču, prijavite se lahko tudi po tel.: 040/696 163 prt Juretu Zupanu in sicer do zasedbe avtobusa. Tehnišlo muzej Bistra Bitnje, Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v četrtek, 2S. maja, na izlet na Vrhniko, v Tehniški muzej Bistra. Odhod a\>tobusa bo ob 8. uri 2 avtobusnih postaj od Zabnice do Kranja Prijavite se v času uradnih ur v društvenih pisarnah ali po teL 031/585 598 pri Martini Hafnar ali 040/350589 do zasedbe avtobusa. Zadnji dan plačila je 11. maj. Kolesarska izleta BHnje, Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi danes, v torek, 5. maja, na kolesarjenje na Sv. Andrej mimo Škofje Loke, Hrastnice. Zbor bo ob 8.30 pred Šmartinskím domom v Stražišču. Kolesarski izlet na relaciji Bela-Preddvor- Olševek bo v torek, 26. maja, z zborom ob 8.30 na Baragovem trgu pred Šmartinskim domom v Stražišču. Kolesarjenje s postanki bo trajalo približno 4 ure. Natančnejše informacijo dobite pri janežu Arhu, tel.: 041/253 366. Pohod na Sv. Lovrenca Kranj • Društvo diabetikov Krarj vabi člane na majski pohod na Sv. Lovrenca nad Bašljem v soboto, 9. maja. Zbirno mesto ob 8.30 pred Diabetičnim centrom v Kranju ali ob 9. uri pri kamnolomu nad Bašljem. Prijave sprejemajo do 6. maja v druStvenih prostorih ali po tel, 2028 310. Informacije lahko tudi na 031 /485 490 Ivan, ter 041/571 512 Stane. Na Grmado Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica organizira v soboto, 9. maja, rekreativni pohod na Grmado v Polhograjskih Dolomitih. Dobite se ob 9. uri pred Domom krajanov na Kokrici. Z avtomobili se boste odpeljali v vas Topol in se nato povzpeli na ta lep razgledni vrh. S p la varjen je po reki Savi Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi na splavarjen- je po reki Savi v petek, 22. maja. Odhod bo v petek, 22. maja, ob 7. uri izpred vseh postaj od Virmaš proti Kranju. Na izletu si boste ogledali tudi Radeče in Zidani most. Prijave sprejema Mara Pečnik 5. in 6. maja med 13. in 15. uro po tel 2311-932 oz. do zasedbe avtobusa. Pohod na Krim Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi na pohod na Krim v sredo 20. maja. Odhod avtobusa ob 7. uri izpred avtobusnih postaj od Sv. Duha preti Stražišču. Prijave in vplačila sprejema Lojzka Dolenc na tel. 2311-715 ali 051/246-390 od 11. do 13. maja med 13. in 13. uro oz. do zasedbe avtobusa. Rok plačila 15. maj. Kolesarjenje preddvorsklh upokojencev Preddvor • Preddvorskl upokojenci obveščajo, da bodo začeli sezono kolesarjenja v sredo, 6. maja. Dobite se pred društveno pisarno ob 9. uri. Po Cankarjevi poti Šenčur - Turistično društvo Šenčur v soboto, 9. maja, vabi na pohodniški izlet po Cankarjevi poti. Skupne zmerne ahke hoje bo okoli 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri zpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do četrtka, 7. maja, Franci Erzin, tel. 041/875-812 V Benetke Preddvor « Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje Člane na Izlet z a/tobusom in ladjico v Benetke z otoki. Izlet bo v četrtek, 21. maja. Odhod z Bele ob 5. uri, Preddvora ob 5.10 in naprej po običajnih postankih. Prijave zbirajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 13. maja, od 10. do 13. ure. PREDAVANJA Vzgojimo zdrave okrasne