Poštnina plačana v gotovini A t« Abb. postale I gruppo - Lena 4U IlT Leto XX. Št. 174 (5857) Drugi dan debate v poslanski zbornici o programski izjavi nove vlade Togliatti: Nujno je učinkovito gospodarsko programiranje Brodolini (PSI): Propad l.c. bi povzročil hudo nevarnost Gullo pa je poudaril, da hoče KPI sodelovati v vladi - Scelba o sedanji fazi reševanja južno tirolskega vprašanja - De Martino (PLI), Lauro (mon.) in Almirante (MSI) so poudarjali nesposobnost vlad levega centra SREČEN ZAKLJUČEK REŠEVALNE AKCIJE V CHAMPAGNOLU Vseh devet rudarjev rešenih iz podzemeljskega rova Pod zemljo so bili osem dni in pet ur • Takoj po rešitvi so jih odpeljali v bolnišnico, da se tam odpočijejo ■ Nadaljuje se iskanje ostalih petih rudarjev ■RIM, 4. — Danes je bil drugi dan debate o programu nove vlade. Govorili so razen treh — zgolj predstavniki opozicijskih strank, med katerimi je bil najbolj zanimiv govor Palmira Togliattija, precejšnjo pozornost pa je vzbudil tudi govor bivšega predsednika vlade Scelbe. ki je obravnaval predvsem zunanjo politiko. Togliatti je najprei obrazložil nastanek krize prejšnje vlade ter dejal, da je bil njen vzrok predvsem v tem, da so konservativne sile izkoristile gla- — sovanje o izdatkih za zasebne šole, da bi postavile vprašanje revizije bolj splošnih vprašanj zlasti pa programa, nri imetje igral glavno vlogo dorote’-ski prvak ColOmbo. Pa tudi med samo krizo se je razpravljalo le o tem, kako je treba popraviti gospodarsko politiko in kako bi se v še večji meri podredili socialisti. Togliatti je poudaril, da se je »kriza zaključila s popolnim porazom socialistov in s premikom na desno« in De Martino, tajnik PSI je «zaman poskušal to zanikati, kajti takoj za njim je sam Nenni priznal, da gre za nazadovanje, ki ga je o-pravičil s potrebo politične taktike«. Govornik je dalje dejal, da gospodarske krize ni povzročilo zvišanje plač in potrošnje, temveč »nesposobnost naše industrije, da bi se krizi uprla«. «Resni-ca Pa je, da vladni program vse- buje samo vrsto gospodarskih u-krepov, ki nimajo nobenega o-pravka z namenom karkoli reformirati in so v bistvu zasidrani v koncepcijah kapitalističnega tipa«. Nato je Togliatti dejal, da je zmanjšano povpraševanje povzročilo tudi zmanjšanje ponudbe ter izjavil, da bo politika stabilizacije imela za posledico zgolj »stabilizacijo nezaupanja množic v sedanjo vladno formulo, čemur bodo sledile še obširnejše stavke«. »V tem okviru, je dejal govornik, se postavlja nujnost u-činkovitega gospodarskega programiranja z uvedbo delnega nadzorstva države nad upravo ve. likih podjetij, ki bi dalo državi možnost usmerjanja investicij s pomočjo kreditov, s katerimi bi pospeševali ljudsko potrošnjo, ki hi pomenila preobrat v kmetijski politiki, v politiki na jugu, ki bi odstranila nekatere pozicije mo- iiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitimiiiiiifiiiiitiiiititiiMiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Odgovor CGIL zvezi industrij cev Ostra obsodba novega izsiljevanja v zvezi s premično lestvico RIM, 4. — CGIL je v zvezd s ponovnim zvišanjem draginjske doklade za tri točke objavila izjavo, v kateri pravi, da je to nudilo zvezi indtistrijcev novo priložnost za močan napad na sistem premične lestvice in za splošen napad na mezdni sistem. »Postal Je običaj, pravi izjava, da večjim spremembam draginjske do. klade, ki so posledica zvišanja življenjskih stroškov, t. j. zvišanja cen najosnovnejših dobrin, sledijo tudi odkriti napadi velikega informacijskega tiska in gospodarskih časopisov. Toda še posebno resno je dejstvo, da prihaja to pot napad naravnost od delodajalske or- Medtem ko se je v poslanski zbornici v Rimu nadaljevala debata o programski izjavi nove Morove vlade ter so govorniki — Togliatti, Brodolini, Scelba, Martino, Almirante, Lauro in drugi — ponovili v bistvu že znane argumente za politiko levega centra in proti njej. je britanski predsednik vlade poslal ob obletnici podpisa moskovske pogodbe Hru-ščovu brzojavko, v kateri pravi, da je prepričan, da bo moč še dalje napredovati za rešitev številnih nerešenih mednarodnih vprašanj. O moskovski pogodbi so govorili danes tudi na ženevski razorožitveni konferenci, kjer so predstavniki ZDA, SZ in Anglije Izrazili upanje, da se bo ozračje, ki ga je ustvarila moskovska pogodba, nadaljevalo tudi v prihodnosti. Do nedeljskega incidenta v Ton-kinškem zalivu je včeraj zavzel stališče tudi moskovski radio, ki je poudaril, da so v VVashingto-nu montirali militaristično razburjenje, toda »narodi, ki ljubijo mir, morajo strogo obsoditi vse pustolovske načrte proti demokratični republiki Vietnama ln so mnenja, da je moč samo s prenehanjem ameriške intervencije v Južnem Vietnamu odpraviti ogrožanje miru v tem delu sveta«. Ameriški Pentagon pa je sporočil, da je v noči med ponedeljkom in torkom v Istem zalivu več severnovietnamskih torpednih čolnov napadlo dva ameriška ru-silca, ki sta nato potopila dva »evemovietnamska čolna, dva pa poškodovala. Do novega inciden-~ je očitno priilo zaradi povedanega patruljiranja ameriških vojnih ladij pa znanem nalogu predsednika Johnsona. Vlada ZDA P® je poslala severnovjetnamski vladi opozorilo, da bi v primeru novih incidentov prišlo do «hu-posledic«. Precejšnje zanimanje Je vzbudila včerajšnja tiskovna konferenca bivšega zahodnonemškega kanclerja Adenauerja ln sedanje-8» predsednika demokristjanske stranke, ki je zlasti poudarjal »spravo med Bonnom ln Parizom«. o možnosti sestanka med Hrulčovom in Erhardom pa Je med drugim dejal: »Zakaj Hru-*®Sy ne bi prišel v neko kapitalistično državo, ko Je že obiskal neko drugo, ki je največja kapitalistična država, t. J. Ameriko?« v Kongu osvobodilna vojska še vedno nupreduje ln Je obkolila Ntanlejrville, kjer so se po ulicah vneli srditi boli. Včeraj popoldne se je ves »vet, *t je napeto spremljal akcijo re-*|tcv devetih rudarjev v rudniku Cnampagnole, končno oddahnil: reševalci ao včeraj že pred 19. nro rešili rudarje, ki ao bili za-suti v rovu 80 metrov pod zem-JJe. kjer ao preiivell osem dni 'n P«t ur. Sedaj nadaljujejo Iskanje drugth petih rudarjev, za katere pa ni gotovo, ali so še živi. ganizacije, ki napada sam sistem premične lestvice.« «Glede inflacio-nistlčnega učinka premične lestvice, nadaljuje, izjava, je treba poudariti, da lestvica deluje, in s precejšnjo zamudo, da samo delno prilagodi raven mezd poprejšnjemu zvišanju cen. Sprememba draginjske do. klade sledi torej zvišanju življenjskih stroškov: je torej posledica tega zvišanja in ne vzrok. Zatem pravi izjava, da je premična lestvica velika temeljna pridobitev italijanskih delavcev, ker, čeprav omejeno, deluje kot instru ment za obrambo nominalnih mezd in s tem zavira inflacioni-stični pritisk. Zveza industrijcev dejansko namerava izvajati nov pritisk na javno oblast s ponovno postavitvijo zahtev po blokadi mezd. Trditev zveze industrijcev o neskladnosti med premično lestvico, ki samo jamči relativno stabilnost mezd, in pogodbeno dinamiko, kj pa je vezana na različne položaje v podjetjih ali na posameznih sektorjih in teži po izboljšanju gospodarskih in normativnih pogojev v delovnem odnosu je samo enostaven argument, ki naj omogoči delodajalcem, da znova odkrito načnejo izsiljevalno vprašanje: mezde ali zaposlitev. Izjava na koncu zavrača sleherno zahtevo po blokadi mezd o katerekoli strani. nopolistov; za tako programiranje je KPI vedno na razpolago « Togliatti je dalje poudaril, da govoriti o nekakšni nevarnosti državnega udara ne odgovarja stvarnosti in dejal, da se hoče na ta način vsiliti napačna politika. Rekel je, da je «edina huda nevarnost, da bodo prevladale tiste politične sile, ki hočejo pokopati sleherno voljo po demokratični reformi ustroja države«. »Sedeti s takimi silami v vladi in usmerjati ogenj proti KPI pomeni za psi izgubljati lastno fiziognomijo,« je dejal Togliatti in dodal, da sedanje sodelovanje PSI v vladi ne bo moglo zadržati nadaljnjega premika na desno osi italijanske politike, temveč bo sledilo samo krščanski demokraciji. da si ustvari kritje na levo, da hj »bolje razvila svojo konservativno dejavnost«. Končno je govornik zahteval, naj vlada razpiše upravne volitve v zakonskem roku ne glede na volilni zakon. Pred Togliattijem je govoril tudi poslanec KPI Gullo, ki je dejal, da hoče KPI sodelovati v vladi, ker spričo osem milijonov delavcev, ki jih predstavlja, ne more biti iz vlade izključena, kajti ti delavci ne smejo biti izključeni iz nacionalnega življenja. Nato je obširno obravnaval vprašanje juga. Za Gullom je govoril Scelba, voditelj demokristjanske desničarske struje »Ljudskega centrizma«, ki je kritiziral predvsem sedanjo vladino politiko do južnotirolskih Nemcev. Poudaril je, da gre za notranjepolitične vprašanje, ki se mora rešiti v notranjem ministrstvu ne pa\ s pogajanji z Avstrijo. Bolj zanimivo pa so biie njegove misli o evropski gospodarski sk'.n-nosti, za katero je dejal, Ja bi bila morala Italija pristati pred leti na de Gaubove predloge, kajti če bi to storila, ne bi prišlo do francosko-nemške pogodbe. Poudaril je zlasti, da je treba dosledno izvajati rimski sporazum o skupnem evropskem tržišču in šele nato pristati na vstop Anglije vanj. Nato pa je rekel, da bi morali pristati tudi na pristop Poljska, CSSR in Romunije, če bi pristop zahtevale, pri tem pa ne bi smelo bitn nobenega vzroka, da vstopi v EST tudi Španija. Od desničarjev so govorili: predsednik PLI Gaetano Martino (bivši zunanji nnnister), monarhistični voditelj Lauro in misovski prvak Almirante. Vsi trije so v bistvu z istih pozicij kritizirali vlado, za katero so predvsem izjavili, da se prav nič ne razlikuje od prejšnje. Martino pa je pohvalil predsednika Mora, da je bil «pošten, ko je priznal vse gospodarske težave in ni ničesar skrival.« Priznal je tudi, da je vzrok težav nezaupanje gospodarskih o-peraterjev, toda po Martinovem mnenju, Moro ni napovedal nobenega konkretnega ukrepa, da bi ta razlog odstranil. Govoril je tudi o zunanji politiki ter ined drugim izjavil, da hoče sedanji zunanji minister Saragat ustvariti socialistično Evropo, kar pa je v nasprotju z ustrojem evropske gospodarske skupnosti, ki je v kontra- dikciji tudi z notranjo politiko vlade levega centra. »Trditev, ki jo vsebuje medstrankariici sporazum, da je ta politika v skladu s skupnim evropskim tržiščem, je iluzija in laž«, je zaključil svoj govor predsednik PI I Predzadnji govornik Je bil včeraj socialistični prvak poslanec Brodolini, ki je zelo mnogo govoril o nastanku krize prejšnje vlade, ki je med drugim onemogočila tudi demokristjanski kongres v prvih dneh julija, saj je PSI prav od tega kongresa pričakovala važne skle- pe. Dalje ‘e izjavil, da je smešno govoriti o državnem udaru, toda |JU UlUgl BUOIU JG ICO, ULO »C JC prav ob priliki vladne krize pokazal «jasen namen desničarskih političnih, gospodarskih in socialnih sil, da odstranijo levi center kot formulo, ki že sama po sebi pomeni korak naprej k dosegi socialne pravičnosti in demokracije in ki lahko- sčasoma premaga pozicije konzervativcev in privilegirancev.« Ko je odgovarjal govorniku KPI, je Brodolini dejal, da bi s propadom levega centra slavile zmago predvsem najhujše sile agrarnih in industrijskih konservativcev, ki bi se hkrati oddahnile, če bi levi center propadel «in če ne bi uspelo CHAMPAGNOLE, 4. — Danes proti večeru so končno rešili vseh devet radarjev, ki so bili osem dni zasuti v rovu, 80 metrov pod zemljo. Sveder, s ka terim so vrtali v globino, je dosegel rov ob 12.55. Zadnjega radarja so potegnili na površ-obnoviti sedanje večine, bi se zelo je ob 18 41 vo h.imjgKa vlada »v celoti presodila hude posledice«, ki bi neizbežno sled le »novim neiz-živanim napadalnih vojaških operacijam proti ameriškim silam«. Komentator moskovskega radia je nocoj v zvezi z nedeljskim incidentom v Tonkinškem zalivu izjavil, da «militarist'ini hrup v Tonkinškem zalivu ki so ga napihnili v Washingtnnu, je voda na mlin lutkam v Sajgonu«, in da »južnovietnamski diktator general Kan roti sedaj s’'oi» ameriške gospodarje, naj organizirajo obsežna izzivanja pruti vietnamski demokratični fepub.iki«. Komentator je dodal: »Miroljubni narodi odločno obsojajo vse a-vanturistične načrte proti vietnamski demokratični republiki. Mne-a so namreč, da samo preneha-e ameriške mlcrvencije v Južnem Vietnamu lahko odstrani sedanjo grožnjo proti miru na tem delu sveta.