Posamezna številka stane l Din. V LloiM, v soboto One 28. inflla 1923. g- 1 - Naročnina aasi za državo SHS: do preklica: a) po pošti mesečno Din 14 bj dosiavljenunadom mesečno . .. „ 12 za inozemstvo: mesečno . ......Diu 28 es Sobotna izdaja: s t Jugoslaviji .... Din 20 v inozemstvu ..... „40 issCene Inseratomi« Enostolpna peUtna vrsta mali oglasi po Din 1-50 ln Din. 2 —, veliki oglasi nad 45 mm Tišine po Din. 2 SO, poslana Itd. po Din. 4 —. Pri večjem naročilu pop asi Izb a] a vsak dan izvzemit ponedeljka ln aneva po pra*< nlkn ob url zjutrajL HT Uredništvo |e t Kopitarjevi oltoi štev 6/lU. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, npravn. štv 328. P olititen list za slovenski naro i ■ Uprava te T Kopitarjevi ul. S. — Račun poštne bran. ljubljanske St. 6S0 za naročnino ln št. 349 na oglase, Zagreb 39.011, sarajev.7563, praške lndnnaj. 24.797. Pozdravljeni, zmagovalci! Ovenčali s slavo so se vrnili danes paši Orli iz Pariza. Pariz, ki je danes politično in kulturno središče kontinenta, je videl ob priliki mednarodne tekme katoliških telovadcev iz cele Evrope v svoji sredi tudi naše Orle. Bila je to prireditev velikega mednarodnega in nacionalnega pomena, ki se je vršila pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike Milleranda, maršala Focha, ministrskega predsednika Poincarfeja, kardinala Dubois, predsednika pariške mestne občine in drugih najvišjih funkcionarjev Francije. Udeležba slovenskih Orlov na tem velikem slavlju pomenja utrditev vezi, ki spajajo naš niarod in po njem celo državo s francoskim narodom, pomenja mogočno manifestacijo francosko-jugoslovanskega prijateljstva ter obenem manifestacijo katoliške ideje, ki je najtrdnejša garancija za mir, red in prospeh države. Naši Orli so v Parizu svojo nalogo nad vse častno rešili. Ko se je sprevod 30.000 telovadcev pomikal po največjih in najlepših pariških ulicah, so Francozi sredi lastnih sinov, Holandcev, Belgijcev, Italijanov in ečškoslovaških Orlov občudovali Jugoslovane, ki so se zlasti izkazali pri javni telovadbi na Martovem polju, »kjer so jugoslovanski Orlj odnesli prvenstvo. Njihova telesa, ki se v svoji lepoti zdijo kakor vlita iz brona, so na vseh orodjih, na trapecu, krogih in bradlji, pokazali nenavadno gracijo. Občinstvo, videč njihove dovršene vaje, je bilo vzhičeno.« (»Figaro«, 23. julija, št. 204.) Če se je francosko občinstvo na Martovem polju divilo telesni spretnosti, izurjenosti in disciplini slovenskih Orlov, je pri Are de Triomphe, kjer se nahaja spomenik neznanemu vojaku, bilo globoko gi-njeno, ko so naši Orli defilirali mimo spomenika ter položili nanj venec, da počastijo ves francoski narod, ki je v brezprimernem junaštvu prelival svojo kri za svobodo vseh tlačenih in podjarmljenih narodov, za najvišje ideale človečanstva in za trajni ter blagonosni mir celega sveta. Zato piše po pravici »Journal« (24. julija, št. 11.237), da so se naši Orli s tem »poklonili francoski kulturi in svetovnemu vplivu«, »Echo de Pariš« pa naglaša, kako se je s tem »manifestiralo bratstvo narodov, ki so tvori verzajskega, trianonskega in senžermenskega mira«. Na kometsu v kolegu sv. Stanislava v čast slovanskim gostom pod predsedstvom pariškega pomožnega škofa Chap-tala pa je v nagovorih in toastih prišlo do izraza, kar živi v najlepši harmoniji samo v istinito katoliških srcih: ljubezen do Boga in domovine, neomajna zvestoba državi in cerkvi, navdušenje za plemenite zemeljske in za nadnaravne ideale. Navzoči so se spominjali vladarja Jugoslavije, kralja Aleksandra, predesdnika francoske republike, Milleranda, kardinala Dubois in vseh, ki so