rastline Kokrica - Turistično društvo Kokrica In klub CAIA vabita danes, v torek, 5. maja, ob i8. url v prostore društva na pre- MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, spletr^l marketing, d.o.o., Podutiška 92, 1000 LJubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 več INrORMAClJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 NA: www.mojecJelo.com,info@majedefo.com -500J PMpetevilAc p/oda^ m/2 (Gorenjska) agronomskd, veterinarska, ali podobna izobrazba 2 i?iruin|aml v živlnortfjsci proizvodnji^ samoiníeiatívn^t in orientiranost k ustvtnanjj dolgo* rodnih poslovnih cilj^. Sarvo - sodobna pretirana ilvili, d. o. o.. HajdoSe 22SÍ Hajdoie, pnjav« shiramo do 29. os 2009* Ve^ m www.mo|ed«lo.com* Mînr « uí^mskl monter fhfi fT/^i^ Meds« sprejmemo $ode'avca ^ mizarja za dele v delavnici in na terenu • tujina montai» sejemskih postavitev* Bodite samostojni^ vodia ekip«! zaželen vozniSki izp^ 19 k^mion^ pnpravljer>ost deJati ve^ kot osem ur na dan* Lokacija delavnke je Trili. SQ$ ínřenírirrg. d. o* o.. Triaika 2,1000 Ljubljana^ prijave zb)ramo do 29.0$ 2C09 Ve^ na wwsv.mojedelo*com. Samostojni računovodja m/i v âkoQi Loki ($ko^a Loka| Za naleg« naročnika, podjetje spécial i z fra no na področju finančnega Inženiringa, računovodstva Wr davčnega svetovanja^ Htmo kandidata za delovno mefto samostojnega računovod^í {m/2) v Škof f Lokii ki bo samostojno izdeloval zaključne račune za d. o* o* ter s*p* in obračunaval DDV* Pr^akuje se kandidate, ki so pridobili izkuSnJe z delom na tem področju. Trer^kwaider kadrovske slorftve^ d* o. 0*1 LeskoSkova cesta 9 e^ 1000 l^ubljanai pnjase zbiramo do 03.2009* Več na ww^^mojedelo^om* Medkiruki sestra mfi storruteloike smer) (C^ridje na Gorenjskem) Pogoji: dokončana srenja zdravstvena Sola ^ stomatololka smet Zaželeno je nekaj prakse Zadovoljivo znanje vsaj enega tujega jezika: rtemSki ali an^eSk} jezik Začetek d»la: tako; oz. podogovonj Zobozdravstvo M«reg, d. o o.^ U]jca4. okt^ bra 3.4207 Cerklje* prijav« zbiramo do it o;. 2009. Ve^ na www.moiedelo^m Koa tU sploina izobrazba odlično znarrje V/orda in Excslla^ odgo* voren odros do dela, natančnost* Določen čas 1 feta z možnostjo podaljianja. i^izmansico delo* Kofra, d. o. o., Ljubfjaiska c«$ta 45,1241 Kamnik, pojave zbK ramo do 37. 2009* VeČ na www.mojedelo.com* Inženir eickrotshmke ali izkušen elektrotehnik m/ž (Radovijca) Naloge: načrt^anje in sestavljanje elektronskih verij^ sestavljanje aparatov in načrtovanje novih elektronskih vezij* Pogof visoko strc^icvno izobrazbo elektrotehnične sniefi • lahko tudi tehnična izobrazba, znanje angi ^ sposobnost in želja po lastnih inovacijah^ želja po dodatnem izobraŽevanju. Nudimo zaposlitev za nedoločen čaSi uvajanje vddo in izobraževanje* Sinkopa, d. o. o.^ žirovnka ty, 4274 Žirovnica, prijave zbiramo do 25.0;.2009* Več nawww.mojedelocom* v r«/iinovod9tm mfi (Komenda) Vaše naloge: Odgovorni bost« za knjiŽenje/vodenjesaldakoitov in glavne knjige* Izvajali boste plačilni promet. Vodili boste blagajno in rejlsief osnovnih sred* stev. Sodelovali boste pri izdelavi računovodskih !n davčnih poročil* Udi, d o< o. k.d*, Žeje pri Komendi 100,121S Komenda, prijave zbiramo do 25* 05* 2009* Več na Mvww.m ojedelo.com. Direktor produktov In razvoja m/i (CorenjsU) Za u&peino sbvensko podjetje iSčemo vodstveni kader na področju produktov in razvoja^ Kandidat/ka bo pristojen za upravljanje 2 razvojnimi sredstvi podjet* ja^ razvijal in vodil nova globalna triiSča, vedil tim vr^un^lrh stroJ^ovnjakdv ter koordiniral In razvijal povezale z zur^anjimi partnerji. MANPOWER Professional Vodovodna cesta 101* looo Ljubljana, prijave zbiramo do o;. 