« na se je takoj nato znova spustila v globino, in drugi rudar je prispel na površje ob 17.31, tretji ob 17.41, četrti ob 17.51, peti ob 17.53, šesti ob 18.01, sedmi ob 18.12. osmi ob 18.32, deveti, in sicer vodja skupine Martinet, pa ob 18.41. Končno so potegnili iz rova še glavnega inženirja Me-nardija, ki je ssupno z Martine-tom vodil v rovu vso operacijo. R/uriarji so ostali v rovu osem dni pet ur in nekaj minut. Pri znani rudarski nesreči v Lenge-de v Nemčiji lanskega novembra so 15 rudarjev redili, potem ko so bili pod zemljo skoraj 14 dni. Na vsej cesti, ki vodi od rudnika do mestne bolnišnice, so prekinili promet in policija j* cesto močno zastražila. Pred rudnikom je čakalo dčvet ambulant m v vsaki je bil zdravnik. Vse področje je bilo močno zastraženo da preprečijo, da bi radovedneži ovirali reševalno delo. Po nalogu oblasti so družinski člani ponesrečenih čakali v bolnišnici, ki je oddaljena približno dva kilometra. Rudarje so sproti prevažali v bolnišnico. Ambulante so po nalogu zdravnikov vozile počasi ob spremstvu policajev na motornih kolesih. Rudarji bodo ostali v bolnišnici vsaj 24 ur zaradi opazovanja. Zdrav-nik jih je skrbno pregledal in u-gotovil, da so pri dobrem zdravju. Medtem se nadaljuje iskanje drugih petih pogrešanih rudarjev. Na kraju, kjer je zasut kamion, so začeli tehniki vrtati že osmo in deveto vrtino. Prav tako vrtajo na kraju, kjer je voditeij skupine Martinet izjavil, da bi utegnili biti pogrešani, župan 1* Champagnole je izjavil, da bodo storili vse mogoče, da bi po možnosti rešili še drugih pet rudai-jev. Zadnji fazi reševalne akcije je prisostvovalo tudi 150 časnikai-jev. Sinoči je prefekt prepovedal nekemu časnikarju francoske televizije dostop in ga obtožil, d« je oddajal po televiziji netočno poročilo o poteku reševalne akcije. Ostali francoski časnikarji, ki so bili navzoči, so takoj protestirali. Srditi boji po ulicah Stanleyvilla nj Adenauer zagovarja De Gaulla BONN, 4. — Bivši zahodnonem-ški kancler Adenauer je kot predsednik demokristjanske stranke i-tnel danes svojo napovedano tiskovno konferenco. Govoril je o svoji politiki od leta 1955 dalje. Poudaril pa je, da je bil »najvažnejši in najodločil-n*jši dogodek« sprava med Bonnom in Parizom. Pri tem je bivši kancler obsodil tiste, ki «znova sejejo nezaupanje in sumničenje med Nemčijo in Francijo*. V zvezi z zahodnoevropsko politično enotnostjo je Adenauer izjavil, da skupno tržišče ne bi moglo še dolgo vzdržati, če ne bi prišlo tudi do politične enotnosti Zahodne Evrope. Po njegovih trditvah je zahodnoevropska obrambna skupnost propadla zaradi nasprotovanja Mendes-Francea. Dejal je, da bi ta skupnost bila najboljša podlaga za politično integracijo. Trdil je, da velik del odgovornosti pade tudi na nemške socialdemokrate, ki so se tedaj upirali ponvvni oborožitvi Nemčije. Sedaj ko je de Gaulle med svojim nedavnim razgovorom z Erhardom pozval bonsko vlado, naj v najkrajšem času sporoči predlog o politični združitvi Evrope, upa Adenauer, da bo ta predlog sprejemljiv za ostale države zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Dalje je Adenauer dejal, da je denmkristjanska stranka mnenja, da se politična enotnost ne sme omejiti samo nR države male Evrope. »Toda če bi se nekega dne zgodilo, da ena od šestih držav skupnega tržišča ne bi hotela nič slišati o politični e-notnosti, se zaradi tega druge di-žave ne bodo smele odreči tej e-notnosti in bodo morale nadaljevati po poti sodelovanja.* Zatem je Adenauer govoril o »neprevidnem« načinu pisanja zahodnonemškega tiska o poraznih posledicah, ki bi jih imela more-Ditna volilna zmaga ameriškega re-publikanskega kandidata Goldvva-terja. Pripomnil je, da »Nemci i-majo manj kakor vsakdo drugi pravico dajati politične lekcije drugim narodom«. »Ce bomo tako ravnali, bomo znova vzbudili med ljudmi sovražno razpoloženje proti naši deželi. Namesto, da bi govorili o umazaniji pri drugih, poglejmo. koliko je imamo doma.« Ko je govoril o francosko-nem-škem sodelovanju, je Adenauer no. lemiziral s tistimi, ki so širili »laž- no novico*, da ie de Gaulle med svojim nedavnim obiskom postavil Zahodno Nemčijo pred alternativo: ali s Francijo ali z ZDA. Adenauer je dejal, da de Gaulle ni nikoli postavil' Zahodne Nemčije pred tako izbiro, in da je de Gaulle mnenja, da bo morala Zahodna Evropa, tudi ko bo dosegla politično enotnost, ohraniti zavezništvo z ZDA. Zatem je bivši kancler pozval, naj »se ne seje razdora med francoskim in nemškim ljudstvom, ker bi v takem primeru imela edino Sovjetska zveza korist«. Dodal je, da ni res, da se de Gaulle «bori z majhnim navdušenjem« za združitev Nemčije. Na vprašanje, ali je de Gaulle vedn^ mnenja, aa je vidra in Nisa dokončno meja med Nemčijo jn Poljsko, je Adenauer odgovoril, da se de Gaullovo mnenje o tem ni spremenilo. De Gaulle je mnenja, da je meja na Odri in Nisi pravična, toda dokončno bo obveljala šele tedaj, ko bo skle. njena mirovna pogodba z Nemčijo. Na vprašanje, ali se mu zdi koristen sestanek med Erhardom in Hruščovom, je Adenauer nejasno odgovoril. Dejal je samo, da, če se je Hruščov odločil, da pride v Zahodno Nemčijo, dobro ve, kaj hoče.* »Sicer pa, je dodal Adenauer, čemu naj ne bi prišel Hruščov v neko kapitalistično državo, ko je že obiskal neko drugo, ki je največja kapitalistična država, t. j. Ameriko?* illiiiilliiliiniiiiiiinmniiiiiiMiiiiuimniiiiiiimiiiiHiiHiilmiiimimiiiiiiiiiii„„„lllllllllllll||m|||m||||u|| Proslava obletnice moskovske pogodbe Homova brzojavka Hruščovu MOSKVA, 4. — Danes so v Moskvi proslavili prvo obletnico podpisa pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov. Prvi je govoril pisatelj Nikolaj Tihonov, ki je tudi predsednik sovjetskega odbora za mir. Za njim so govorile Se drage o-sebnosti. Vsi so poudarili pozitivne posledice omenjenega sporazuma. Tihonov pa Je pri tem izjavil, da so na svetu imperia- LEOPOLDVILLE, 4. — Skupine pripadnikov osvobodilne voj sike so se približale Stanleyvillu. Iz mesta so začeli danes odvažati z letali osebje OZN ter belgijske in ameriške državljane, Stanley-ville je važno strateško in gospodarsko središče. Skupina upor. r.ikov se je močno približala mestu, toda glavnina je bila popoldne še vedno zapletena v spopade z vladno vojsko v Vanie Ru-kula. Vanie Rukula je oddaljena 50 kilometrov od Stanleyvilla. Telefonska zveza s Stanleyvil-lom je prekinjena, stike vzdržujejo po radiu. Osrednja vlada je odredila takojšnjo pošiljko oja-čenj. Stanleyville šteje 300.000 prebivalcev in je tretje mesto v Kongu po velikosti in važnosti. Ce bi ga uporniki zasedli, bi bil to njihov največji dosedanji u-speh. Pozno zvečer so javili, da so po ulicah Stanleyvilla v teku srditi boji, ki so se začeli pred 18. uro. Okoli tisoč upornikov je mesto obkolilo. listične napadalne Bile, ki ogrožajo mir. Pogodba o prepovedi jedrskih poskusov pa vsekakor pomeni zmago tistih, ki ljubijo mir, in prispevek k mednarodnemu pomirjenju. Govorniki so poudarili, da je prenehanje jedrskih poskusov v veliki meri zmanjšalo okuženje ozračja, kar je nedvomno v veliko korist za zdravje človeštva. Kakor že javljeno, je ob tej obletnici govoril že včeraj Hruščov v svojem intervjuju »Pravdi* in »Izvestijam*. V Londonu se zatrjuje, da Sovjetska zveza poizveduje pri zahodnih državah o možnosti morebitne raztegnitve moskovske pogodbe, da bi vključili tudi prepoved podzemeljskih jedrskih poskusov. Predsednik britanske vlade Home Jc poslal ob obletnici podpisa moskovske pogodbe Hruščovu brzojav. ko. v kateri pravi, da je prepričan, da bo moč še dalje napredovati za rešitev številnih nerešenih vprašani. Home pravi v brzojavki: »Jutri je prva obletnica podpisa moskvoske pogodbe za prepoved Jedrskih poskusov. Z zadovoljstvom se spominjam, da sem imel prednost biti v Moskvi ob tej priložnosti kot zunanji minister. Jedrska pogodba je bila prvi korak na noti razorožitve in tudi po mojem mnenju med nnjpom • nv>neii imi dogodki pri proglasanju mo«nosti trtek. dobe izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vendar pa moramo rešiti še številna vprašanja; prepričan pa sem, da je mogoče napredovanje za njihovo rešitev. Ob tej obletnici se mi zdi primemo poudariti odločitev naše vlade, da deluje ob sodelovanju s svojimi zavezniki za izboljšanje od. nosov med Vzhodom in Zahodom in za svet, ki bo bolj varen zaradi razorožitve.* O moskovski pogodbi so govorili danes tudi na ženevski razorožitveni konferenci, ki je imela 204. sejo. Predstavniki ZDA. Sovjetske zveze in Velike Britanije so izrazili upanje, da se bo ozračje, ki ga je ustvarila moskovska pogodba, ohranilo tudi v prihodnosti. Sovjet, skl predstavnik Carapkin je poudaril, da bi logična posledica te pogodbe bila sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Toda, da se to doseže, je potrebno, da zahodne države opustijo svoj načrt o večstranski jedrski sili. Italijanski predstavnik Cavallettl je na tiskovni konferenci izjavil, da mora razorožitveni odbor nadaljevati z napori, da se spopolnl omenjeni sporazum, tako da se stori važen korak na poti ustavitve oboroževalne tekme. Na seji so govorili tudi O usta-novitvi delovne skupine, ki naj bi določila program o uničenju vozil za prrvs anje jedrskega orožja. Režirava se bo nadaljevala v če- Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.6, najnižja 18.6. ob 19. url 24.4; vlage 55 odst., zračni tlak 1018.3 stalen, veter 6 km zahod-rokk, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 5. avgusta Marija SnežniCa Sonce vzide ob 4.52 in zatone ob 19.29. Dolžina dneva 14.37. Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 17.58 Jutri, ČETRTEK, 6. avgusta Vlasta SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Svetovalci levega centra odobrili proračun za leto 1964 Odbornik Degano meni, da uživajo Slovenci mnogo pravic Liberalci ponavljajo bajko o «slovenski nevarnostih Pozno sinoči, ob 23. uri, se je na pokrajinskem svetu zaključilo zasedanje prvega polletja. Svet je z večino giasov odobril osnutek proračuna za leto 1964, ki ga je predložila pokrajinska uprava. Za predloženi proračun so glasovali demokristjani, socialdemokrati, socialisti in republikanski svetovalci. Proti pa so glasovali komunisti, liberalci in misovci. Na prejšnjih sejah so svetovalci podrobno analizirali razne postavke proračuna. Na njihove kritike in pripombe so včeraj odgovorili odborniki in na koncu tudi predsednik pokrajine Delise. Prvi je spregovoril odbornik Stereo, ki je skušal izpodbijati teze komunističnih svetovalcev (Gombača in Tomineza) glede zastoja pri obnavljanju in modernizaciji pokrajinskih cest. Odbornik je pojasnil, kaj je pokrajina uredila na naslednjih cestah: 1. cesta za Komen; 2. cesta za Mačkovlje; 3. cesta za Sempolaj ter 4. ceste na miljskem j^odročju. Dr. Stereo je med drugim izjavil, da pokrajinska uprava ni kriva, če se določena dela še niso začela izvajati in da v pokrajinskem obračunu obstaja že dve leti postavka 500 milijonov lir za modernizacijo in popravilo raznih cest. Razlog za ta zastoj je v preveč togem uradnem postopku odobritve teh del. Pokrajinske načrte morajo namreč odobriti razni tehnični uradi v Trstu, nakar odpošljejo vse dokumente na pristojno ministrstvo. V svojem govoru dr. Stereo je omenil tudi vprašanje ceste, ki gre skozi Nabrežino. Po njegovem mnenju bo sprejeta rešitev vprašanja s tem, da bo šla cesta izven naselja, bolj draga, da bo zahtevala več časa za izgradnjo ter morda ne bo odstranila nekaterih mest, ki so nevarna za promet. Odbornik Degano ie odgovarjal na kritike glede prihiatrske bolnišnice, turizma in športa. Omeniti, je treba njegov odgovor svetovalcu Gombaču glede Centra za duševno higieno. Svetovalec Gombač je namreč zahteval, naj v tem centru upoštevajo, da so med bolniki (in še posebej med mladino) Slovenci, za katere bj bilo primerno pripravati tako imenovane »teste« v slovenskem jeziku. Odbornik Degano se je omejil na zagotovitev, da zadevo proučujejo tehniki. Ce bo dokazano, zla je uporaba «testov» v slovenščini koristna, bodo poskrbeli za ustrezno re šitev vprašanja. Odbornik je nadalje trdil, da je svetovalec Gombač postavil pretirane zahteve gie; de pravic slovenskega prebivalstva. Degano je namreč menil, ria se te pravice izvajajo tudi na področju pokrajinske uprave. V tej zvezi je omenil kmetijske tečaje v slovenščini in nastavitev slovenskega osebja v občinskih organih na podeželju. Za Deganom so spregovorili še Fogher, Corberi in Visintini. Debato je zaključil predsednik Delise, ki je kritiziral naziranja levice in desnice ter poudaril, da bo ustarfovitev avtonomna dežele odločilno pritpevala tudi k ureditvi raznih vprašanj, ki zadevajo pokrajinsko upravo. Sledile so nato izjave lažnih načelnikov skupin, ki so pojasnili svoje stališče do proračuna. Komunisti so izjavili, da bodo glasovali proti proračunu, ker pokrajinski odbor ni upošteval njihovih kritik in predlogov glede gospodarskega načrtovanja, pravic slovenske manjšine ter protikomunistične diskriminacije. Liberalci so trdili, da ne morejo glasovati za proračun, ker politika levega centra odpira na široko vrata napadu Slovencev na pozicije tcitali.ian-stva». Njim s6 se pridružili tudi misovci. Socialisti so s svoje strani izjavili, da bodo glasovali za predloženi proračun. Po odobritvi proračuna je svet obravnaval še vrsto vprašanj tekočega upravnega poslovanja. Seja občinskega odbora Snoči se je sestal pod predsedstvom župana Franzila občinski odbor. Odobril je prodajo 12.000 kv. metrov zemljišča v Ul. Cantu, kjer bo begunska ustanova sezidala nov zavod. Nadalje je izrekel povoljno mnenje glede zahteve kramarjev, da bi prekinili prodajo ob sredah popoldne namesto ob ponedeljkih zjutraj. Končno so določili odbornika za šolstvo Romana za predstavnika občine v upravnem svetu univerze. V Trstu kongres Mednarodne zenske zveze V Trstu bo od 19. avgusta do 2. septembra dvajseti troletnl kongres Mednarodne ženske zveze (IAW — International Alliance of Women), na katerem bodo prisostvovale delegatke petdesetih ženskih organizacij z vsega sveta. IAW je posvetovalni organ UNESCO, UNICEF in drugih mednarodnih organizacij ter je nastala kot posledica znanega ženskega gibanja «sufražetk» ter sedaj obhaja šestdeseto obletnico svojega obstoja. Tajništvo kongresa je prevzela turistična ustanova v sodelovanju z Zvezo italijanskih žena, ki jo predseduje Tržačanka Anna Volli. Kongres bo obravnaval temo «2e-na in človečanske pravice, zahteve in njih uresničitve«. Svečana otvoritev bo 19. avgusta ob 17. uri v veliki dvorani tržaške univerze, predhodno pa se bo sestal izvršni odbor in bodo priredili tiskovno konferenco. Nato bodo kongresist-ke obdelale še različna vprašanja na zasedanjih, ki bodo v prosto-i rih Krožka za kulturo in umetnost. PODATKI ZA MESEC JULIJ i Poletne prireditve Občutno skrčenje prometa skozi tržaško pristanišče V prvih sedmih mesecih letos se je promet v primeri z istim lanskim obdobjem znižal za 8 odstotkov Promet skozi Javna skladišča je prometa skoro izginil dovoz rud julija ponovno zabeležil resen padec, saj so skozi Javna skladišča prepeljali komaj 110 tisoč ton blaga in torej okoli 13 tisoč ton manj kot junija in okoli 10 tisoč ton manj kot julija lanskega leta. Julija je prišlo do presenetljivega pojava, da so po morju pripeljali v pristanišče več blaga, kot so ga odpeljali. Prihodi so namreč znašali 50 tisoč ton, odhodi pa 60 tisoč