simbol veličine Francije in svobode Jugoslavije. (Croix, 25. julija, št. 12.380.x) Bil je to dostojen pendant k govoru podpredsednika pariškega občinskega sveta na banketu vseh katoliških telovadnih organizacij, v katerem je govornik poudarjal neprecenljive zasluge katoliških organizacij za moralno, socialno in politično obnovo domovine. Jugoslovanski Orel ni samo odnesel nadvse častnega uspeha pri telovadbi, tem-več je odnesel nič manjši uspeh po vsem svojem nastopu med velikim bratskim francoskim narodom, po manifestaciji svojih globokih verskih in domovinskih čuv-stev, po ugledu, ki ga je s tem pridobil naši Berlin, 27. julija. (Izv.) Zaradi neverjetnega padca marke je dosegla draginja doslej neznano višino. Nervoznost prebivalstva je vsled tega vedno večja in boje se krvavih nemirov. Vlada je ukrenila vse, kar je v njeni moči, da se izogne preteči katastroi, vendar vsi vladni ukrepi vznemirjenosti niso mogli utešiti. Zato pričakujejo z veliko napetostjo dogodkov, ki se obetajo za 29. t. m., ko se bodo vršili po vsi Nemčiji «profašistovski« shodi, ki jih sklicujejo komunisti. Niso pa resnične vesti, da so v Berlinu že izbruhnili kaki nemiri. Z ozirom na opasen notranji položaj bo v kratkem sklican državni zbor. Berlin, 27. julija. (Izv.) Komunisti so naznanili vsem svojim okrajnim organizacijam, da so obhodi sicer prepovedani, da pa se vrši namesto njih danes 17 javnih shodov, katerih se imajo vsi somišljeniki udeležiti. Večinski socialisti in vodstvo stro- Proti interesom Ljubljane. Belnrad, 27. (Izv.) Kakor je znano, so se napredni člani ljubljanskega občinskega sveta pritožili proti sklepu večine občinskega sveta o volitvah v upravni svet Mestne hranilnice in v mestni šolski svet Ta pritožba je po nepotrebnem zavlačevanju v Ljubljani prišla v notranje ministrstvo. Tu se je pričakovala končna rešitev. Sedaj je pa tudi ministrstvo pričelo zadevo zavlačevati in je poslalo pritožbo nazaj v Ljubljano, na se zbero podatki, brez katerih je nemogoče rešiti pritožbo radi upravnega sveta Mestne hranilnice. Ker sta obe pritožbi v ozki zvezi, tudi pritožba proti vo-lltvi v mestni šolski svet ne bo rešena, dokler ne pridejo v Belgrad potrebni podatki iz Ljubljane. Slab zagovor g. GJurlčiča, Belgrad, 27. julija. (Izv.) V današnji ^Samoupravi« objavlja Marko Gjuričič članek, v katerem se trudi, da bi pobil razne vesti glede zagrebškega protokola sporazuma in poskuša avtentično podati potek zagrebških pogajanj. Gjuričic pravi, da je bil določen, da gre v imenu odbora radikalne stranke z dr. Janičem v Zagreb, da se razgovarja s Stjepanom Radičem in izve njegove politične ideje. »Kar 3e tiče obveznosti«, piše Gjuričic, »ki bi jih sprejela naša stranka, je to čisto izključeno in nisva v tem oziru imela nobenega mandata-Razgovori so se začeli 12. aprila. V začetku je šel Stjepan Radič zelo na roko in njegov dolgi govor je napravil vtis pomirljivosti. Rekel je, da bo svoje mišljenje o ukrepih, ki jih je treba napraviti na Hrvatskem, dal delegatoma radikalne stranke pismeno formulirano. Drugi dan je g. Radič postal nervozen in malo je manjkalo, da nismo šli narazen. Pritoževal se je nad kršenjem zakonov s strani oblasti, nakar mu je Gjuričic rekel, uaj vse to razloži pismeno. Radič je to storil in narekoval nekemu svojemu tovarišu. Tako ie nastal zagrebški domovini in po pomenu, ki ga ima to slavlje za celo našo državo, ki se ima toliko zahvaliti Franciji. Bog živi naše Orle, Bog živi Francijo! kovne zveze svari delavce, naj se teh shodov ne udeleže. Berlin, 27. julija. (Izv.) Komunistično glasilo «Die rotte Fahne< poziva vse komunistične