200^ Več na www.mojedelo.com * 4 Oi^nízator gDStirufc^i poslovanja m/Ž (Kranj) Opts: O^^nizaaja in izvajanje boniroleceloirt^ gostinskega ^lovanjâ družbe. l&Če-mo: zald)ii£eDO VI.*V. stanja srroVovne sobfdibe gof tinsVe a)i dnjge ustreine ^med; let detovnih zJojSenjna podrodu vodenj« pcslov v gostinstvu; Koordireddjske in or* ganèzadj^ sposobnosti; Do^ znanje uporabe račur^alnika; UpH in znanje HACCP* a: Izpit s v^rstia pri delu. Retna. d, d.. Savska bka 4000 Kranj, pfiiave zbiratnodo. 20. c^. 2G09. Vei na wAww.mojedelo.com. Kuhar v Mard» bistraju VoUo m/i (Voklo) Vodilno podjetf« v Sloveniji na področju avtocestne gostinske ponudbe /abi k sodelovanju: kuharja v Marche bistroju Voklo m/ž. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, ddovrie izkuSnje pri pripravi hrar>e, sposobnost samostojnega in timskega dela, voznilM izpit in lasten prevoz. Nudimo dinamično in razgibano delo« odlične delovn« pogoje. Marche gostin-stvo, d o. o,, Notranjska cesta 71, ij7oLoga:ec, prijave zbiramo do 17.05.2009. Več na iMvw.mojedelo.com Vodja strežbe m/ž (Kranj) Opis: zagotavljanje u^nkoviTosti postrežbe gostov In skrb za njihovo zadovoljstvo; o^nizacija in vodenje delovnega procesa na nivoju strežb«. Ilčemo: V./IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri: 2-$ let delovnih i^uien) na področju voden ja strežbe; vodstvene, koordinacijske in organizacijske spodobnosti; poznavanje dela z računalnikom; voznilki izpit kategorije B; Izpit Iz znanja HACCP*a. Reina. d. Ć., Savska loka 4000 i« Predvideni sklad 36. kroga za Lotka: 130.000 EUR Predvideni sklad 36. kroga za PLUS: 350.000 EUR KjKERN, NEPREMIČNINE Maistrov trg 12^ 4000 Kran} Td. 04/202 202 2$ 6$ CSM 70C1 Em3)f; ir 4 f V t t MALI OGLASI, ZAHVALE injo ® ff-cjas.si 23 DSLOM Smurieva olica 7.4000 Kranj www.ncpremioune gndsí «•{U&lov: ínfoi^gnd.si tel: +3^6 4 28) 39 04 fax 4-336 4 2813907 nra- }i 536 578 I POSLOVNI PROSTORI OPDAM PRIMSKOVO • trgovska coni. octda-no poskïvri pfoslof, 200 ali 400 m2 za trgovino aJi đontveno dejavT^osí, tt 041/647-509 «CM392 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV ÎRC 7, 4000 K RAN} TEL: 04/23-SM2O. 04/23-6 6-670 041/755.296, 040/204«66I, ^poSU: ftd.nepreflitcn Ine ^siol-net wv1w.ftd-elw9.si POSLOVNE prostore na obrročju bivše lotex, vel. 3d 200 do tsoo w2. cena2,9S EUR/m2. tt 041/426-Ô98 90û??&e J U R/ T A N jURTANi nepremičnin«, d o* e. PE Canbr^« ulica o) (inr&mKtno jedrog 4000 Kran[, teL: 04/236^92*14, mobi 041/451^57 e^poiu inib^jjMan.s MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ÛOLF ÍV. 4x4, 1,9 TDf, I. Cl. cena: 5.600,00 EOF, tt 03V/3đ2'979 TOURAN 1.9 TDK 1.05 77 KW, 041/330-020 ^r^prolnU >C. 4S0S Ni^ld ^E XfthjiU «Mift 430) Nikk i^puêrii sist«mi in kdtnludiorjr amoniierft m vzmelK hita sarvis d^ooptiKH l»r v^c v ali ra22£Qanâ, možnost dostave, 9 040/336-719 aoo?