ton. Do tega izrednega pojava je prišlo, ker je iz pristaniškega iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii SMRTNA NESREČA V BOUUNCU Okenska preklada padla na delavca in mu popolnoma zmečkala prsni koš Nesrečni delavec, 52-letni Josip Babič, je bil šele drugi dan zaposlen pri gradnji nove stavbe Pr; gradnji nove hiše v Boljun-cu se je včeraj dopoldne smrtno ponesrečil 52-letni zidar Josip Babič, po rodu iz Marezig, ki je od lanskega septembra bival s svojo družino v ezulskem taborišču pri Sv. Soboti; nekoliko pa se je poškodoval 19-letni Mario Bankovič, ki tudi biva v ezulskem naselju pri Sv. Soboti. Na nesrečnega Babiča je padla z višine 4 m betonska preklada (jerta) in mu zmečkala prsni koš, tako da je bil pri priči mrtev. Strašna nesreča se je zgodila nekoliko pred osmo uro, ko sc štirje delavci, zaposleni pri gradnji komaj začelj z delom. Babiča je Vincenc Maver, po domače Vento, ki gradi hišo za svojega nečaka Al-da Stefančiča, sprejel na delo šele predvčerajšnjim in ga je šel včeraj zjutraj iskat z avtom k Sv. Soboti, da bi ga skupno z Banko-vičem pripeljal na delo. Ko ju je pripeljal do stavbišča «na Skltan-cah«, je odšel na svoj dom, ki je kakšnih 50 m stran, da bi se preoblekel v delovno obleko. Ni se še niti preoblekel, Ko so mu pritekli povedat, kaj se je zgodilo. Mednem-.je tretji delavec, ki se mu ni nič Zgodilo, pritekel na pompč ponesrečencema in telefonsko poklical rešilni avto. Dežurni zdravnik dr. Ukmar je takoj prihitel na kraj nesreče, toda jja Babiča ni bilo več nobene pomoči in je lahko ugotovil le njegovo smrt, Benkoviču, ki se je nekoliko pobil po glavi in je dobil hud živčni pretres pa je nudil prvo pomoč. Nato so Bankoviča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Takoj po nesreči so seveda obvestili tudi leteči oddelek in komisariat javne varnosti v Miljah, inšpektorat za delo, sodnega zdravnika in državnega pravdnika, ki so kmalu nato prišli na kraj nesreče, da bi izvedli preiskavo. Sodni zdravnik prof. Nicolini je potrdil, da je Babič umrl, ker mu je zmečkalo prsni koš, državni prav-dnik dr. Pascoli pa je izdal dovoljenje, da so truplo odpeljali v mrtvašnico. Agenti komisariata iz Milj so morali predvsem ugotoviti identiteto nesrečnega delavca, ker ni i- Stavba v gradnji v Boljuncu, kjer se je smrtno Josip Babič ponesrečil zidar mel pri sebi dokumentov in so ga poznali le po imenu. Delavec, ki je delal z Babičem, je le povedal, da je njegov delovni tovariš bival v ezulskem naselju pri Sv. Soboti, Zaradi tega so iz ezulskega taborišča kmalu nato pripeljali s policijskim avtom dva uslužbenca, S KAZENSKEGA SODIŠČA Dunajska šoferja obsojena za tihotapstvo samo na plačilo globe Državni pravdnik je zahteval za vsakega tudi po 35 mesecev Na kamionu so našli skritjh 20 ton surove kave zapora Po celodnevni razpravi z vmesnim popoldanskim presledkom Je sinoči tezensko sodišče, ,ki mu je predsedoval predsednik Faiio, izreklo obsodbo proti štirim Dunajčanom, ki so bili obtoženi tihotapstva. Včeraj sta se znašla na zatožni klopi 37-letni Franz Zenkaj z Dunaja in njegov 31-letni someščan Robert Prinz, oba šoferja. Odsotna pa sta bila ostala dva obtoženca 43-letni podjetnik Johann Stava ln 38-letni podjetnik Karl Taman-del, oba z Dunaja. Vsi štirje so bili obtoženi tihotapstva, da niso plačali carinskih pristojbin, da so v sodelovanju zamenjali plombe na tovorniku in Zenkaj in Prinz, da sta imela namen pretihotapiti blago. Na tovorniku, ki sta ga šoferja privdzila na naše ozemlje, so namreč finančni stražniki našli skritih skoraj 20 ton surove kave. Do včerajšnje razprave Je pravza. prav privedla nekakšna teroristična psihoza, posledica številnih bombnih atentatov na Južnem Tirolskem. To se kaj čudno sliši, vendar je res. Zenkaj in Prinz sta 30. marca letos s tovornikom N 174564 privozila z Reke na mejni prehod na Pesek. Tedaj sta izročila carinskim uslužbencem zadevne dokumente za prevoz blaga po mednarodni konvenciji TIR, ki o-mogoča prevažanje blaga iz ene dr. žave v drugo brez carinske konti ole na mejnih prehodih. Carinsko kontrolo izvršijo carinski u-službenci pred odhodom tovornikov ter jo še enkrat izvršijo ob prihodu v drugo državo. Iz omenjenih dokumentov je bilo razvidno, da ste Zenkaj in Prinz prevažala tosfate. Vse Je bilo torej v redu in že so cariniki izrodil nekatere dokumente Zenkaju, ki Je stopil na tovornik In ga pognal. Kakor Je včeraj na razpravi trdil, je tedaj on že vedel, da mora opraviti še »n« kontrolo v pro- stem pristanišču, ker med vrnjenimi dokumenti ni dobil nekaterih papirjev. Zenkaj je torej že odpeljal s tovornikom, ko so cariniki na 'dokumentu, ki so si ga pridržali, opazili napis v francoščini in hrvaščini, da tovornik ni bil natovorjen s fosfati, temveč z nekaterimi drugimi snovmi, ki služijo za izdelovanje eksplozivov. Tovornik je tudi bil namenjen proti Južni Tirolski, saj sta Zenkaj in Prinz bila namenjena na Brenner. To dej stvo je vzbudilo sum pri carini kih, ki so pod psihozo teroristič nih atentatov na Tirolskem ukre nifi, da Je treba tovornik pregle dati. Zenkaj je tedaj že odpeljal, zato je carinski Inšpektor takoj pognal zasebni avto in začel zasledovati oba Dunajčana. Tu se verzije križajo. Inšpektor trdi, da sta šoferja hotela ubežati in da sta drvela od Bazovice navzdol skoraj 100 km na uro, da Jih sploh ni mogel dohiteti. Zenkaj pa pravi, da je že potem, ko so mu cariniki vrnili samo nekatere dokumente, vedel, da mora zapeljati v pristanišče, za ponovno kontro- lo. Trdil je tudi, da je vozil samo 25 ali 35 km na uro, ker se je zavedel, da ima težak tovor in ker je bila tisti dan megla. Naj bo ena ali druga verzija pravilna, dejstvo je, da sta Zen-kaj in Prinz privozila s tovornikom v pristanišče, kjer sta morala čakati približno 4 ure na pregled. In pri pregledu je prišlo na dan, da sta pravzaprav za tovorom fosfatov prevažala še 20 ton surove kave. Odtod aretacija, zapisnik, preiskava, zasliševanje m posledica vsega včerajšnja razprava. Obtožnica pravi, da sta Zenkaj in Prinz prišla s tovornikom na Reko. Tja ju je spremljal tudi Stava, ki naj bi ponoči razbil na tovorniku plombe ter natovoril kave, ki naj bi je Zankaj in Prinz oddala nekje v Vidmu. Zenkaj je prvotno priznal, da je vedel za tovor, ki ga je prevažal, včeraj pa je svoje izjave, ki jih je podal pri prvem zaslišanju, zanikal. Zenkaj in Prinz sta včeraj trdila, da sta tedaj priznala samo zaradi tega, da bi čimprej končali z zaslišanjem ter ju pustili v miru. V resnici nihče od njiju ni vedel, kaj pravzaprav prevažata. Nastopil je potem javni tožilec Ballarin, ki je zahteval naj sodišče obsodi vsakega obtoženca na 2 leti, 11 mesec in 5 dni zapora ter na plačilo 20 milijonov lir globe. Obramba pa ni bila istega mnenja. Najprej sta govorila odvetnik De Vineentis iz Genove, ki je branil Tamandela ter privlekel na dan vse zakone in carinske odredbe v zvezi s prevažanjem blaga po mednarodni konvenciji TIR ter zapleteno zadevo, ali je zamenja-nje plomb na tovorniku, ki je bila storjena v inozemstvu, to je v Jugoslaviji, tudi prekršek, ki ga treba kaznovati tudi v Italiji. Odvetnik Vecchio iz Milana, ki je branil Stavo pa je svoj razbremenilni govor povezal z zapletenostjo carinskih odredb in zakonov. Odvetnik Ghez-zi in Pangrazi pa sta branila oba obtožena šolerja in zanju zahtevala najnižjo kazen za obtožbo tihotapstva, za ostale obtožbe pa oprostitev. Po treh urah in pol je sodišče prišlo iz sejne dvorane in je sinoči ob 22. uri izreklo obsodbo. Upoštevalo je predvsem zahteve o-brambe ter obsodilo Zenkaja in Prinza, vsakega na plačilo 20 milijonov lir globe zaradi tihotapstva, ju oprostilo drugih obtožb ter odredilo, da se izpustita iz zapora. Stava in Tamandel pa sta bila obsojena vsak na plačilo 30.000.000 lir globe zaradi tihotapstva. Tudi njiju je sodišče oprostilo vseh o-stalih obtožb. Vsi skupaj pa bodo morali plačati sodne stroške. ki sta spoznala nesrečnega Babiča. Uradno pa ga je spoznala nejcoliko pozneje njegova žena Karolina roj. Stok, ki so jo previdno obvestili o nesreči, vendar ji niso takoj povedali, da je mož umrl. Nesrečni Babič je živel v omenjenem taborišču skupno s svojo ženo, dvanajstletnim sinom Steliom in 14-letno hčerko Nello. Razen njih pa zapušča tudi odraslega sina, ki živi v Istri, in dve hčerki, ki sta poročeni in bivata v Trstu. Preiskovalni organi so takoj uvedli preiskavo, izida pa niso še objavili. Zaradi tega se točno še ne ve, kako se je nesreča zgodila, tembolj ker je Bankovič še vedno pod živčnim pretresom in ne ve mnogo povedati. Kakor smo že omenili, so delavci delali pred nesrečo le kakšnih 10-15 minut. Vse je bilo v redu in vsak se je lotil svojega dela. Bankovič je bil v prvem nadstropju, Babič pa na tleh ob vznožju stavbe, kjer je nravkar natovori; v železno samokolnico približno 90 kg zidakov. Tovor je bil že v višini okna v prvem nadstropju. Ko se je nenadoma prevrnilo že- (komaj 7 tisoč ton), popolnoma iz-j ginil dovoz žitaric, promet z lesom' je dosegel 13 tisoč ton in promet z raznim blagom je ostal na isti ravni kot lani in je dosegel 90 tisoč ton. V prvih sedmih mesecih je promet Javnih skladišč dosegel 1.066.000 ton in je bil za 8 odstotkov nižji, kot v istem lanskem razdobju. Podatki o prometu Javnih skladišč so zelo zaskrbljujoči, saj se ne nanašajo na celotni tržaški pristaniški promet in torej v njih ni vključen promet lesnega pristanišča, promet z mineralnimi olji za potrebe čistilnic in promet z rudo za Italsider. Prav zato pa se ti podatki nanašajo prvenstveno na promet z zalednimi državami in torej na tranzit, ki pa tržaško pristanišče v prvi vrsti zanima. Iz podatkov izhaja, da je tranzit z raznim blagom še nekako vzdržal težko krizo, ki je zadela pristanišča, da pa je iz pristaniškega prometa skoro izginil promet z masovnim blagom, ki sicer ni tako donosen, ki pa je vendar za pristanišče življenjske važnosti. V tej zvezi ugotavljajo pristaniški krogi, da je ČSSR preusmerila skoro vse svoje dobave rud iz Trsta na Reko, kot je to v znatni meri že prej naredla Avstrija in kar je tudi eden izmed pomembnih razlogov sedanje krize tržaškega pristaniškega prometa. lezno ogrodje s škripcem, ki je bilo postavljeno na podu v prvem nadstropju ob oknu. Ogrodje in škripec sta zadela ob betonski prekladi nad oknom in vse skupaj je treščilo na tla, na Babiča pa je padla težka preklada ter mu zmečkala prsni koš. Priskočili so mu takoj na pomoč, toda revež je ^amo zastokal, izgovoril dve besedi in izdihnil. Vest o nudi nesreči se je takoj razširila po Boljuncu in grenko odjeknila med domačini. Delo. na gradbiščp je seveda takoj prene-^ halo, Maver, ki že več let zida’ hiše in ki ga je včerajšnja nesreča globoko presunila, pa je imel ves dan opravka zaradi preiskave. Avto v zid trije ranjenci Na Vrtjelski cesti se je včeraj ponoči dogodila nesreča, pri kateri so se ranili trije moški, ki so se vozili v avtu. Bilo je okrog. 2. ure ponoči, ko je v smeri proti mestu 33-letni zidar Giorgio Neri iz Ul. EKmaijoni 5 vozil svoj fiat 500 TS 28981. v katerem sta se peljala še 27-letni prodajalec Romano Spangaro iz Ul. Santa Cate-rina 9 in 34-letni delavec Mario Misiz iz Ul. San Cilino 14. Ko je Neri privozil v bližino stavbe štev. 23 na Vrdelski cesti, je nenadoma pri avtomobilu počila desna prednja pnevmatika. Zaradi tega je avto v blazni vožnji zavozil na desno stran ceste, kjer je trčil v nizek obcestni zidek. Pri trčenju so se trije potniki v avtu ranili in poškodovali. Nekaj minut kasneje so jih z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Nerija sprejeli na pljučno kirurški oddelek zaradi udarcev po prsnem košu ter verjetnih zlomov reber. Neri, ki se je pobil tudi kolenih, se bo moral zdraviti 20 dni. Spangaro se je pobil po desnem boku ter po čelu in levem sencu. Njega so sprejeli ha Prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Mi siza so v bolnišnici pridržali na opazovalnem oddelku, Ker se je ranil in pobil po čelu, desnem sencu, levi veki in kolenih. Okreval bo v enem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. ........................................................ MED NJENIM SPANJEM SE JE VNELA POSTELJNINA Priletna ženska podlegla hudim opeklinam po vsem telesu Poziv ENPA prebivalstvu Tržaška sekcija Vsedržavne ustanove za zaščito živali (ENPA) opozarja prebivalstvo na dolgotrajno sušo, zaradi katere trpijo vse živali, zlasti pa ptiči. Zato vabi meščane, zlasti pa prebivalce predmestij in okolice, naj položijo v bližino bivališč, v vrtove in na polja posode, polne vode, tako da se lahko živali odžejajo ter se tako ohrani zlasti ptičji zarod. Nadalje jim priporoča, naj posode pogostoma napolnjujejo z vodo. Na delu si je zlomil nogo Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 48-letnega Matevža Zlatiča iz Ul. Eremo 157, ki se bo moral zdraviti od 9 do 10 dini. Zlatic je že 1. t.m. padel z višine 1.5 m ko je v vojašnici policije pri Sv. Ivanu rušil zid. Pobil se je po levi nogi in verjetno si jo je tudi zlomil, toda zdelo se mu je, da ne bo hudega, vendar so bile bolečine vedno hujše, tako da je včeraj poklical rešilni avto, da ga je odpeljal v bolnišnico. SEJA IZVRŠNECA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Ugotovitve o težavnem položaju številnih industrijskih panog Zaključki prvega sestanka odbora za usmerjanje potrošnje Na sinočnji seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice so zaključili razpravo o vprašanjih, ki so bila že na dnevnem redu prejšnje seje, ki je bila 31. julija. Tako so razpravljali o ukrepih, s katerimi naj se uredi poslovanje trgovinskih zbornic v deželnem okviru. Te ukrepe bodo sedaj proučile tri prizadete trgovinske zbornice in jih bodo predložili v proučite^ deželnemu svetu. Predsednik zveze deželnih trgovinskih zbornic dr. Caidassi je v tej zvezi predlagal, da dobi 0-rr.t-njena zveza pravni značaj. Predsednik trgovinske zbornice je nato poročal o zaključkih prvega sestanka pokrajinskega odbora za usmerjanje potrošnje, ki se je 30. julija sestal na sedežu zbornice. Sklenili so, da se izvede širša reklama, ki naj prikaže koristnost potrošnje perutnine, jajc, svinjskega mesa, rib in cenejših delov govejega mesa. Odbor je sklenil, da skupno z zvezo trgovcev pozovejo trgovce, da u-rede izložbe, ki bodo odgovarjale tem namenom ta da izvedejo propagandno akcijo, ki naj pripomore k vzbuditvi zaupanja za potrošnjo omenjenih prehrambenih proizvodov. Dr. ‘Caidassi je nato poročal o bližnjem sestanku, na katerem bodo razpravljali predstavniki prizadetih zbornic o obmorski ce sti med Trstom in Benetkami, ki je postala še zlasti pomembna v zvezi z ustanovitvijo dežele. Obširnejše poročilo je imel predsednik komisije za industrijo Frandoli, ki je govoril o industrijskem položaju v naši pokrajini in ki je ugotovil, da industrijske dejavnosti preživljajo težavno razdobje. Industrijska podjetja se bore s težavami zaradi manjših naročil in ker so bila izvršena stara naročila in to zlasti ladjedelniška ta naročila za notranjo opremo ladij. Zlasti je težaven položaj gradbene stroke, ker se je znižal, obseg zasebnih gradenj in ker ni novih javnih gradenj. Položaj vseh industrijskih podjetij se je zaostril zaradi pomanjkanja gotovine, višjih stroškov za kredite, višjih mezd za delovno silo, zaradi novih pogodb in zvišanj dra-ginjske doklade. Podjetja tudi ob. čutijo ostrejši davčni pritisk tako države kot občinske uprave. 