organizacije, naj zborujejo na «protifašistični dan«, t. j. 29. t. m., povsod v zaprtih lokalih, kjer so shodi pod milim nebom prepovedani. Berlin, 27. julija. (Izv.) «Berliner Ta-geblatt« poroča, da se je vršila v pruskem ministrstvu za notranje zadeve konferenca, kjer so sklenili nastopiti dne 29. t m. proti vsem kalilcem javnega reda z vso strogostjo. Policija bo imela strogo službo. Berlin, 27. julija. (Izv.) Berlinski mestni zastop je na svoji zadnji seji nujno pozval vlado, naj poskrbi za prebivalstvo Berlina, ki je središče države. Držanje Berlina utegne odločilno vplivati na vso državo. protokol. Vse besede, ki so v njem, so besede Stjepana Radiča. Z zastopniki drugih skupin se ni niti razgovarjalo. (Ne odgovarja dejstvom. Op. ured.) Ti so na poziv Stjepana Radiča vnesli v zapisnik svoje želje. Poleg podpisa Stjepana Radiča sva podpisala protokol jaz in dr. Janič. Vzrok, da sva tudi midva podpisala, tiči v tem, ker je omenjena gospoda želela, da ima tudi z najinima podpisoma potrjeno tisto, kar je izjavila kot svoje želje. Naš sporazum je obstojal v tem, da te želje predložimo odboru radikalne stranke. Protokol je ostal brez rezultata, ker g. Radič ni povedal, kaj misli o ureditvi države. Netočna je tudi vest, da je Gjuričic brzojavno vprašal Pašiča, če sme podpisati protokol. Obveznosti ni bilo niti za srbski narod, niti za radikalno stranko. DEJSTVA! Zagreb, 27. (Izv.) Povodom izjave Marka Gjuričiča v ^Samoupravi« o protokolu sporazuma se je vaš dopisnik razgo-varjal z nekim članom predsedstva HRSS, ki mu je izjavil: Odposlanca radiValne stranke Gjuričic in dr. Janič sta se prvi dan dopoldne razgovarjala samo z g. Radičem. Popoldne istega dne in ves drugi dan sta se pa razgovarjala z vsemi, ki so podpisali protokol sporazuma. Odposlanca sta zahtevala, naj zastopniki Hrvatov in Slovencev ter J. M. 0. povedo svoje minimalne zahteve glede sporazuma med Hrvati in Slovenci na eni ter radikalno stranko na drugi strani. Odgovorilo se jim je: Mi smo dve bojujoči so stranki in preden se prične pogajati o miru, se morajo predvsem ustaviti sovražnosti. Nato so povedali predstavniki HRSS, kaj smatrajo za znake sovražnosti proti Hrvatom in tako so bile narekovane v zapisnik točke, ki se tičejo Hrvatske. Nato je narekoval dr. Korošec predpogoje sporazuma za Slovenijo, dr. Spaho za Bosno in končno s par besedami Biaško Raič za Vojvodino. Odposlanca radikalne stranke sta izjavila, da so te zahteve čisto naravne in sta obljubila, da jih bodo radikali, ako se jim posreči, da cfoto bijo homogeno vlado, tudi izpolnili. Nato-je prišel v protokol tudi odstavek o homogeni radikalni vladi. Obtožnice proti Radiču še nI Zagreb, 27. (Izv.) Državni pravdnik ni prejel spisov od sodišča glede preganja-, nja Stjepana Radiča in tovarišev. Zato tudf še nima potrebnega materijala, da bi mo-! gel sestaviti obtožnico. Tudi sodišče še nI dobilo poročila od predsedstva narodne« skupščine o izročitvi. Sodišču je vest o iz-, ročitvi znana samo iz časopisja. Ko bodo prišli akti od predsedstva narodne skupščine, se bodo začela zaslišavanja in tedaj se bo tudi na podlagi obtožnega materi-' jala odločilo, so bo li obtožencem dovolilo,, da se branijo na svobodi, ali če bo odre-! jen preiskovalni zapor. Tukajšnji pravniški krogi so mnenja, da je preiskovalni zapor, v tem slučaju po hrvatskem kazenskem postopanju neopravičen in nemogoč in ni misliti, da bi hrvatska sodišča tak zapor odobrila. Zagreb, 27. julija. (Izv.) Stjepan Radie in ostali člani predsedstva HRSS so izročeni sodišču radi volivnega oklica po § 92; kazenskega zakona, ki se glasi: »Kdor javno poziva in zahteva nepokorščino nasproti' zakonu, naredbam ali zakonskim nared-bam oblasti, ali kdor dejanja, ki so v zakonu označena kot zločin ali prestopek, javno opravičuje ali hvali, se kaznuje z globo do 3000 dinarjev ali z ječo od enega da petih let.