/»ř SUHA. kostarjeva drva, 9 041/806- 239 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM POMIVALNO korito, novo« enojno In «nojno in pol. inox, 50% ceneje, 9 041/676-600 VRTNA OPREMA PRÔDAM HRASTOVO, rrasKmo, vrtno cairiiHjro, do 160 cm. cena 55 EUR. 9 •145 B00?09s TURIZEM BRAĆ r^»!^ Oddani actfffnaia 4 dD 6 oseb.vMIu« lasa s (cçiedcrn ra plažo, 50 m trgi>fln. «sO^. pfaze. V003ô5-2l/34d^, 003B5«e/567 -735 ODOAM aoartmajd \n soba v Metajni na Pagu. hiâa na samí olazt. pnmerrn) i» druine z ottokJ, 9 00365-96/9230962 TERME Catez, najem aoartrru^a 5 dni v maju 150 EUR, « 041/652-920 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LABRADORCEzn>:fovnikom odličnih ři delovnih sta-šev, 9 041/&57-175, 041/697-173 i^ožE irajnic«, fie - 2x obrodjo jagode, maii- fr KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PAJEK SiP Spider 350 cm m potadh sKo kosilnico SIP 165 cm, bobna. 9 031 /426-236 MWè S AM ON AKLAOALKO SiP Novi Pionir, 17 m3. 9 041/eS{>824 em'i» TRAKTORSKO 04/25-61-850 . 200 I, BOMMa KUPIM TRAKTOR Univerzál all Štore, O 900M17 TRAKTOR Ferguson al .777 9 900?«18 PRIDELKI PRODAM KRMNI kronvir, 9 041/376-927eûoi«M PRODAM SENO. 9 04/20-16-535 SUHO S6no, otavo in mrvo v kvadratnih Kockah, na su&fini. 9 040/177-476 «otwru VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKOA simentalca. siarega 7 đni, 9 M020S 2 CB bikca, stara en 041/347-499 , tel ČEBEUE . 9 041 /639-941 JAQKJETA za zakol ali nadaljnjo re|o, 04/63-15-779 JAHALNO kobilo. Staro 11 lat, cena DO aogo^Kjnj, «041/2ć3-5'8 eocmr« KRAVO s reletom n prvo koanjo. 04/51-41-114 ecû2703 TELETA simentalca, sta/dga 2 meseca ter silaine in suhe 36-448 9 TELIČKO simentalko, slan» .4 dni, 9 KUPIM BIKCA simentalca, $tar ega co 10 dni, «031/687-062 soœsaa BIKCA simenu ca, atai od 3 do 6 tednov, 9 04/26-22-i 510, 041/229- 1&9 900tTM TELICO »mentalko, brejo 9 mesecev. tr04T/83C^60 WOÍfAS OSTALO PRODAM QAJBICE, nove, lesene, klasične, pn-même zh kromot^, jabolka In podobno. 9 KOTEL za zganjekuho. ugcdno, 9 04/2$-22'005 «002997 ZAPOSLITVE (m/ž) MUDIM ZAPOSLIMO iQhaôa. pkxpekar ki/âr- sko pomočnico. Gospina in pícer^ Vilî. tJtímáeeQ. 9 040/221-945 ZAPOSLIMO voznika C in E kaiegorí- je, vožnje po Sloveniji, Mro mobil. Voglje. Letališka 37. šerćur, 9 041 /698-385 Mo^fo ZA NEDOLOČEN čas zapceinv zaâcco- jđ^Mfa. O^^ 3i WMW.snkoFâs, Snko- pa, d.o.o., Žirounica 87. Ž>ro^rtca 041 /79«e7 no OT'unigrđlNra Oeta v jD rectie apcâtve. navel, đ.oc.. Visoko 119, si a komefcel- i.zmožTxst- na: Mag- VeoKo air. 9 POSLOVNI STIKI COTOVfNSKl KREDm D010 LET ZA VS£ ZAPOSLENE, TUĐI ZA DOLOČEN ĆAS, TER UPOKOIENCE, do ^o % obr., obveznosti nisoovîra. Tudi kre- d'rti na osno/i vozila in leasing^. Možnost odplačila na položnice. pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-4S-26,041/750^ STORITVE HUDIM ADAPTACIJ, va gradbena dela. notrs^ arm, tasaûé, ajaóade, aatom Mè- ča. kamne áforpe il dM«, h^êst' no, hfeo In poceni. SOP Bani d o o„ Stužs- ASTERIKS SENČILA Rozmar P«er, $. Û.. Senkino 7, Knie, tel.: $&-55-170, 'Ml/733-709:2aluz^, roksji, rolete, la--neine'zavese, plíse zavese. i«mamiKi, Ttarkíze, vvMVáSteríks net BSUENJS n giai^ stefí. srtiç^ C^ TOB, baroie nqiuéèe/ In tasad, dekoratKn oneO in ofie^. Ko s.p., RxJbre^je 179, NaMO. « 031/392409 GRADBENO PODJETJE KRAHJ, d.O O. Zu- xms 6, Šenčur ^aja vsa gradbena dets. ioii3)je omete, vrsft tasaó, aúaptaoie, wcgradn^, batovanjscMvéi. k^dRcIno, h^ 70 in pocení, tr O6I /354039 soozise IZDELAVA pcdstresnih stanovanj in obnova stanh stanovanj M  V V^rać* r)ek In partner d.n.o.. šinkov Turn 23, VocUce.