80-letna Ersilia Ronco por, Si-derini iz Ul. Pier della Framcesca 8 je včeraj v jutranjih urah na dermatološkem oddelku bolnišnice izdihnila zaradi hudih opeklin po ' vsem životu. Kot smo poročali v naši včerajšnji številki, je Roncova v ponedeljek popoldne počivala na postelji v spalnici. lllllllllltlHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllllllllHIIIIIIlJinnMIllllllllMIIIUIIDIIUtHIIIIIIlIllIlMIlillllllIllimillllllllllll V CELOVCU 13. AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM Otvoritve se udeleži številna tržaška gospodarska delegacija Tržaški paviljon na velesejmu je letos prvenstveno posvečen trgovini * tropskim lesom V četrtek bo avstrijski minister I večja debla neobdelanega tropske-za trgovino ln obnovo dr. Bock ga lesa. Trgovina s tropskim lesom otvoril v Celovcu trinajsti sejem jo namreč v tržaSki trgovini z le- avstrijskega lesa. Na otvoritvi bo prisoten odbornik za industrijo in trgovino dežele Furlanije - Julijske-krajine. Iz Trsta bo na otvoritev odpotovala številna gospodarska de. legaelja, ki jo bo vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, sestavljali pa: predstavnik župana in Javnih skladišč inž. Colautti, predstavnik pomorskih agentov inž. A-dami, predstavnik združenja trgovcev z lesom dr. Antonini, predstavnik Centra za gospodarski razvoj Cogoy, podpredsednik velesejma Petracco in predstavnik turistične ustanove dr. Rosolini. Takoj po svečani otvoritvi sejma bodo avstrijski predstavniki obiskali tržaški kolektivni paviljon, ki ga je uredil center za gospodarski razvoj. Paviljon je že trinajsti, saj Trst sodeluje na tem pomemb-------- sejmu že od njegove ustanov________, _____ . ... „ ------------ Tržaški paviljon Je letos prvenstve- oblasti za lzmenjanje misli o tr- no posvečen trgovini s tropskim le. govlnski menjavi, turističnem In som in prikazuje več sto vzorcev drugem sodelovanju med tržaškim 1 tropskega lesa, poleg tega pa tudi področjem in Koroško. som vedno pomembnejša in Je tu dl Avstrija uvoznik tovrstnega lesa, ki se vedno bolj uveljavlja v pohištveni in drugi lesni industriji. Poleg tega bo tržaški paviljon prikazal tudi zmogljivosti pristanišča, tržaške industrije, velesejem in turistične zanimivosti. Odbor za enotno tržaško propagando bo 6. avgusta popoldne priredil uradni sprejem za predstavnike oblasti, gospodarske operaterje tn tuje delegacije, prisotne na sejmu. Dan prej pa bodo na sejmu predvajali zanimiv dokumentarni film o tropskem lesu, v katerem bodo prikazali tudi vlogo Tr. sta kot posrednika pri trgovini s tovrstnim lesom. Tržaška delegacija bo izkoristila priložnost za več razgovorov z av strisklmi operaterji ln predstavniki Preden je legla na posteljo, je prižgala električno pečico in jo položila poleg postelje. Zaradi bližine goreče pečice pa se je vnela odeija ta ogenj se je takoj razširil na posteljo ter zajel tudi spečo Roncovo. Nesrečnici je prlstkočil na pomoč njen mož, prof. Giuseppe Siderini, ter poklical rešilni avto RK Roncovo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli s pridržano prognozo na dermatološki oddelek. Vse zdravniške nege pa so za nesrečnico bile zaman in včeraj zjutraj ob 4 je Roncova, ne da bi prišla k zavesti, podlegla hudim opeklinam. Z avtom povozil žensko Ko je včeraj popoldne 56-letna Josipina Starčič por. Sparagna iz Ul, Ltafe 44 šla čez Ul. Imbriani izven zebrastega prostora, jo je r. avtom povozil Karlo Kravs iz Ul. Valdirivo 31. 2en.ska se je pobila po desni rami, desni roki in desni nogi ter si je verjetno nalomila tudi desno ramo. Kravs jo je sam odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 10 do 40 dni. Padec ženske v stanovanju V svojem stanovanju je včeraj 90-letna Giovanna Bier vd. Er-manni iz Ul. F. Severo 66 nerodno padla in si je zlomila desno ramo. Z rešilnim avtom so žensko pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. Na delu v po-djetju Dilfi se je včeraj popoldne ponesrečil 42-let-ni Jože Koren, •*! biva v ezulskem taborišču pri Sv. Soboti. Poškodoval si je prst in dlan na levi roki in se bo moral zdraviti lii tedne. POTOVALNI URAD «AURORA» priredi v soboto. 5. septembra IZLET V LJUBLJANO na 10. mednarodno vinsko razstavo CENA 2.500 LIR Vpisovanje po vaseh, v mestu pa pri potovalnem uradu «Au-rora», Ul. Cicerone 4, tel. 29243 VPISOVANJE SE ZAKLJUČI DNE 14. AVGUSTA! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX Settemhre 4; AUa Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, 1)1. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14; Pizzul-Oignola, Korzo Italia 14; Prendinl. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.) Dr. Gmeiner, Ul. Giuilla 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendinl, Ul. T. Veeelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Sreda, 5. Phan LU2IŠKI SRBI Plesno-folklomi ansambel Četrtek, 6. Koper THOMAS CAREY — črnski baritonist iz ZDA BRANKO SEPCIČ— klavir, Zagreb * * * Danes; v MIRAMAHU predstava «Lutl in zvoki«. Ob 21. to 22.15 uri v italijanščini »Massimiltano e Carlotta«. Vozijo avtobusi s Trga Goldoni. Grad Sv. Justa. V četrtek 6. to v petek 7. avgusta z začetkom točno ob 21.15 predstava «A11 stars on stage« — Neil Sedaka in Alighie-ro Nosahese, «The Marcellos Fe-rial», Corradio to druge1 mednarodne atrakcije. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Posebna tramvajska, filobusna in avtobusna služba po predstavi. Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «Mondo balordo« Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Lo scorpione« Prepovedano mladini. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Grattacielo 16.00 «Rififi» Prepovedano mladini. ■ 1 j Alabarda lu.to «11 pelo nel mondo« Technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «11 cranio e il corvo« Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Operazione Oicero«. Cristallo 16.30 «Dagli zar alla ban-diera rossa«. Capitol 16.30 «1 disperati della glo-ria« Folco Lulli. Garibaldi Danes zaprto. Jutri 15.30 «La veritž« Prepovedano mladini. Brigltte Bardot. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astra Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 «La porta delle set-te chiavi« prepovedano mladini. Astoria Danes počitek. Abbazia 16.00 «11 risveglio deil'lstln-to» Technicolor. Prepovedano mladini . Ideale 16.30 «Sangaree» Fernando La-mas. Marconi 16.30 «11 segreto di Monte-cristo« Technicolor. Rory Calhoum. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «11 segreto di Monte-cristo« Technicolor. Rory Calhoum. Paradiso 20.30 «Sexy al neon« Technicolor. Prepovedano mladini. Atena Diana (Ulica Kevoltella, fli. št. 11) 20.30 »Divorzio allhtaha-na» Prepovedano mladini. Satellite (Naselje sv. Sergija, fiio-bus št. 21. Se ponovi prvi del) 20.30 «11 figlio del capitano Blood« Technicolor. Sean FIynn, Ann Tood Skedenj 20.15 «Per soldi o per amo-re». Technicolor. Kirk Douglas. ŠOLSKE VESTI Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, jej ima poleg razredov z znanstve- . nim učnim načrtom tudi popolne razrede^ s klasičnim učnim načrtom,- se-vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ultcj Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. sep. tembra 1964. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, ni deski. Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote in nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via di Servo-la 124-1., od 20.30 do 2.1.30. Vpisovanje se zaključi z oddajo zadnjega razpoložljivega mesta. SPDT priredi 13. m li. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce. Za planince vzpon na Triglav Iz Vrat s povratkom Čez Dolič v Trento. Za turiste: potovanje skozi Mojstrano in Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. avgusta 1964 se je v 1 stal rodilo 17 otrok, umrlo Je 8 ose UMRLI SO: 71.1etna Giuseppii Pečenko vd. Pizziga, 82-letna Ani De Riz vd. Fort, 64-letna Maria C ponte por. Ramani, 80-letnt Bia* Lussl, 42-letna GiuJItta Bogdanov 79-letna Ersilia Ronco por. Side ni, 74-letni Luigi Kobau, 82-leti Giovanna Saegan vd. Senica. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Juli Mahnič darujeta Milena Verč ln varilka Colja 1000 lir za Glasbe: Matico. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 19.30 url barvni Univcrsal film: TERRA LONTANA (Daljna zemlja) Igrajo: JAMES STEVVART — CORINNE CALVET — RUTH ROMAN nim na predvaja danes, dne S. t. m. z začetkom ob 18. url, ob 20. uri na prostem zelo lep barvni Columbia film: Assalonne, bombe e donne (Assalonne, bombe in ženske) Igrajo: BERNARD DRESSLAW MICHAEL MEDVVIN ALFlfi BASS Razprava v tržaškem občinskem svetu o dvojezičnih napisih im Opčinah Demokrščanski svetovalec Coloni prikazuje stališče KD do pravic slovenske manjšine Včeraj smo na tem mestu objavili govor, ki ga je li. julija letos imel v tržaškem občinskem svetu komunistični občinski svetovalec Padovan, da bi z njim utemeljil svoj predlog resolucije v zvezi z dvojezičnimi napisi na Opčinah. Danes objavljamo govor, ki ga je v odgovor na Pado-vanovo resolucijo in utemeljitev imel demokristjanski občinski svetovalec Coloni. Ilustracija resolucije o dvojezičnih napisih na Opčinah, ki jo je pretekli teden v imenu komunistične skupine podal svetovalec Padovan, je povsem neprimerno vnesla v delo tega zasedanja našega občinskega sveta neko vprašanje, ki bi spričo svoje zanimive idejne in praktične vrednosti moralo biti postavljeno na ustreznejšem mestu. Rekel sem neprimerno, ker je predmet obravnavane resolucije tako omejen in brez neke objektivne vsebine, da ni moč v nobenem primeru opravičiti razmetavanja s citati, dramatični ton in obseg ilustracije. Očitno pa je, da poseg svetovalca Padovana ni bil storjen tjavdan in po naključju, temveč v okviru obstoječe linije KP, ki stremi za tem, da bi ustvarjala vse mogoče ovire tako levemu centru v splošnem, kot občinskemu odboru še posebej. Pozabljajoč na predpostavko, s katero je bil začel (dvojezični napisi na Opčinah), se je svetovalec Padovan izkazal s tako pretirano bučnim nastopom, da ga je vodja naše skupine Stop-per popolnoma pravilno označil kot nastop «na stari način«, v kolikor je bil ves izpolnjen z izzivanji v odnosu do strank levega centra, poln pretirane demagogije glede vprašanja slovenske manjšine in obtožb proti italijanski državi Vse to nas ne preseneča, ker že od davna poznamo koristolov-sko politiko komunizma, pač pa nam daje pravico, oziroma nas obvezuje, da v kratkem na tem mestu natančneje označimo naše gledišče, vtem ko bi za one, ki to žele, obširnejšo analizo prepustili prihodnji številki «Popolo Giulia-no». Zavračamo predvsem z vso odločnostjo in ogorčenostjo trditev, po kateri «se izjava levega centra — gre za besede svetovalca Padovana — povsem sklada z li-niio asimilacije slovenskega prebivalstva od strani «višje» italijanske kulture, z linijo suženjskega naroda, ki se mora podrediti nosilcem civilizacije«. Podoben način mišljenja je tuj naši vesti kot katoličanov in demokratov in se potemtakem ne opaža, kot bomo povedali kasneje, v. nobenem političnem izrazu na<6 stranke. Se ne- povsem zadovoljen, da je-tako ponaredil misli in hotenje drugih, svetovalec Padovan zelo ljubeznivo nadaljuje, da izjava levega centra v resnici morda zares predstavlja korak naprej za antidemokrate. toda ne za delavsko gibanje, ki dobesedno »rešitev vprašanj narodnih manjšin tolmači kot vprašanje, ki je sestavni del demokracije tn določeno demokracijo označuje«. Presenetljiva trditev in, kar je najvažnejše, sploh ' ne odgovarja resnici. Dejansko ni stališče komunistov niti v teoretičnem pogledu in tudi ne v pogledu zgodovinskih izkušenj to, kar bi oni želeli prikazati slovenski manjšini: namreč linija svobode in obrambe narodnih pravic. Komunisti, namreč, narodne vrednote, nacionalne značilnosti nekega ljudstva ne priznavajo za avtonomne in absolutne vrednote: zanje so samo instrumenti, sredstva. ki jih je treba uporabiti za uveljavitev samo enega in edinega interesa, namreč onega razrednega boja. Komunisti so to stališče imeli od vselej. To predstavlja jasen in nujen Leninov nauk: zadostuje o-meniti le kak odstavek njegove silovite polemike z Rozo Luxem-burg, ki je branila pravice ruskega, vtem ko je obenem skušala zanikati one poljskega naroda. V nekem zapisu iz 1. 