« — Poleg tega je Radič sam izročen radi treh dejanj po § 103 kazenskega zakona in končno radi žaljenja časti po § 487 hrv. kaz. zakona- Po! milijona dinarjev. Iz zgodovine belgrajske korupcije. Belgrad, 27. (Izv.) Te dni je prišla V javnost zanimiva afera, ki kaže, kako ura-nujejo gospodje ministri. Ta afera, ki je bila odkrita v trgovinskem ministrstvu, je povzročila v poslanskih krogih veliko senzacijo. Pred delj časom je šef knjigovodskega oddelka trgovinskega ministrstva Milo je Stanojevic, brat kabinetnega načelnika istega ministrstva predložil cel kup aktov v podpis želez, ministru Velizarju Jan-,' koviču, ki nadomešča trgovinskega ministra. V tem kupu aktov je bil tudi akt, s katerim se dovoljuje iz gotovega fonda podpora ženi Miloje Stanojeviča v znesku pol milijona dinarjev. Ker Velizar Jankovič že delj časa ni podpisoval aktov, je podpisal brez izjeme vse predložene akte, ne da bi jih pregledal. Nato je Stanojevic dotični akt izročil svoji ženi, ki je šla ž njim k upravi fondov in tam dvignila pol milijona dinarjev. Za to afero se je zvedelo in je bila preiskava, ko je bil denar že porabljen. Značilno pa je, da vrši Stanojevic še vedno svojo službo. VOHUNSKA AFERA. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Uprava mesta Belgrada je glede vohunske afere zastopnikom Časopisja dala sledeče poročijo: Androličevo so zasliševali v sredo zvečer in v četrtek cel dan. Ona je nenadoma prekli-, cala vse svoje izjave, katere je podala doslej na zaslišavanjih v Zagrebu in Belgradu, ne da bi za to navedla kake razloge. Zato se mora preiskava nadaljevati tudi šo danes. Istočasno so bili zaslišani tudi vsi ostali osumljenci, ki pa kategorično zani-kujejo vse, česar se jih dolži. Izročeni bodo sodišču v nadaljno postopanje. Soglasnost med Francijo ; in Belgijo. Pariš, 27. julija. (Izv.) Posvetovanja med belgijsko in francosko vlado glede odgovora na angleški predlog v ureditvi reparacij so končana. Obe vladi sta so ze-dinili v tem, da mora pasivni odpor v Poruhrju na vsak način prenehati prej, preden so mogoča nadaljna pogajanja. Skupni odgovor bodo izročili angleški vladi v pondeljek. Poincar6 se sestane v kratkem z Jasparjem in Theunisom, pozneje pa tudi z lordom Curzonom. Pred notranjimi nemiri v Nemčiji. STRAH PRED PREVRATOM. - »PR0TIFAŠIST0VSKI DAN« V NEDELJO. Kriza v vladi. ČETVERO 3HNISTR0V V DEMISIJI. ~ PAŠIČEVO POTOVANJE 0DG0DEN0. Belgrad, 27. julija. (Izv.) Vlada Nikole Pašiča se nahaja v krizi. Kakor je znano, so že doslej tri ministrska mesta prazna, a minister za agrarno reformo Krsta Mile-t i 6 je že delj časa v demisiji. Tekom včerajšnjega dne sta izročila svojo demisijo tudi notranji minister V u j i č i č in pravosodni minister dr. Laza Mar kovic, danes pa minister za prosveto Trifuno-v i 6. Pašič doslej še ni sprejel demisij, ker pa vsi trije ministri s Krsto Miletičem vred vztrajajo na demisjii, bo moral Pašič rešiti vprašanje teh demisij pred svojim potovanjem v inozemstvo, ki je radi tega odgo- < deno. Kar se tiče demisije Vujičiča in Mar-koviča sta posledica hudih napadov na ; zadnjih sejah radikalnega kluba. Minister za prosveto Trifunovič je podal demisijo iz razloga, ker je uvidel, da v današnjem položaju ni mogoče priti do rešitve profesorskega vprašanja, pa bi rad zvrnil odgovornost na koga drugega. . Belgrad, 27. julija. (Izv.) »Politika« poroča, da se je