«037206-724 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, mortaža no^h, popr^Àta starih. nudimo dimne obiOQe, dimne Mpe. No-Mak &Co, d.n.o.. Uubljanaka 39. Domžale, 9 031/422-600 900»4i MIZARSKE stontve. po naročilu, kva)K tetno, nudimo 2 vso notranjo opremo, z izdano garandjo in možnostjo plačila na obroke, Magnavel, d.o.o.. Visoko 119, ViscAo. » 041/676-600 mo«80 MIZARSTVO izdelava in mortaia vseh tfr^mizar^kihizdetov, DawU Bajt s.p., Tr> da^ 2, 0040/423-907 mwû DELAMO vsa sdaiska deta, notia^ ome> la n tasde z r^Sm ab vaâm materialom, A^janti, d.o.o., Žatviica 47, Ž^Mca. 9 041/28W73,041 TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena l(»snila. do 30 % prihranka pri ogrevanju Pre[Mha In prahu ní več' ZmanjiEU^ hrup, 10 let garancije. 6E ^ MA, d.o.o., Eksierjeva 6, Kamnik, 9 01/83-15057,041/694.229 9W7^9 ZASEBNI STIKI DEKLETA, pokličite in se zastonj spoznajte z râ2 novrstn i mi fentl. 9 M0?70l ŽEN ITN A posredovainca Zajpanje 29 vse oenerasfe. 9 03l /&0&49S RAZNO PRODAM DEKUSkO kck), 73 EUR, avtomatiko «n cie^e u eontraJno odč EUR, TV Ooren«, 9 Oš90/23-7&0 momm KUPIM STAR rnIzarsKi ponK, m]in 2a žrto na Kamne, voziCek lojunik, on-are, skrinje, mize Hd, » 031/878-351 &<»we9 vs s> sv.no^^U'huik.iMm ZAHVALA V $6. letu Das je zapustila naša draga mama, stara mama, ta§ča, teta in botra Marija Humar iz Zaloga pri Cerkljah Iskreno se zahvaijujemo sprodnikom, sosedom, prijateljeit, vaščanom in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje. svtCe in druge darove, nam pa izrazili ustno sožalje. Posebna zahvala velja Domu počitka Mengeš. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma za malno daritev in pogrebni obred, enako pevcem za petje ter pxDgrebni službi Jerič in vsem, ki ste nam stali ob strani. ŽaJi^od vsi njeni ZaJog, april 2009 Ni je veýe bokiine kot v tnnutkih žalosti nosili v srcu srečnih dni spomine. ( Dante Alishieri ) ZAHVALA ipustila naša draga mama mama Antonija Tršan roj. ivegelj, p. d. Tršanova Tončka iz Tenetíš Ishtno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanora in vsem, ki ste nam izrekli sožaije. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno zahvalo izidcamo dr. Branki Bi^ak, meddnâld sestri JeUd Čuk. Onkološkemu institutu v Ljubljani ir^ Splošni bolnišnici Jesenice. Hvala g. kaplanu Kavašu za lepo opravljen pogreb, posebni dužbi Navček, nosačem, pevcem in tF<^>en-taču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enlcrat iskrena hvala. žalujoči vsi njeni Tenetiše, april 2009 ZAHVALA V Sa. letu zemeljskega življenja je Bog v večnost sprejel Marijo Udovič iz PrebaCevega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in nam nudili pomoč. Ohranite jo v lepem spominu in jo posnemajte v rojeni dobroti, ljubezni do dru^ in veri. Vsi njeni Hvala ti, mama. za dom in žiUjenjt, hvala 