1914, posvečenem «pravici narodov do samoodločbe«, on zatrjuje: «Buržoazija zatiranih narodov bo Pozivala proletariat, naj brez pridržkov podpre njene namene v imenu ((praktičnosti« njenih zahtev... Proletariat je proti takemu-}e praktioizmu... Proletariat sleherno narodnostno zahtevo in nacionalno ločitev prouči z gledišča razrednega boja delavcev. Parola o prakticizmu je v resnici geslo, ki brez kritike nalaga sprejetje buržoaznih aspiracij.« In zraven je še pristavil: «V kolikor pa buržoazija zatiranega naroda brani svoj buržoazni nacionalizem, smo mi proti njej.« Kar zadeva izkušnje, lahko vzamemo za primer samo ona iz SZ krajin naSa kra'evns! 12 Julijske V SZ so bile narodne manjšine, ki so se upirale asimilaciji, enostavno deportirane. Med temi Je bilo: 600 tisoč povolških Nem- 300 tisoč krimskih Tatarov, ISO tisoč budističnih Kalmitov s Kaspijskega morja, 27 tisoč črnomorskih Grkov, milijon ljudi z baltiškega področja, 1 milijon 300 tisoč Poljakov itd itd. Hkrati so bili na ozemlju manjšin, posebno ob Baltiku, kjer že Petino prebivalstva sestavljajo Rusi, naseljeni novi Rusi. Sicer pa zadostuje, če se žarni-?J™° na(i tragičnimi dogodki na Madžarskem, nad samo polemiko med Jugoslavijo in Kominfor-m°m, nad najnovejšimt stalnimi dogodki v zvezi s Poljsko in zdaj 2 Romunijo, da bi mogli razumeti, kako nacionalne vrednote in nacionalna neodvisnost v okviru sovjetske koncepcije države ne morejo imeti ne mesta ne cene. ce se povrnemo k domačim, Krajevnim Izkušnjam, pa prisluhnimo, kaj o tržaških komunistih v zvezi z vprašanjem slovenske 'n hrvatske manjšine v Trstu in Istri pravijo uradni jugoslovanski viri. v publikaciji, ki je izšla 1. 1952 v Beogradu z naslovom «Istra in slovensko Primorje«, piše: , "KPI je že med narodnoosvobodilnim bojem podpirala Italijan’ skl šovinizem v Trstu, Gorici ter se ta priključijo k Italiji, in to v nasprotju z marksistično-leninistič-nim naukom, po katerem naj v primeru nasprotja med mestom in zaledjem odloča zaledje in ne mesto.« In dalje: «S svojo zahtevo, da se preprečijo napisi v hr-aškem jeziku, so italijanski komunisti dokazali svoje nacionalistično stališče.« Luigi Longo pa Je v članku, ki je bil objavljen v Rinascita, leto dni kasneje, tj. 1953, na to odgovarjal, da so ((predstavniki šovinističnih struj prodrli tudi v Komunistično partijo Jugoslavije in celo v same njene vodilne organe«. Razmišljajoč o teh teoretičnih pojasnilih in konkretnih zgodovinskih ter političnih izkušnjah, pridemo torej do zaključka, da je za komuniste nacionalno čustvo izključno element, ki ga je treba izkoristiti za dosego nespremenljivih ciljev marksistične utopije: sprostitev razrednega boja in dosego revolucionarnega preporoda. Konkretno povedano, so komunisti — kar zadeva naš problem — vselej smatrali prisotnost Slovencev v naši deželi za važno postavko, ki jo je treba izkoristiti političnem boju proti italijanski demokraciji in, torej, tudi pro-italijanski državi. Za komuniste so Slovenci sredstvo za manevriranje, nekaj, kar je treba ohranjati v vzdušju stalne vznemirjenosti, rvzadovoljstva, strastnega gneva v odnosu do državne stvarnosti; po eni plati imajo komunisti namen, voditi razredni boj na osnovi nacionalističnih nasprotij, po drugi pa žele svojo bitko proti italijanski demokraciji razvijati, ustvarjajoč ob državnih mejah sredobežne pozicije. Za KP Je drugorazrednega pomena, da se človečanski pogoji Slovencev izboljšajo, zakaj zavedajo se, da bolj kot se tak proces razvija, lažje in hitreje se razvija tudi proces politične emancipacije in potemtakem prehod Slovencev od antidemokracije k demokraciji, se pravi s stališča protidržavnosti na stališče državne lojalnosti. Politični termini so isti, ki nanje naletimo povsod v državi, kjer KP predstavlja najtežjo oviro za neki pogumen, napreden in dinamičen razvoj v smeri družbe, ki naj povsem odpravi privilegije ter zmanjša neravnovesja in neenakosti. In tako predstavlja komunizem tudi v lokalnem merilu najtežjo oviro za pozitivno rešitev vprašanja Slovencev, in to spričo nasprotujoče akcije, ki jo razvija s tem, da se ne zalaga za neki proces zbližanja in uskladitve med državo in državljani slovenskega jezika, kakor tudi spričo politične hipoteke, zaradi katere se Slovenci še v dokajšnji meri — morda mnogi nehote — nahajajo v pogojih, ko predstavljajo samo navadno orodje v rokah komunistične partije. ' Zaradi tega tudi smo, kot demokrati ter italijanski državljani, pozitivno ocenili dogodek, do katerega je prišlo pred leti, ko je nekaj pogumnih in plemenitih predstavnikov slovenske skupine sklenilo ustanoviti neodvisno demokratično politično skupino, kot tudi oni, do katerega je prišlo v bližnji preteklosti, ko so nekateri sklenili opustiti not nacionalističnega in komunističnega ekstremizma, da bi se vključili v demokratične politične stranke z nacionalnim obsegom in tradicijo. Slovenci, naj si bo kot posamezniki ali kot organizirani, bodo v PCD spričo njene verske in demokratične usmeritve našli silo, ki bo vselej odkrito pripravljena podpreti upravičene zahteve etnične manjšine ter vztrajno graditi u-strezne pogoje za mirno in plodno sožitje med vsemi, ki žive na tej izmučeni obmejni zemlji. To stališče je KD zavzela že v času odporniškega obdobja ter u-stavodajne skupščine (kar je moral priznati tudi svetovalec Padovan), čeprav je iz znanih razlogov začenjalo dozorevati šele od ‘ 1954 dalje. Tudi to zgodovinsko dejstvo je namreč treba priklicati v spomin komunistom: od 1954. leta dalje smemo govoriti o odgovornosti italijanske demokracije v odnosu do vprašanja Slovencev. In potrebna Je resnično vsa nesramnost komunistov, da se sklicujejo, oziroma omenjajo 20 let po končani vojni, s čimer se dotikajo tudi tistih dramatičnih let, ko je komunistična politika — najprej jugoslovanska, potem pa indipenden-tistična — privedla prav ta problem sožitja med Italijani in Slovenci do oblike najbolj srditih pouličnih spopadov. Ko se vračam k temu, da o-svetlim stališče KD, želim omeniti, da je naša Jasna in natančno izražena misel v zvezi z vpra-kanjem manjšine vsebovana, oziroma, da jo je moč najti v kon-[resnih dokumentih. Obenem pa e bila 1961. leta na študijskem zborovanju v S. Pellegrinu tudi zelo izčrpno pojasnjena s strani takratnega pokrajinskega tajnika, Corrada Belcija. Med drugim je poslanec Belci takrat podčrtal: ((Upravičeno Je mnenje, da se etnična manjšina nahaja v pogojih relativne šibkosti in ji spričo tega, poleg jamstva o enakopravnosti z ostalim delom politične skupnosti, pripada tudi pravica do posebnega varstva njenih posebnih karakteristik. To varstvo se mora predvsem nanašati na to, da se ohranijo možnosti kulturnega razvoja, v kolikor predstavlja to osnovni element, ki določa in označuje neko etnično manjšino; od tu tudi vrsta ukrepov, ki se tičejo šole (z lastnim učnim jezikom) in rabe jezika, kot tudi zadevajočih specifične instrumente kulturnega ter socialnega življenja nasploh, posebno glede na dediščino tradicij, navad in običajev.« Nakar nadaljuje: »Skupno dobro — v tem primeru mimo sožitje med različnimi etničnimi skupinami — predstavlja višji zakon, ki mora navdihovati dejavnost države. Sicer se država v nobenem primeru ne more odpovedati bistvenemu spoštovanju naravnih pravic etničnih manjšin, zadovoljujoč se z golimi abstraktnimi izjavami in utemeljujoč to z izgovorom o nevarnosti za lastno enotnost in suverenost; po drugi plati pa etnične manjšine ne smejo vedno, na osnovi formaltstič- pretiravati v pogledu mnenja in ocen glede načina uresničevanja lastnih pravic — ko se te vendar bistvu spoštujejo — in to do takšne mere, ko že predstavljajo motnjo za sožitje z drugo etnično skupino, ne da bi za to obstajali stvarni in tehtni razlogi. Pot, ki označuje najbolj gotovo perspektivo neke ne več tako oddaljene pozitivne rešitve kar zadeva prisotnost slovenske narodne skupnosti v okviru italijanske države je v naslednjem: Po eni strani v dolžnost' države, da priznava in zatorej tudi podpira ohranitev tistih narodnih vrednot, ki so značilne za človekovo osebnost, po drugi pa v obveznosti slovenskih državljanov glede njihove lojalnosti do italijanske države. Lojalnosti, ki se ne izraža samo v plačevanju davkov in opravljanju vojaške službe (kot bi — na osnovi svojih meril — hoteli ocenjevati komunisti), marveč tako, da se uveljavijo kot sila, ki stvarno teži za nekim splošnim izboljšanjem pogojev celotne skupnosti, torej s pozitivnim doprinosom, plemenito prisotnostjo, z moralnim in umskim zagonom, tako da bi se ognili »poudarjanju — gre za besede Janeza XXIII., ki želimo, da bi jih vsi v polnosti sprejeli — važnosti etničnih elementov, vse do tja, kjer se ti dvigajo nad človečanske vrednote; kot bi to, kar je lastno človeštvu, bilo v funk- ciji tega, kar je lastno narodu, vtem ko modrost zahteva — gre še vedno za besede velikega papeža — da bi znali ceniti tudi pozitivne aspekte tega, kar jim omogoča, da sami sebe obogate s postopno in nepretrgano asimilacijo lastnih vrednot tradicije in različnimi civilizacijami od one, ki ji pripadajo.« Naša naloga, naloga nas italijanskih in slovenskih demokratov, pa je danes ta, da na razvalinah in zločinih, ki so jih bili storili fašisti in tudi komunisti, gradimo, da napredujemo po poti, ki je v encikliki «Pacem in Ter-ris« našla svojo najvišjo in najplemenitejšo formulacijo. Gre torej za pot, ki postavlja v središče človeka ter interese človeške osebnosti: zakaj tudi mi smo trpeli, ko se je s klofutami hotelo prisiliti k molku nekoga, ki je spregovoril v slovenskem jeziku. S ponosom pa se spominjamo, kako je naš nadškof, mons. Santin, skozi ves čas fašističnega in nacističnega obdobja v slovenščini pridigal v cerkvah gornje okolice tn Krasa in da je uradni škofijski bilten bil edina publikacija v pokrajini, ki je izhajal v slovenščini in srbohrvaščini. In prav zaradi tega ne moremo razumeti, kakšen dejanski interes naj bi predstavljalo za kmeta gornje okolice, ko se ta znajde pred napisno tablo z izpisanim krajevnim ime- < nom Basovizza, to, da bi namesto dveh «z» bil v omenjeno besedo vnesen «c». Vtem ko pa vidimo vrednost človeške osebnosti in družine ogroženo, če se staršem ne prizna pravica, da svojim otrokom omogočijo šolsko vzgojo, ki bi bila v skladu z njihovo voljo, tudi v narodnostnem pogledu, ali če se državljana slovenske narodnosti postavlja v pogoje manjvrednosti s tem, da se mu odvzema možnost ustreznega izražanja njegove misli tako, da to izreče v slovenščini. Na osnovi te linije, na osnovi te poti je tudi bil sklenjen sporazum levega centra, v kolikor zadeva tržaško občino in provinco. Gre za sporazum, ki ga ne sestavljajo «lepe besede«, je pa značilen glede svoje usmeritve. In menimo, da gre za prvi organičen dokument, ki jasno, natančno in nedvoumno določa pravice in dolžnosti v okviru neke široke in popolne perspektive. Gre za napotilo, ki se je v njem KD natančno znašla, a na katerega namerava ostati zvesto pritrjena. Vendar je za uspeh te politike nujno, da takšna postavitev vprašanja od strani italijanskih demokratičnih sil najde ustrezen odraz v naporu, ki bi moral biti storjen tudi v okviru slovenske skupine, in to v smeri neke čedalje širše usmeritve po demokratični poti. Kdor pride v Trst na kratek obisk, nujno odnese iz njega tudi spominček. Ce drugega ne, vsaj fotografijo za družinski album. «Bila sem tudi v Trstu, poglejte,« bo rekla turistka in pokazala gornjo sliko niiiiiiiiiiiiiiiitifiliiiiiiiiiiiiiitiifiiiHliiiiiiuliiiiillniHiiiiiiiiiiilliiiiiii»iiiiiiiiiuimiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiii,itiiifiniiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiriiiiiiiHllliiiilnliiiilliiiiiioimiiiiiiiiiiiiiiiiiiioo|o|>ll|o|ll,ll'l,",mi,l,,liI,l>,IIIIllt,,,,ll,I,l,n,,,n,l>lllll,MM>l>,M>IIll<>IMII>"1 Peter Sellers izgubil pravdo LOS ANGELES, 4. —- Angleški umetnik Peter Sellers je včeraj izgubil pravdo, ki jo je bil začel proti filmski družbi «20th Centurp Fox», od katere je za-hteval odškodnino v znesku 4 milijonov dolarjev, (približno ?. milijardi in pol lir). Peter Sellers je vložil tožbo 11. maja zaradi prekinitve pogodbe, in tožba ki jo je družba aFox» začela proti njegovi ženi, švedski igral-ki Britt Eklund. Družba «Foxt> je zahtevala odškodnino v znesku enega milijona in pol dolarjev (prbližno milijardo in pol lir), trdeč, da je igralka Britt Eklund zapustila delovno mesto odnosno vlogo pri snemanju nekega filma v Londonu, da bi z letalom odletela k svojemu možu, ki je igral v nekem drugem filmu v Hollywoodu. Filmsko podjetje je ob tej priložnosti naprtilo krivdo tudi Sellersu. Angleški umetnik, ki je 6. a-prila letos imel srčni napad, ki je spravil v nevarnost celo njegovo življenje, je v svoji tožbi proti družbi «Fox» trdil, da ga je sodni proces, ki ga je začela filmska družba, psihološko močno razburil in škodoval njegove-mu. zdravju. Sodnik, ki je zadevo obravnaval, pa je smatral, da utemeljitev tožbe, ki jo je navedel Peter Sellers, nima osnove. KADAR VSA TEHNIKA IN VSA ZNANOST NE ZALEZETA Morska krava naj bi rešila prekope na Floridi Poskusi z drobnoživkami so odpovedali - Stroji bi bili predragi - Nilski konj bi bil nevaren Preostaja še «najbolj neumna žival na svetu» Morske krave so zelo mirne in popolnoma nenevarne živali. So tako tolste in lene, da jim je popolnoma vseeno, kam jih morska plima nosi. Hranijo se s travo, plevelom in cvetjem. Toda zdi se, da je minila doba, ko so tako mirno uživale v svoji lenobi, kajti v ZDA so sklenili, da jih bodo »zaposlili«, In to pri nalogi, kjer bo veliko dela. Morskim kravam je namreč določeno, da očistijo prekope, ki so bili skopani za izsuševanje, odnosno namakanje celih področij. Za poskus so ujeli pet morskih krav in jih pripeljali v prekope. V kolikor se bo «delo» teh pokazalo kot uspešno, odnosno če se s tem poskusom dosežejo rezultati, ki se pričakujejo, bodo ujeli še veliko morskih krav in jih preselili v tiste kraje Floride, kjer je veliko izsuševalnih prekopov. Trava