v zvezi z rekonstrukcijo vlade in dogodki v Zagrebu včeraj vršil dolg telefonski razgovor med kraljevo pisarno na Bledu in predsednikom vlade v Belgradu. SLOVENEC, rAm 28. Julija im •voljo«, m tudi strojev ni mogoče ž njo plačati. Kaj pa ko bi morebiti davčni uradi bili zadovoljni z »dobro voljo«? Tja bi jo toliko dali, da bi morali vpeljati posebne vlake za »dobro voljo«, da bi jo vozili v Belgrad namesto denarja. Kako bi dalje bilo, če bi hoteli slovenski industrijd in trgovci plačevati svoje oglase v »Narodu« ne z denarjem, ampak le z »dobro voljo«, morebiti z »dobro voljo« tiste vrste, s katero »Narod« tako »dobrovoljno« brani ln zagovarja neverjetno gospodarsko politiko Narodne banke napram slovenski trgovini in industriji? Slovenski industrije!, poskusite enkrat, mogoče pojde! Živela »dobra volja«! -f Krivi so seveda — klerikalci! Na naše včerajšnje pripombe k »Narodovi« notici, v kateri je poročal, da smatra belgrajski gradski sud Slovenijo za inozemstvo, odgovarja »Narod«, da tega čudnega postopanja gradskega suda v Belgradu ni kriv nihče drugi kakor — klerikalci! »Klerikalno hujskanje proti Srbom jc namreč tisti usodni faktor, ki je kriv, da d e 1 premalo zavedne in politično o r i -jentirane srbske javnosti (»Narode«, »Narode«, ali se zadevaš, kaj si zapisal? op. ur.) polagoma prihaja do prepričanja, da smo Slovenci zanj tuj element!« — tako utemeljuje »Narod« držanje bel-grajskega gradskega suda. Da ne bo »Narod« v večnih zadregah za stvarne odgovore, mu hočemo priskočiti nekoliko na pomoč, ne iz ljubezni do »Naroda«, ampak zgolj iz ljubezni do bližnjega, ki ima večno smolo. Stvar je zelo enostavna: »M i živimo pač v eni skupni državi z Bclgrajčani, imamo pa še različne zakonodaje. V tem tiči rešitev uganke. Ljubljanski trgovec, ki je bil vajen prej, v Avstriji, doseči eksekucijo za svoje terjatve n. pr. v Črnovcih tudi s tožbo v Ljubljani, toži tudi danes v Ljubljani belgrajskega trgovca, češ, saj smo v eni državi! To je sicer res, ampak težava je v tem, da imamo mi v novi državi cel kup različnih pravnih sistemov! Če torej prejme belgrajski sud ljubljansko še tako fino izvršeno tožbo in obsodbo — kaj naj počne belgrajski sodnik s to cclo kopo aktov, ki so mu tuji kot deveta dežela? Revež si ne zna in ne more pomagati, ker še ni izšla nobena n a r e d b a ministrstva za pravosodje, niti je parlament sklenil kak zakon, ki bi določal pravove-1 j a v n o s t naših sodb za Srbijo, in obratno. Zato Belgrajčanom ne pre-' ostane nič drugega, kakor da iščejo rešitve sami in so jo tudi našli v paragrafu, ki dovoljuje vsaj tako pod roko smatrati Slovenijo za — inozemstvo. Tako je, dragi Narode«, in nič drugače. + Novi zakonski predlogi za jesensko zasedanje parlamenta. Belgrajska »Pravda« poroča, da je vlada že pričela s pripravami za jesensko zasedanje parlamenta in da bo parlamentu predložila poleg proračuna tudi zakon »o sudijama« in pa tiskovni zakon. V zakonskem predlogu o sodnikih namerava vlada baje ukiniti ne-odstavljivost in stalnost sodnikov, ker jih hoče premeščati po svoji volji. Slične namene zasleduje vlada s tiskovnim zakonom. Vlada hoče onemogočiti vsako opozicijo — veli »Pravda« — in vsako kritiko v časopisju. izhajati bi mogli le še listi, »koji slepo pevaju himne vladi.