20 čast, za ljubezen, skrbi, hvala 20 nauke, dobre nasvete, mama, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, in Angela Benedik Islaeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatë- jem ter znancem za izreČeru sožaija, podarjeno cvetje, sveče, hvala vsem, ki ste namesto cvefla darovali za cerkev v Bukovšd-d. Hvala g. župniku Ivanu MiheliČu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi NavČek in pevcem. Hvala dr. Branku KoSxju, bvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 2alujo^i vsi njeni Stmica. Ševlje, Škofu Loka, Cegelnica, Kranj Í P i i J 24 inp^g'^s.si Anketa Panika zaradi gripe ni potrebna Simon Šubic V zadnjem tednu smo preplavljeni z novicami o nevarnem Širjenju nove» na začetku Imenovane prašičje gripe, ki se je Iz Mehike razširila tudi na evropska tla. Vas je strah nove bolezni? S(m)o nediji znova podlegli pretiravanju? feto: Corazd (avtič Zilhad Burnié "Seveda nas je strah zaradi nove gripe, saj zaradi nje ljudje tudi umirajo. Prav zato se ml zdi prav, da nas mediji o tej nevarnosti veliko opozarjajo, sicer bi se še hitreje širila." Lučka Oblak: "Poročanje medijev o novi gripi ves čas spremljamo, vendar pa nas nI prav nič strah. Roke si umivamo redno, tako kot doslej. Mislirn pa, da panika, kakršno povzročajo mediji, ni potrsbna." Cecilija Stanič: * Mediji s Širjenjem strahu pred to gripo pretiravajo, saj zaradi nje ne umre toliko ljudi, kot jih je v preteklosti. Sicer pa je nekaterim kar prav prišla, da so preusmerili pozornost 5 trenutne krfze." Slavko Rot: "Nove gripe me ni strah, vseeno pa se mi zdi kar prav» da so mediji glasni in opozarjajo na njeno nevarnost. Če ne bi bilo tako, o pojavu nove gripe sploh ne bi bili obveščeni." Karmen Sušnik: Pretirana panika zaradi gri- )e ni potrebna In tudi pri nas doma ravnamo povsem enako kot doslej. Čeprav je dobro, da nas mediji o njej obveščajo, pa $e mi zdi, da )rl tem vseeno pretiravajo." Starodobniki popestrili praznik Tudi letos so se starodobni motocikli in avtomobili zbrali na tradicionalni prvomajski paradi v Naklem. matiaž gregorič Naklo • Štirinajsta tradicionalna prvomajska parada starodoSnih vozil je v središ« Če Nakla na petkovo prvomajsko jutro privabila Številne ljubitelje vzorno vzdrževanih dvo- in štirikolesnih vozil naših prednikov. Po tradiciji je lastnike vozil in gledalce parade najprej pozdravi] predsednik Moto društva Oldtimer Naklo Franc Zadnikar. Prijetno počutje in srečno vožnjo je vsem zaželel tudi župan Janez Štulai« 1q je pripomnil, da organizatorji parade lahko tudi v prihodnje računajo na občinsko podporo, preden so zarohneli motorji, pa je vozila in udeležence bla- Na paradno vožnjo se je letos podalo le več starodobnikov kot lani, prevoziti so morali več goslovil še nakelski župnik kot osemdeset kilometrov dolgo pot. ^ Janez Zupane, ki je hkrati izrazil željo, da bi bilo na slo- krat odpeljala po glsvni cesti nežev, z novimi močmi kre- znašala več kot osemdeset vensldh cestah manj nesreč skozi Naklo, mimo Cegelni- nila naprej proti Tržiču, kjer kilometrov, po naporni poti, s smrtrimi žrtvami. ce do Podb'rezij in nato v so starodobniki okoli pol- Id so jo starodobniki tudi to- Pisana dfiašůná starodob- Duplje, kjer