in plevel, tako oni del, ki plava na površju, kot oni de!, ki rase pod vodo ,sta skoraj blokirala izsuševalne prekope v dolžini nad 3.000 km. Ti preko« v istrskih mestecih, zahtevajoč, da i tiih in umetno ustvarjenih meril, Danes in jutri bo na Gradu sv. Justa pel znani ameriški pevec Neil Sedaka, ki je na turneji po italijanskih letoviških krajih. pi pa so zelo važni, posebno oni za odvajanje voda. Posebno velja'to v poletnih nalivih, ko po velikih nalivih steče v doline ogromno vode. Samo lansko leto šo za čiščenje plevela in trave v teh prekopih porabili okoli 200.000 dolarjev, rezultati teh stroškov pa bili neznatni. Stroški za vzdrževanje prekopov naraščajo iz leta v leto, hkjati pa strokovnjaki opažajo, da prekopi zaradi svoje zapuščenosti ne morejo več ustrezati namenu, zaradi katerega so bili izkopani. Strokovnjaki so predlagali razna sredstva za uničenje plevela in trave v prekopih. Najprej so predložili izdelavo posebnih strojev, ki bi iz prekopov odstranjevali plevel Toda stroji bi bili mnogo predragi in bi ne ustrezali Svojemu namenu. Nato so skušali lotiti se plevela in trave z drobnoživkami, ki so jih izbrali biologi. Toda tudi drobno-živke se niso obnesle, ker so na eni strani zastrupljale ribe, na drugi strani pa se je izkazalo, da je cela vrsta rastlin, ki se jih drobnoživke niti ne lotijo, odnosno, ki jim drobnoživke niso kos. Nekomu ’e padlo na misel, naj bi v prekope spustili večje število kač, ker da tudi kače jedo travo. Toda strokovnjaki so preračunali, da s tem ne bo nič, ker da bi bilo treba najmanj sto milijonov kač, da bi vsaj kolikor toliko zalegle. Ta načrt je bil takoj odklonjen, ker bi se v samih nekaj letih kače tako namnožile, da bi od njih imeli več škode kot koristi. Nilski konj, ki prav tako muli travo in plevel in ki bi mu klimatske razmere na Floridi ustrezale, prav tako ni prišel v poštev za to «veliko akcijo«, ker bi se mogel razmnožiti in ubrati pot po slovitih plažah Floride, s čimer bi pognal od tod milijone ameriških turistov. Na vrsto je prišla kot najprimernejša — morska krava. Ideja, da bi se za čiščenje prekopov uporabila morska krava, ni popolnoma nova. Ze leta 1960. je neki časopis objavil vest, da sta sami dve morski kravi odlično očistili neki prekop v Britanski Gvineji. Eno morsko kravo je pred nedavnim kupila ameriška vlada, da bi jo ((zaposlila« pri čiščenju Panamskega prekopa. Zanimivo je, da je ta neznatni dogodek zabeležil malone ves a-meriški tisk. Morske krave živijo tako nezanimivo življenje, da so se ljudje kaj malo zanimali zanje. V 16. in 17. stoletju so jih smatrali celo kot plod domišljije. Menili so namreč, da jih je ustvarila je človeška domišljija in da so jih ljudje videvali le v sanjah. Samica namreč doji mladiča tako, da ga drži s svojimi velikanskimi šapami, kot drži mati otro- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan, ki se bo razvijal zelo intenzivno, bo tudi zelo uspešen. V čustvenih zadevah naj se vam ne mudi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Veliko bo praktičnih poslov, bolj malo pa bo zadoščenja. Zelo živčna diskusija, ki pa bo zalegla. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vse se bo tako razvijalo, da boste komaj dohitevali dogodke. Ne razkrivajte svojih čustvenih nagnjenj. RAK (od 23.6. do 22.7.) V celoti bo dan dober, vendar se ne boste navduševali nad njim. Prijetno presenečenje od nepričakovane strani. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekoliko ste z«n“m«.rlU svoje pologe in to HOROSKOP vas bo veliko stalo. Ne boste najbolj razpoloženi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre-obložili ste se z delom in zato boste marsikaj slabo opravili. Neki važen problem družinskega značaja bo razčiščen. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pripravljali boste načrte za bližnjo bodočnost. Pomembno srečanje v popoldanskih urah. (MfnppTJON (Od 24.10. do 22’U S svojim dinamizmom boste prebrodili vse težave. Večer posvetite sebi in svojcem. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč ste zavzeti, da bi si naprtili nove naloge, ki se vam ponujajo. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spekulacije so zelo nevarne, zato se jim Izogibajte. Razumevanje v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se za kaj odločite, temeljito premislite. Prijetno razpoloženje, ki bi ga bilo škoda pokvariti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dopoldanske ure posvetite delu, popoldanske pa sebi in svojcem. ka med dojenjem. To dejstvo je pfeprostim in lahkovernim mornarjem vsiljevalo najrazličnejše domneve in tedaj so se bile razširile tudi zgodbe o morskih vilah. Ko pa sd problem proučili strokovnjaki in ko je bila tako majska Krava pobij*« na, so te zgodbe nile. Zamenjal jih je konkretni opis In prikaz rhorskč krave: ta tehta od 300 do 1.000 kg in ni redko, da srečamo morsko kravo, ki je dolga tudi več kot 3 m. Morska krava ima gobec podoben gobcu morskega konja, njen rep pa je raven in okrogel, podobno Kot pri bobru. Po svoji nabrani koži spominja na slona. Njene oči pa so tako majhne, da bi jih mogli primerjati očem domačega prašiča. Ta prav gotovo prijetna, nenevarna, vsekakor pa najbolj neumna žival na svetu, živi v obalnih vodah Floride in Karibskega morja, pa tudi v vodah Centralne in Južne Amerike. Morskih krav nihče ne napada, razen človeka. Čeprav jih ni lahko ujeti odnosno ubiti, vendarle obstaja nevarnost, da bodo povsem iztrebljene, kajti njihovo meso ima okus cdlične teletine, tudi tedaj ko je morska krava že izven starosti teleta. Morska krava poje na dan okoli 50 kg cvetja in plevela in verjetno bi pojedla še več, če bi ga imela še več na razpolago. Od cvetja ima najraje vodno hia-cinto, ki je največja nevarnost teh drenažnih prekopov na Floridi. TCo smo že omenili to prijetno, vendar nevarno rastlino, se bomo za trenutek ustavili pri njeni zgodovini. Prinesli so jo v ZDA leta 1884 t. j. v dobi ve- like razstave bombaža v New Orleansu. Pravzaprav je to rastlino prinesla neka gospa iz Venezuele, ki se je bila navdušila nad njeno lepo barvo. Najprej jo je sadila v svoj ribnik. Nato pa je nekaj stebelc spustila v reko St. Johnsk. 2e po 10 letih so bile reke in prekopi Floride porasli s tem čudovitim cvetjem. Toda to cvetje se tako naglo množi in raste tako gosto, da se čolni in majhne ladje s teža-vo prebijajo skozi «otoke vodnih hiacint«. Vrnimo se k morski kravi. Prej smo rekli, da je morska krava zelo mirna žival. Kljub temu pa je ni lahko ujeti. Čeprav so morske krave zelo velike in počasne, se colj redkokdaj pojavijo na površini 'vode. Njim zadb-1 šča, da vsakih 10 minut le malo pomolijo gobec iz vode, da bi zajele zrak. Konci njihovih gobcev pa so podobni kosu rjavega lesa, ki je že dolgo v vodi, ali še bolje Kokosovemu orehu, ki plava na površini in za katerega se nihče ne zmeni. Tudi lovec je ne bo zlahka opazil. Morske krave ne prenesejo mraza in pri najmanjšem mrazu lahko dobe pljučnico. Ko se začne zima, se zberejo v krdela in si poiščejo ustja toplejših rek, posebno onih blizu velikih tovarn, iz katerih se v reko zliva topla voda. Neki ladji je bilo treba polnih 6 mesecev, da ji je uspelo odkriti krdelce petih morskih krav v reki 10 km zahodno od Biskajskega zaliva. Največja od teh krav je tehtala nad 1000 kg. Vsa Florida se sedaj zanima za »kravjo operacijo«, kot jo je imenoval tisk ,in z nestrpnostjo se pričakujejo prvi rezultati. Neki strokovnjaki menijo, da bo ta poskus popolnoma uspel, le da bo treba večje število morskih krav, kajti kanalov, ki potrebujejo čiščenja, je veliko, saj smo rekli, da gre za 3.000 km. Z druge strani Da se morske krave zelo počasi premikajo in pet krav bi potrebovalo veliko časa, da bi obredle vse te prekope, medtem pa bi plevel in trava za nji-mi že ponovno zarasla. («Saturday Evenlng Post«) ZAHODNONEMSKA cDEMOKRA C1JA» Nacistični «koncert po željah» Zahodnonemška revija «Der Spiegel« je nedavno objavila sledeči članek, ki ga objavljamo brez komentarja, ker ga ne potrebuje. Bilo je nekoč, toda v zadnjem času se spet ponavlja: v Zvezni republiki Nemčiji se svobodno po. sluša in prodaja nemška nacistična glasba. Proti temu ni doslej protestiral noben državni tožilec. Sredi junija je duesseldorfsko podjetje za izdelovanje in razpečavanje gramofonskih plošč »Ho-cheder« omogočilo zahodnonem. škim lastnikom gramofonov, da za 35 mark uživajo osladne naci-stične »limonade« in gromske pes-mi Wehrmachta. Slabo so kamuflirane — kot »dokumentarna zbirka*. Sestoji« jo izključno iz zlepljenih originalnih posnetkov. Ne «kvari» jih nikak vzgojni, demokratični komentar. Nasprotno, predstavlja jih sam Hitlerjev napovedovalec Heinz Goedecke, ob sliki katerega je na ovoju napisan zveneč naslov: «Koncert po željah za Wehr-macht«. Večina od skupno 500 trgovcev gramofonskih plošč, katerim je podjetje «Hocheder» poslalo vzorce «koncerta za Wehrmacht«, je izjavila, da je zelo zadovoljna z ((akustično obnovo nemške preteklosti«. Takoj so ti trgovci naročili nove izvode plošč — kot tudi »vse ostalo, kar imate v tem duhu«. Podjetje «Hocheder» bo moglo iz. polniti njihovo željo; Specializirala se je namreč za takšno zvrst gramofonskih plošč. Podjetje »Hocheder« namreč — po pretirani ceni 28 mark — prodaja nekaj zvočnih posnetkov i Hitlerjevimi govori, nacističnim rjovenjem, pesmimi nekdanje SA ter hitlerjevske mladine. Podjetje «Hocheder» baje ne želi s tem početjem nuditi «nove radosti starim borcem*. Ona bi hotela le «izpolniti praznino« na zahodnonemškem tržišču plošč, kateremu sicer prav gotovo ne manjka «resnega in dobro komentiranega materiala« iz nacistične nreteklosti. Solastnica duesseldorfskega pod. jetja Elsa Hocheder pravi: »Toliko grdega je že bilo doslej rečeno na račun nacistične dobe! Mislili smo, kaj bi bilo, če bi enkrat dali ljudem tudi nekaj simpatičnega!« . Nič simpatičnega pa na plošči »Govori in pesmi nacistične Nemčije« — za katero je podjetje delalo reklamo leta 1959 — niso mogli najti varuhi zahodnonemške pravice. Tedaj so odredili, da se plošča zapieni. Brihtna Elsa Hocheder pa je izkoristila javno diskusijo, ki je toliko pomagala reklami njenih izdelkov, in kmalu vrgla na trg novo verzijo, očiščeno inkriminiranih pesmi in z blagimi »demokratičnimi« medteksti, «To je bil uspeh!« — se je pohvalila. Tudi ta je sicer prišla prej pred sodišče, toda zvezna instanca je končno vendarle dovolila, da se ta plošča prodaja v neomejenih količinah. Da bi državnemu tožilcu onemogočila neposredni postopek proti podjetju, je Elsa Hochede? v nekem študiju v Sollingenu na ročila le eno matrico «Koncerts po željah za Wehrmacht». Samt plošče pa je izdelalo ameriško podjetje «The Documentary Se ries — Nevv York». Podjetje Ho cheder jih je le — uvažalo v Zahodno Nemčijo. Elsa Hocheder sedaj pričakuj« ponovno reprizo sodnega procesa ki bi, kot prvi, mogel služiti kot reklama za njene izdelke. Medtem pa dela reklamo za nemško-ame-riško koprodukcijo. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Pogled na svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z melodijo po svetu; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče; 18.50 Slovenski samospevi; 19.15 Tržaška gledališča; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.30 Revija pevcev; 21.00 Simf. koncert; v odmoru Knjižne novosti; nato Di-adeland. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 «E1 caicio«; 13.40 Iz «Ma-non Lescaut«; 14.25 «Most, ki mu pravimo Trst«. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Turistične beležke; 13.00 Od opere do opere; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije in ritmi; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz Puccinijevih o-per; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Ital. pesmi; 17.40 Iz operetnega sveta; 18.00 Prenos RL; 19.00 Armando Sciascla; 19.30 Prenos RL; 22.40 Hindemithova sonata štev. 3. Nacionalni program 6.30 Vrem« na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; *.10 Rossini in SREDA, 5. AVGUSTA 1964 Paisiello; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Doba počitnic; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schumannove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Orkestri; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Mladi koncer-tisti; 17.25 Mednarodni pevski natečaj; 17.40 Torellijev koncert, o-pus 8; 18.35 Neapeljska antologija; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 C. Costantini: «Le nozze di Rosalda«; 22.00 Dopis iz Holandske; 22.15 Plesna glasba. H. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje U. Marcato; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Neapeljske pesmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert; 16.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Kon-Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejša plošča; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Benetke včeraj, danes, jutri; 21.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Ital. slovstvo; 19.00 Knjižne novosti; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Beethovnove skladbe; 21.30 Pesem intelektualcev; 22.45 Glasbeni Slovenija 8.05 Plesni orkester; 8.30 S poti po Orientu; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.20 Zvočni mozaik; 10.15 Zabavna glasba; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Trije pianisti okrog Chopina; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači pčle-mčle; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Radio Koper; 18.45 Kulturna transverzala; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz naših studiov: 20.45 Glinka: «Ivan Susanin«; 22.50 Literarni nokturno. Ital. televizije 18.00 Program za najmlajše; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: »Slonokoščeni stolp«; 21.50 Pevci lahke glasbe; 22.30 Dežela severnega Jelena; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ostrovski: »Recite in provincia«; 22.55 šport. Jug. televizija 17.00 Festival evropske folklore; 19.10 Obzornik; 19.30 Mendo vam predstavlja; 20.00 TV dnevnik 20.30 Propagandna oddaia, 20.45 Los Paraguayos; 21.45 Poreč — reportaža; 22.05 Včeraj, danes, jutri. URADNO POJASNILO TRGOVINSKE ZBORNICE Bencinske bone samo za potrošnike na področju proste cone Proučujejo možnosti, da bi jih razdeljevali vsem upravičencem, ki spadajo pod občino Gorico Lastnike motornih vozil, ki prejemajo bencinske bone proste cone, je zajel preplah, da jim jih bodo zaradi vedno večjega števila motornih vozil znižali ali celo popolnoma odvzeli. Zato je trgovinska zbornica objavila uradno stališče do tega vprašanja, ki ga objavljamo v naslednjih vrsticah. Ce se kontingent bencina proste cone izčrpa pred koncem leta, je treba to pripisati povečanju števila vozil, 'Katerih lastniki imajo pravico do pogonskega goriva. Kontingent znaša na leto 30.C00 stotov. Leta 1958 je ta bencin trošilo 16.315, v prvih mesecih tega leta pa 19.747 prevoznih Sredstev. Pomanjkanje bencina je že bolj na dlani, če se upošteva, da smo imeli 1951. leta na voljo 24.0C0 stotov povprečno na vsako leto pri komaj 4179 prevoznih sredstvih. Iz zgornjih številk je razvidno, da bi se moralo pri osrednjih oblasteh zahtevati zvišanje kontingenta, česar ni bilo mogoče doseči. Težav.e bi mogli odstraniti z znižanjem nakazil. Trgovinska zbornica pa takšnega ukrepa ni mogla sprejeti v začetku tega leta, ker je bila zaposlena s pravilnikom o upravljanju kontingentov, ki ga je ministrstvo odobrilo šele konec aprila. Znižanje k.ontingenta z majem ne bi prihranilo dovolj pogonskega goriva za vse leto, ker motocikli porabijo mesečno okoli 10, avtomobili pa po 40 1 bencina na mesec. Te količine pa so že tako majhne, da jih ni več mogoče krčiti. Približno enaka je potrošnja nafte, vendar z razliko, da zaposluje veliko število delavcev, zaradi česar se pričakuje, da bodo ministrske oblasti zvišale kontingent. Da bi dobili pogonsko gorivo, so pri ministrstvu za finance zahtevali (na podlagi koncesije od 1963. leta) predujem pogonskega goriva na kontingent za leto 1965, vendar predujma niso odobrili, ampak so poudarili, da se morata bencin in nafta proste cone deliti na novih osnovah, se pravi samo v tistih občinah, ki sestavljajo po^ročie proste cone. S temi določili se odvzema pogonsko gorivo ostalim občinam naše pokrajine, ki so ga prejemale vse od ustanovitve proste cone, ko je bilo na volio dovolj goriva in malo prevoznih sredstev. Ce bi se ravnali strogo po določilih pravilnika, tedaj bi morali podeljevati bencin in nafto proste cone samo potrošnikom na področju med obema rekama in Robert Zadnja VERDI. 17.30: «Bataan», Taylor in T. Mitchell. predstava ob 22. CORSO. 17.15: «La donna che vis-se due volte«, J. Stewart in K. Novak. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic CENTRALE. 17.00: «Notti nude«, Italijanski barvni kinemaskopski film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ulici Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 27,2 stopinje ob 15.15, najnižjo 14,3 stopinje ob 5.50. Povprečne anevne vlage Je bilo 67 odstotkov. državno mejo ter bi morali izključiti celo nekatere vasi goriške občine kot so Ločnik, Podgora, Oslavje, Pevma in Sentmaver. Doslej še niso sprejeli nikakršne odločitve ter proučujejo možnosti, kako bi vendarle omogočili preskrbovanje z gorivom po znižanih cenah vse potrošnike iz vasi goriške občine. Jcstvinski boni za avgust Trgovinska zbornica je pričela z razdeljevanjem jestvin proste co. ne za mesec avgust potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev pokrajine. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli na odrezek št. 11 o- sebne živilske nakaznice 1,5 kg sladkorja na osebo po najvišji ceni 200 lir za kg, 0,250 g surove, ali 200 g pražene kave na odrezek št. 14, liter semenskega olja in 200 g masla. Razdeljevanje se zaključi 31. avgusta. Prednostne lestvice profesorjev Šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasnih deskah dokončne pokrajinske prednostne lestvice profesorjev, ki poučujejo na goriških šolskih zavodih v letu 1964-1965. Funkcionarji so že upoštevali pri Izdelavi lestvic točke, ki izhajajo iz kvalifikacije za begunce. ARETACIJI DVEH MLADENIČEV Prišel je p« steklenice odnesel pa je 5.000 lir Tatvina je bila izvršena v gostilni Edoarda Ban. cona - Tat avtomobilov alergičen za fotografiranje Kvestura je prijavila sodišču v Tržiču 18-letnega Franca Ginaldija iz Ul. Dante 7 v Tržiču, ker se ni hotel fotografirati. Na kvesturi je namreč takšen običaj, da človeka, ki je storil več tatvin, fotografirajo in katalogirajo. Zaradi svojega nespametnega dejanja se bo moral Gi-naldi zagovarjati pred sodiščem. Sodišču so prijavili tudi 18-letnega Paola Cudricka iz Ul. Cordaio-li 29 v Gorici. Zalotili so ga pri tatvini v gostilni «A1 buon Furlan« v Ul. S. Giovanni, ki je last Edoar. da Baucona. Pred nekaj dnevi je Cudricka prišel v gostilno ter gospodinjo vprašal, ali mu lahko izroči prazne steklenice. V dobri veri je gostilničarka, ki je bila sama v lokalu, odšla v klet. Medatem je mladenič odnesel iz miznice, kjer hranijo denar, 5.000 lir in z njimi izginil. Za prekršek bo prišel na zatožno klop. Do dneva razprave bo na začasni svobodi. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlltiiiiiiltiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllilliiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiliiiliiiiill BLIŽA SE VELIKI ŠMAREN 14 patrulj prometne policije bo skrbelo za prometno varnost Patrulje bodo nadzorovale promet na vseh važnih križiščih - Pripravljenost rešilnih avtomobilov • Preštevali bodo tudi število vozil Bližajo se poletni prazniki, ki jih poznamo z imenom veliki šmaren, z njimi pa se veča promet na naših cestah. Vedno več je motoriziranih ljudi, ki se prevažajo po naših cestah: eni prihajajo, drugi odhajajo. Vsi pa se premikajo v znamenju iskanja oddiha ob morju ali v hribih. Lahko pričakujemo, da bo reka motoriziranih, ki bodo vozili po naših cestah prihodnje dni izredno «narasla». Čimbolj se bomo bližali velikemu šmarnu, toliko bolj bo gostota prometa naraščala. Tega se najbolj zavedajo patrulje prometne policije, ki morajo skrbeti, da se bo promet hitro odvijal in da ne bo zahteval prometnih žrtev. Za dosego teh smotrov se je že včeraj sprožil poseben mehanizem, ki bi mu lahko rekli «o-peracija veliki šmaren.« Njen glavni protagonist je prometna policija s svojimi 14 patruljami, ki bodo te dni neprestano krožile po najprometnejših državnih cestah. Stalno bodo nadzirale promet v Villi Vicentini, kjer je nevarno križišče na poti v Gradež, dalje na križiču v Sesljanu, Crosere in Muzzana. Od 13. do 23. avgusta bodo postavili več nadzornih postaj, ki bodo preštevale vozila. To Dodo zaupali posebnim aparatom, ki so sestavljeni iz gumijaste cevi, ki je napolnjena s stisnjenim zrakom, ter števca. Cev položijo čez cesto; ko vozilo zapelje čez njo, ustvari v cevi pritisk, ki z impulzi prešteva vozila. V stalni pripravljenosti bodo tudi vozila Zelenega in Rdečega križa. Nadzorstvo prometnikov kakor tudi njihova prisotnost bo zmanjšala število prometnih nesreč. Tudi prejšnja leta je bilo okoli velikega šmarna razmeroma malo trčenj ob tako velikem prometu. Bolj kot ti varnostni ukrepi pa bodo nesreče preprečili šofetji s previdno vožnjo ter spoštovanjem prometno - varnostnih predpisov. Zato storimo vse, kar je v naši moči, da se želja po iskanju počitka ne bo spremenila v ogrožanje svojega ter življenja ljudi, ki jih bomo srečavali. Pogreb Visintina Adalgisa Predvčerajšnjim so v Laškem pokopali 42-letnega Adalgisa Visintina iz Selc, ki so ga poznali vsi Kraševci. Spoštovali so ga zaradi njegovih naprednih idej ter ljubezni, ki jo je gojil do Slovencev. Umrl je zaradi srčne kapi. Pokojnik je bil zaposlen na železnici ter je v prostem času deloval tudi v okviru ustanove SIAE. Na zadnji poti ga je poleg ogromnega števila prebivalcev iz doberdobske občine pospremilo tudi več županov furlanskih občin. Spor zaradi proizvodne nagrade v tekstilni tovarni Federtessili — C1SL sporoča, da Zveza industrijcev ter ravnateljstvo podgorske tekstilne tovarne nista sprejeli poziva sindikalnih organizacij, da bi se čimprej sestali ter razčistili nejasnosti, ki so se pojavile okoli proizvodne nagrade za leto 1964. O stališču ter ravnanju vodstva tovarne so sindikati že obvestili delavce. Sindikalna organizacija zahteva, naj pokrajinski urad za delo čimprej skliče predstavnike obeh strank. Trije mladeniči ranjeni zaradi avtomobilske nesreče v Dolu Zaradi trčenja avtomobila v Dolu v cipreso so včeraj sprejeli na zdravljenje še tretjega ponesrečenca, ln sicer dijaka 18-letnega Ivana Doktoriča iz Ul. della Bona 7, ker se je potolkel po levi strani prsnega koša, levem kolenu in desnem stegnu. Doktorič se je skupno z 22-let-nim Gianfrancom Stello, delavcem iz Ul. Croce 13, 16-letnim vajencem Romanom Vidmarkom iz Ul. Scuola Agraria 6 ter 17-letnim Franeescom Petarinom, trgovskim pomočnikom, peljal s fiat 800 iz Kopra. Zaradi neznanih vzrokov pa so se zaleteli okoli 4. ure v cipreso. Ni izključeno, da je šoferja premagal spanec. Drevo je avto odbilo na cesto, ter bi se kmalu zaletel vanj drugi avto, ki se je peljal za njim. S tem avtom So takoj odpeljali v bolnico Stello in Vidmarka, ki se bosta zdravila 20 odnosno 10 dni zaradi raznih poškodb. Avtomobil, ki je last Ser- Jutri četrtkov sejem v Gorici Jutri, 6. avgusta se bo vršil v Ul. Cadoma v Gorici 15-dnevni četrtkov sejem. Kot običajno bodo potujoči trgovci razstavljali in prodajali svoje blago. Kratke iz bolnišnice Na delu pri podjetju Dani Valentino v Ul. Aquileia se je včeraj ob 17.45 poškodoval električar 29-letni Arnaldo Urbani iz Tržiča. Stiskal je izvijač, ki se mu je zmuznil iz roke ter ga globoko ranil v levo dlan. Doma se bo zdravil 10 dni. Deset dni se bo zdravil 34-letni Mario Calligaris iz Ul. Vicenza 18 v Gorici, ki je po poklicu poštar. 2e 25. julija je padel z motorjem, pa se je šele včeraj zatekel v bolnišnico, ker se mu ni hotela zaceliti rana, ki si jo je povzročil prj padcu na desni roki. gia Mosera, so zelo razbitega pripeljali v neko goriško karoserijsko i bodo pripravljali na prihodnjo delavnico. I zono. Goriški Dom na mednarodnem turnirju na Jesenicah Odbojkarska ekipa Dom, ki je sodelovala na mednarodnem tekmovanju na Jesenicah, se je v ponedeljek vrnila v Gorico. Igralci so bili izredno zadovoljni s potekom tekmovanja, saj so se mogli v borbah z izredno močnimi ter tehnično dobrimi ekipami naučiti marsikaj koristnega. Na turnirju je sodelovalo pet ekip, ki so se uvrstile po naslednjem razporedu: 1. Novo mesto, 2. Jesenice, 3. Ka. nal, 4 Žirovnica, 5. Dom. Tekmam je prisostvovalo veliko ljubiteljev te igre. Igrišče je bilo okrašeno tudi z italijanskimi zastavami. S tekmovanja so nekateri igralci odšli na trening v Rovinj, kjer se se- m ^ ODBOJKA Reprezentanca Trsta premagala Mladost V dveh tekmah — ko sta se praški Spartak in zagrebška Mladost ustavila za dva dni v Gradiški in Trstu — je tržaška reprezentanca prvi večer dosegla pomembno zrna. go nad Mladostjo, drugi večer pa je s Spartakom uspela priboriti si en set. Prvi večer v Gradiški so se tržaški odbojkarji zagnali ter dosegli v prvem setu lepo zmago. V drugem so pa Zagrebčani vzeli igro v roke zelo zares in zdelo se je, da bodo imeli v tretjem setu lahek posel. Toda stvari so se spet obrnile in zagrizenost borovcev v tržaški reprezentanci ter nekaterih gasilcev je prinesla zmago Tržačanom. Lažje delo je imel z Mladostjo Spartak. Res pa je, da Mladost ni imela s seboj svojih dveh najboljših igralcev. Rezultat tekem prvega večera: Trst - Mladost 2:1 (15:8, 2:15, 19:17). Spartak . Mladost 2:0 (15:6, 15:10). Za Trst so nastopili: Capodei, Gianeselli, Jurkič, Pavlica, Venturi, S. Veljak, Neubauer, Pipan, Walter Veljak, Frison. V nedeljo je tržaška reprezentanca nastopila proti Spartaku in uspelo ji je osvojiti drugi set. Med Tržačani se je zlasti odlikoval Pavlica. Spartak pa je nato premagal v treh setih tudi Mladost. Zagrebčani so na trenutke prikazali krasno igro, lepo za oko in tudi koristno, takoj nato so pa popolnoma popustili. Cehi so pa bili ves čas na enaki ravni. Rezultati tekem drugega večera: Spartak - Trst 2:1 (15:7, 14:16, 15:8). Spartak . Mladost 2:1 (11:15, 15:6, 15:10). - Prireditev na igrišču Ferroviaria je motilo slabo vreme. «P0 JUGOSLAVIJI* DO KARLOVCA Francoz Gomard prvi v 11. etapi Danes je na vrsti najdaljša etapa od Karlovca v Pulj (233 km) KARLOVAC, 4. — Zmagovalec 11. etape kolesarske dirke «Po Jugoslaviji« je Francoz Gomard, ki je progo od Nove Gradiške do Karlovca (202 km) prevozil s časom 5;03:00. Med najboljše plasiranimi Jugoslovani so šebelič, ki vozi za ekipo Hrvaške, na 9. mestu s časom 5;06:29, zatem Bajlo (Jug.) na 12. mestu ter Roner in Pečnik na 13 in 14. mestu, ki vozita za Slovenijo. Vsi ostali so privozili na cilj s časom 5;08:39. To je čas petnajstega. V splošni lestvici vodi še vedno Valenčič (Jug.) s časom 33 ;11:37, pred Ilijevom (Bolg.), Škerlom (Jug.) in Boltežarjem (Jug.). Med ekipami je prav tako v vodstvu Jugoslavija s 16’34” pred Bolgarijo. Jutri Je na sporedu najdaljša etapa dirke Karlovac . Pulj (233 km). Avstrija - SFRJ v Rad Gleichenbergu V Bad Gleichenbergu sta tekmovali jugoslovanska in avstrijska plavalna reprezentanca. Zaradi primer, jave v množici plavalnih rezultatov (prvenstvo Italije in ZDA) objavljamo še rezultate tega dvoboja. V vaterpolu so prvi dan zmagali Jugoslovani s 4:1 (0:0, 0:0, 4:0, 0:1), iiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiimiitiiiiiliiiMiiiuniiiiiiiiiiiii mm mkjm TU TAM Nedeljska kolesarska dirka «Po Romagni se je končala z zmago Adriana Duranteja. Vrstni red na cilju: 1. DURANTE Adriano 287 km v 7.51’40”, povprečno 36.120 km na uro; 2. Bitossi Franco; 