jil) je pred gasil- diieva zasedli patkinie pros- krat zmogli btez prehude nih mctodklov in letos tudi skim domom pričakalo tore pred Mercatorjevo bla- sape, okvar in poškodb, pa precej avtomobilov se je nato okrepčilo. Po krajSem po- govnico. l-etos so organiza- so se vrnili v Naklo» kjer so najprej odpravila skozi Na- stanku ie kolona, ki jo je torji paradno vožnjo le neko- se udeleženci poveselili Se klo do Okroglega, se še en- spremljalo precej radoved- liko podaljšali, saj je dolžina na družabnem srečanju. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 53 novorojenčkov, od tega v Kranju kar40, na Jesenicah pa 13. V Kranju se je rodilo 19 'dečkov »n 21 deklic. Najtežji je bil deček s 4470 grami, najlažja deklica pa je tehtala 1S55 gramov. Na Jesenicah je se rodilo 5 dekirc in 8 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3700 gramov, najlažjemu pa je tehtnica pokazala 2320 gramov. Nihalka na Velike planino zaustavljena Inšpektor za žičnice je pred dnevi odredil zaustavitev nihalke na Veliko planino. Obnova, ki $0 jo ob rednem pregledu napovedali že decembra iani, bo občino, ki je stoodstotni lastnik družbe, stala 250 tisoč evrov, po besedah direktorja Marijana SkornlŠka pa naj bi bila obnova končana do 15. junija, ko se na planini začne poletna sezona. J. P. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v torek in sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V četrtek bo že več sonca în postopno tudi topleje. TOREK 6/17°C SREDA 7/20X AftoclJ RS Z9 ^k^lje. UMd rw^t^loslj^ ČETRTEK 8/21 o 18/9*0 O Rena C y- _ nû;klo Prvi stanovalci v dom Danes bodo po dolgotrajnih pripravah vselili v Dom starejših občanov Naklo prve tri stanovalce. Kot je povedal podžupan Občine Naklo Ivan Meglič^ bodo do konca maja postopno naselili vse sobe s skupno 46 posteljami, O datumih vselitve obveSča prijavljene prosilce komisija, ki obenem pregleduje popolnost vlog. Prednost pri sprejemu v dom imajo prebivalci iz občine Naklo, zlasti tisti, ki nujno potrebujejo oskrbo. Dejavnost bo opravljal Dom starejših občanov Preddvor, iz katerega bo tudi večina zaposlenih. Novi dom v Naklem je doslej največja investicija iz občinskega proračuna. Zanjo so brez zemljišča namenlfi 3,1 milijona evrov, skupna vrednost naložbe pa presega 3,s milijona evrov. Doslej občina ni dobila niti obljubljene pomoči iz države za nakup informacijske opreme in drobnega materiala. S. S. Brsznica Za center Ecce homo zbrali šeststo evrov Na Brcznici (v občini Žirovnica) sc pred kratkim 2 monoko-medijo Hagada v izvedbi dramskega igralca Gregorja ČuŠU na zbrali Šeststo evrov za gradnjo centra Ecce homo (Glej* te, Človek), katerega pobudnik je zaporniški duhovnik Robert Friškovec. ^'Predstavo si je ogledalo okoli sto gledalcev. Mogoče smo pričakovali nekoliko večji obisk, a smo z izku* pičkom zadovoljni," je pojasnil Aleš Jekovec» stegovodja brezniških skavtov, ki so skupaj s prostovoljci iz centra Ecce homo pripravili predstavo. Projekt centra je zasnovan kot hiša, v kateri bi delovalo vseh osem programov zaporniške pastoralne dejavnosti. Stal naj bi stal v Ljubljani ali okolici, niegova gradnja pa je ocenjena na milijon evrov. A. H. š 2« f04> 261 Í04) Í0S1I FAX- ( i L