3. Mugnaini Marcello; 4. Pambianco Arnaldo; 5. Mealli Bruno; 6. Balmamion; 7. Bailetti po 6’22”; iiiiiiiiiiiiiin iiiii m mili mili iiiii iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMUiiHii im um iiiMiinniiiiiiiiiiiiii iii m mi mi mi iiiiiiii m mi im n n n ii itimiui iii nuli iiiii iiiimiiii m n n MiiiiMiiin V OKVIRU TRIDNEVNEGA PRAZNIKA P. D. «VRBA» Sovodenjci navdušeno sprejeli godbo na pihala iz Idrije Pozdravni nagovor župana Cešcuta ob prihodu gostov ■ Cost špalir občanov vzdolž ceste, po kateri so igrali mladi godci Med tridnevnim praznikom v Sovodnjah vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Navzlic temu Pa so pripravili dogodek, ki se ga bodo vaščani še dolgo spominjali. Z nastopom idrijske godbe na pihala so navdušili občinstvo, ki je pozdravilo godce ob prihodu v vas in na večernem koncertu. Posebno prihod gostov bo domačinom še dolgo ostal v spominu. Pri kamnu, kjer je občinska meja, ie goste sprejel župan Jožef Ceščut s spremstvom, ter jim izrekel naslednji pozdrav: Dragi gostje! V imenu občanov ter prirediteljev vas tovariško pozdravljam ob prihodu p našo občino. Sovodnje so slovenska občina, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine. Naš vežejo z rojaki V matični domovtnt bratska čustva ter globoke vezi tradicij in kulture, ki jih želimo še naprej krepiti. Dobri sosedski odnosi med na- šima državania, privrženost stvari miru in koeksistenci, to so trajne vrednote, izhajajoče iz skupnega boja za svobodo, ki jih hočemo čuvati in razvijati. Naj bo vaše prvo bivanje med nami čimbolj prijetno, da bi se kar najbolje spominjali našega kraja in naših ljudi, katerim ste prišli igrat in jih zabavat. Nato je deklica izročila predstavniku godbe lep šop rož, dekleta pa so pripela godcem na prsi rdeč nagelj z rožmarinom. Po opravljenem svečanem sprejemu so se godci postrojili ter korakoma šli po glavni cesti v vas. Igrali so koračnice ter partizanske pesmi. Vaščani so jim pripravili gost špalir, ki se je vil tja do konca vasi. 2e dolgo let Sovodenjci niso pokazali takšnega navdušenia kot ta dan. Bila je zares nepozabna nedelja. Pri prvi gostilni so spontano razpeli čez cesto rdeč trak, kjer so se morali godci ustaviti ter popiti čašico dobrega vina. Kapelnik Drago Kanduč se jim je •tahvali! za zares prijetno presenečenje. Po večerji so godci spet postrojenj odšli na igrišče, kjer so imeli koncert, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo precejšnje število vaščanov in tudi meščanov. V Imenu sindikata rudarjev je pozdravil Sovodenjce Tomaž Pavšič, ki je dejal, da idrijska godba tokrat ni prvič v Sovodnjah Ko je bila osrednja godba IX. Korpusa, je 1946. leta igrala v njihovi vasi Govornik je nadalje poudaril bratske vezi, ki vežejo Slovence z ene in druge strani meje. Po koncertu so godci zaigrali nekaj poskočnih za ples. Mlado in staro se je veselo zavrtelo ob njihovih taktih Se prav posebno veselo pa je bilo ob koncu, ko je na prošnjo Janka Cotiča godba zaigrala še nekaj plesnih komadov. 8. Cribiori; 9. Zilioli; 10. Boni po 9’28”; 11. Ciampi; 12. Taccone; 13. Pelizzoni; 14. Defilip-pis; 15. Galbo; 16. Vendemiati; 17. Vicentini; 18. Bariviera; 19. Panelni; 20. Contemo; 21. Casati; 22. Chiappano; 23. Fantinato po 11’37"; 24. Lotti; 25. Fabbri Pasquale; 26. Fabbri Giovanni; 27. Sabbadin; 28. Assirelli; 29. Mačehi; 30. Baldan; 31. Fontana; 32. Brugnani; 33. Fran. chi; 34. Trape; 35. Ferretti; 36. Piancastelli; 37. Mazzacurati; 38. Partesotti; 39. De Prh. Izpopolnjeno moštvo za Olsztyn RIM, 4. — Na predlog tehničnega komisarja je predsedstvo FIDAL izpopolnilo mladinsko reprezentanco za lahkoatletski troboj Poljska-Italija-Francija, ki bo prihodnjo nedeljo v Olsztjmu na Poljskem. Določeni so še sledeči tekmovalci: 100, 200, 4x100 m: Cassini; 400 m ovire: Setti; višina: Spencer; daljina; Bonechi; troskok: Busso; palica: Sgrazzuti; kladivo: Gola; hoja 10 km: Višini, Troiani. • * • TAORMINA, 4. - Rezultati sedmega dne italijanske turneje skupine profesionalnih teniških igralcev (igre so bilj na en sam set): Rosevvall (Astral.) — Gune. no (Sp.) 8:5. Gonzales (ZDA) — Buchholz (ZDA) 8:3. V dvoje; Gonzsles-Gimeno — Rosevvall 'n Buchholz d:5. Osmi dan turneje je Gimeno premagal Bucnholza z 8:6, Rosevvall Gonzalesa s 6:3, 2:6, 6:2. V dvoje niso igrali zaradi teme. Lestvica: Rosewall 19 točk. Gl meno 18, Gonzales 10, Buchholz J Di Stefano ne pride v Milan MILAN, 4. - Alfredo Di Stefa no je telefoniral tajništvu «Mtlana», da se odreka ponudbi kluba ln torej ne bo prišel v Milan. drugi dan pa 6:2 (1:0, 2:0, 2:1, 1:0). V skokih je bil prvi Mrkvička (A), drugi Opšteter (J), tretji Lilt (A), četrti Košorok (J). Pri ženskah: 1. Bergmaier (A), 2. Bahov-skl (A), 3. Jenko, 4. Mijovič (J). V skupni oceni so zmagali Avstrijci s 120:103. REZULTATI MOŠKI 100 m prosto: 1. Keli (Avstrija) 56.1, 2. Viland (A) 57.6, 3. Depolo (Jugoslavija) 57.9, 4. Dobrila (J) 58.3. 200 m metuljček: 1. Dekar (A) 2:23.5, 2. Ziegler (A) 2:25.5, 3. Dermastja (J) 2:26.4 (nov slovenski rekord), 4. Brinovec (J) 2:28.2. 200 m prsno: 1. Tomičič (J) 2:44.6, 2. Smrka (A) 2:47.1, 3. Haber (A) 2:47.4, 4. Boneti (J) 2:50.4. 1500 m: 1. Dijakovič 18:23.9, 2. Rogošič (J) 18:27.4, 3. Klajh (A) 19:04.3, 3. Dekar (A) 19:44.0, 4 x 100 mešano: 1. Avstrija 4:17.7 (nov avstrijski rekord), 2. Jugoslavija (Vrbovšek, Tomičid, Depolo, Dorčič) 4:18.3 (nov jugosl. rekord). 400 m prosto: 1. Dijakovič (J) 4:28.8, 2. Lajit-ner (A) 4:40.6, 3. Klajš (A) 4:42.5, 4. Brinovec (J) 4:43.5. 200 m hrbtno: 1. Viland (A) 2:21’6, 2. Vrhovšek (J) 2:22.8, 3. Dorčič (J) 2:25.2, 4. Loj (A) 2:36.8. 400 m mešano: 1. Cigler (A) 5:14.5, 2. Rogošič (J) 5:16.2, 3. Pitner (A) 5:23.8, 4. Dermastija (J) 5:34.8. 4 x 200 m: 1. Jugoslavija (Dobrila, Depolo, Rogošič, Dijakovič) 8:43.4 (nov Jugoslovanski rekord), 2. Avstrija 8:44.0. Dijakovič je svojih 200 m preplaval v 2:6.4, kar je boljše od jugoslovanskega rekorda. ZENSKE 400 m prosto: 1. Cajer (J) 5:05.8 (na 200 m 2:26.1 — nov jugosl. rekord), 2. Verži (J) 5:23.5, 3. Miler (A) 5:33.1, Puge (A) 5:41.2. 100 m prosto: 1. Pauker (A) 1:04.7, (nov avstrijski rekord), 2. Trtnik (J) 1:07.9, 3. Gros (A) 1:08.2, 4. Cajer (J) 1:08.3. 400 m mešano: 1. Filipovič (A) 5:55.8 (nov avstrijski rekord), 2. Bjedov (J) 6:10.7, 3. Rubeša (J) 6:21.0, 4. Mišfelner (A) 6:23.7. 4 x 100 prosto: 1. Avstrija 4:35.4 (nov avstrijski rekord), 2. Jugoslavija (Trtnik, Bo-ban, Verži, Cajer 4:37.3 (nov jugosl. rekord). 200 m prsno: 1. Filipovič (A) 2:55.4, 2. Bjedov (J) 2:59.9, 3. Lenšek (A) 3:10.3, 4. Peterman (J) 3:11.7. 100 m hrbtno: 1. Saje (A) 1:13,8, 2. Hafner (A) 1:15.0, 3. Pilič (J) 1:18.4, 4. Souvan (J) 1:20.0. 100 m metuljček l. MaJa Jelovac (J) 1:18.9, 2 Filipovič (A) 1:19.1, 2. Pankerl (A) 1:20.6. 4. Skoriia (J) 1:21.9. 4 x 100 mešano: 1. Avstrija 5:05.8, 2. Jugoslavija 5:15.7. SZ si jp osvojila pokal Galca VICHY, 4 — SZ je premagala CSSR v finalu za pokal Galea s 3:2. Po drugem dnevu je SZ vodila z 2:1, toda danes je CSSR izenačila, ko Je Kodes premagal Ivanova s 5:7, 4:6, 10:8, 8:6, 6:3. V zadnji, odločilni igri pa je Metre-levi brez težav odpravil Ceha Kou-delko s 6:1, 6:4, 6:1. MILICA OSTROVSKA; SIL VIRA T0MASINI Življenje, borita in junaška smrt ■Tržačanom neznane Tržačanke" Tone je Silvi ro privlačeval a svojo proletarsko preteklostjo, z izkušnjami, ki si jih je pridobil pri političnem delu z jeseniškimi delavci, s svojim trpljenjem na zasliševanjih ln v zaporih, posebno v beograjski GlavnjaCi, s svojo neusahljivo vero v zmago delavskega razreda in s svojim vedrim, bistrim duhom. Ona pa mu )e pomagala s svojim znanjem, pridobljenim v šolah, s svojo ljubeznijo do umetnosti m s svojim kritičnim duhom, s katerim mu je svetovala pri njegovem literarnem delu. Sam se je spomnil v poslednjem pismu, namenjenem njej, '-oko Je vedno pohitel k njej, ko je «kaj posrečenega vrgel na papir«. Tako sta se dopolnjevala in duševno bogatela. Njuna velika ielja po vse boljšem obvladanju marksizma ju je privedla na študijske sestanke, na katerih so se zbirali Vida Tomšič, Tone Šušteršič, Mile na Mohorič, Tone Dolinšek, prof. Krašovec z ženo, prof Košir in drugi. Misli so se kresale, marksistična literatura pa prehaja iz rok v roke. Organizacijsko pa Je bila povezana s celico, ki se je mnogokrat sestajala pri Furlanovih. Bivali so v podstrešnem stanovanju na sodišču. Silvira pa je * ;di potovala b političnimi nalogami na Javornik in na Jesenice — obiskala je tudi Čufarjeve — pa v Kranj, kjer je imela stike s tamkajšnjimi znanimi komunisti. Ob takih prilikah se Je u-stavljala pri' sestri, ki je tedaj učiteljevala v Šenčurju pr) Kranju. Tone Čufar pa se Je zelo mnogo mudil v Domu visoko-šolk. Bil je tam kakor doma. V sprejemnici so imele pisalni stroj in pesnik proletarec, skorajda brezdomec, Je tu lahko tipkal, tu preživljal mnogo ur v družbi naprednih deklet in te so mu celo hranile in skrivale razne spise, tudi prepovedane. Vodstvo doma Je začelo negodovati zaradi njegove pogoote navzočnosti, čeprav so v sprejemnico prihajali tudi drugi fantje, toda ^ufar jih Je posebno motil, ker je bil tedaj kot komunist ln delavski pisatelj že znan. DOBA BREZPOSELNOSTI Potem ko je Bllvira leta 1938 diplomirala, se je kar s Tonetom pripeljala v Maribor. Njega so najprej vzeli rod stre-ho Clžmekovi, končno pa si je najel sobico v Geršakovi ulici št. 44 in bil tako bližnji sosed Tomasinijevih. Toda Čufar Je bil več pri Tomasin"evih kakor doma. Silvlrina, mati ga je viljubila kot sina. Orožniki so ga nepreneho- ma opazovali in mu delali doma preiskave, tako da se 'c čutil oviranega. Kljub temu co 'se pri njem zbirali pobreški mladinci in najožje stike je imel s sosedi Cižmekoviiru. Prav tako je ostal t tvezi z Ljubljano in z Jesenicami, kjer je imel svojce. Pri ilegalnem delu pa sta morala biti Tone in Silvira posebno oprezna. Zaradi večje varnosti sta pošiljala kar mater Ivanko Tomasinl kot kurirko v Celje, v Ljubljano, na Jesenice. Stisnila sta Ji vozno karto v roke in šla Je, čeprav jo Je zadrževalo delo. Vse bolj se Je vživljala v Silvtrine in Tonetove nazore, da Ji kljub utrujenosti ni bilo težko iti na pot. Ostali domači pa so se čudili, odkod mami nenadoma taka želja po potovanjih. Za mariborske komuniste, posebno pa za pobreške, je vedno veliko pomenilo, da je prihajala Silvira iz Ljubljane domov na počitnice. Njen vpliv se jč poznal povsod, v krožku delavskih žena, ki so ga organizirale komunistke s posredovanjem društvene taj niče učiteljice Jele Levstik pri meščanskem ženskem društvu, prav tako je bila organizatorka krožka žena delavk pri pobreški Vzajemnosti in pomagala Je z nasveti. Seveda tudi ob veliki tekstilni stavki jeseni 1930. leta ni mogla stati ob strani, dasi ni bila med organizatorji. Ob vsakem obisku v Mariboru se je sestajala s svojo prijateljico iz šolskih let Roma no Serak, ki je ta čas tudi dozorela v agilno komunistko, partijsko pa Silvira ni bila vezana na Maribor, temveč na Ljubljano. Tu v Mariboru .-e večinoma ni udeleževala akcij — medtem ko Je neutrudljiva Romana Sirila partijsko literaturo, raznašala legalno marksi stično literaturo in se udeleževala napisnih in drugih »’q zanimanje za družbena in politična vprašanja, na nekatere pa je imela posebno močan vpliv in s temi se je tudi posebej sestajala. Bil je to neke vrste marksistični krožek in iz njega so se razvili mnnci poznejši terenski delavci ln borci, kot okrožni '■'■'-»•etar Man jan Bantan, Savo Kladnik iz Sevnice, Srečko Rainer In dru gl. Pred volitvami leta 1938 se je razmahnila borba za demokratizacijo volilnega sistema Nekatere izobraženke so zahtevale- volilno pravico tudi za ženske. Napodil Je usodni tra nutek, ko bi se dalo tudi delavske in kmečke žene iztrgali Iz politične nezainteresiranosti. Komunistke so •—ipravtle prav s Silvirino pomočjo predavanje, ki naj ' prikaže, da politika ni r * aj visokeg-In tujega, temveč z' leva sleherno plat vsakdanjega življenja državljanov, še prav po- sebno seveda, da se žena lahko sebi in svoji družini v prid v občini najlaže r',ejstvuje. Da bi pa žene bolj pritegnili, so poleg predavanja o volilni pravici postavile p» dnevni red Se kako zdravniško predavanje. Povabilu na *'''4',’ovanJe se je rade volje odzvala mlada zdravnica levičarka Eva Sau-bah. Silvira sama ni nastopala, temveč sodelavka profesorica, ki se je laže skrivala pod plaščem meščanskega feminizma. Posebno lepo Je uspelo zborovanje v Kamnici, kjer so žene napolnile dvorano do zadnjega kotička ln Je bilo med njimi največ kmečkih žena. Vplivala pa Je ~ilvlra tudi na organizacijo T'.uštvo kmečkih fantov in deklet kakor tudi na Rdečo pomoč. Službe pa ni in ni dobila. Tudi Tone Čufar je imM pičle dohodke Pisateljevanje mu je le malo neslo, nekaj zaslužka je sicer imel pri Toten listu, pri Večemiku in pri delavskih listih. Toda vse to je bilo le prtgodno. (Nadaljevanje sledi) URKDNiftl VI): TRSI - UL MiiNTEllHl » tl TELEFON S3-SU8 U) 94-63)1 - Poštni preda) 559 - H Milu'/MIA: (iOKH.A: Ulica Silvio Pellioo l 11 Telelon 33*2 - llPKAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA »t 'M - Telefon 87*338 - NAROČNINA: mesečna Hill) ur - Vnaprej četrt letne 3 2 Mi ut polletna 4 4(io ur celoletna / lilo Ur - SFRJ t tednu ju din mesečno 420 din - Nt-u<-i|*ka posamezna 40 din letno 1920 din. polletno 960 cUn, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ MMT DZS Ljumiana. Stari tra 3 1 teleton 22 2U7 tekoči račun pri Narodni Danki v L'uru|am mm 14 «03 ite - (MILAMI One oglasov: Zb veak mm v širini enega etolpca: trgovski 150, finančno upravni 240, osmrtnice 160 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Uglasi tržaške U) soriške pokrallne se naročajo pr) upravi. - Is vseh drugih poRrajln Italije pri tSocietk PubbllcitS Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trat________________________________________1_______________________________________________________