« »Pravda« poziva novinarski kongres, naj se pravočasno bavi s tem vprašanjem. +, Iz hrvatske špionske afere je postala — srbska afera! Belgrajski minister za notranje zadeve in policijo, gospod Vu- Jičič, se je temeljito blamlral. Kakšen Sum je zagnalo režimsko časopisje s »Preporodom« in »Slovenskim Narodom« na čelu, ko se je odkrila družba špijonov! Izdale so se posebne izdaje, v katerih se je pisalo, da je glavar vseh Špijonov Radič, da vodijo špionažo hrvatski častniki in da je vanjo zapleten celo jugoslovanski »Orel«. Belgrajski policaji so izvršili celo hišno preiskavo pri dveh takih uglednih možeh kakor sta grof Kulmer in baron Rukavina. Zdaj pa so režimski reptili z »Narodom« vred naenkrat utihnili. Kaj je vzrok? To nam pove belgrajska »Politika«. Preiskava je namreč dognala, da je Androličeva, ki je stala na čelu špionske družbe, dobivala svoje informacije iz krogov visokih srbskih častnikov in politikov v Belgradu! Bila je metresa mnogih visokih častnikov iz vojnega "ministrstva, občevala z ministri in srbskimi narodnimi poslanci in uživala njihovo protekcijo. V isti družbi se je kretal drugi špijon Abdagič, ki je znan že z Dunaja, kjer je igral brata egiptovskega Ke-diva- »Slovenski Narod«, ki je tako pridno sumničil Hrvate in Slovence, molči zdaj kakor riba. Kajpada, kajti nevarnost je, da se upletejo v to umazano afero razni srbski vojaški krogi iz ministrstva, koder je An-rlrolička dobivala na vpogled akte, ki jih je potem prodajala inozemstvu. Mogoče pa se cela stvar še zabriše, kakor je to v Belgradu navada, ako vlastodržcem kaj ni prijetno. Na vsak način je blamaža režima s špijonsko afero popolna. -f- Nova stranka na Hrvatskem? Zagrebški listi poročajo, da je te dni obiskalo Pašiča več radikalov iz Dalmacije, s katerimi se je Pašič pogovarjal o možnosti ustanovitve nove stranke na Hrvatskem. Pašič je baje dobil dobre informacije, da se vrši med hrvatsko inteligenco velik duševni preokret, ki gre za tem, da se usmeri hrvatska politika v pravcu, ki bi bil Belgradu prijazen. S tem «novim Zagrebom« Pašič že računa in kakor bo «novi Zagreb« močnejši ali slabejši, taka bo tudi Pašičeva politika napram Radiču oziroma «staremu Zagrebu«. Kakor javlja «Politika«, bi nova stranka stala na stališču državnega in narodnega edinstva, priznavala bi ustavo in vse pozitivne zakone, ki naj bi se even-tuelno izpreminjali ustavnim potom, in bi sodelovala v parlamentu. Nova stranka bi zahtevala ^alje ravnopravnost vseh plemen in bi delala na to, da pridejo Hrvatje do primernega vpliva v vseh državnih poslih. 25.-28. avgusta 1923. Slika za spominski list na V. katol- shod s posvetitvijo in pesmijo »Povsod Boga!« je posneta po sliki Srca Jezusovega, ki jo je 1. 1900. slikal eden najbolj darovitih slovenskih slikarjev Ivan Grohar po naročilu ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Vsebina slike je sledeča: V cerkvi pred oltarjem molijo verniki. Naenkrat se jim iznad oltarja prikaže Srce Jezusovo v poveličanem, kakor iz luči stkanem telesu; oko mu je uprto v daljavo, kakor da bi hotel iti mimo ubogega ljudstva, ki* se fz razdelilo v dve navpično se razvijajoči se skupini. Jezusove desnice se pa v tem hipu ovije z levico Marija in se z genljivo vdanim materinskim prošnjim izrazom v obrazu nakloni proti njemu, kakor da mu hoče korak zadržati; levico pa razprostre kot v ob ram.jo nad svojimi bednimi, pomoči prosečimi zemeljskimi otroki. In res se, glej, Jezusova desnica že milostno odpira prošnjam, ki iz vdanih, spokornih src kvišku kipe. — Na Jezusovi levici vabi in z obema rokama naravnost priganja bi. Marija Alakok desno skupino ljudi, ki raste pod njo, naj se pogumno, z navalom tSfran S. !z zunanje polltIKe. * »Time«« o položaju v Nemčiji. »Ti- tnes« pišejo; Dejstvo je, da drči Nemčija po hudi strmini navzdol. Kam bo zdrknila, tega ne vedo niti najbolj prebrisani finančniki ... Stanje Nemčije se z besedo ne da izraziti Vsi, ki hočejo videti, vidijo, da je nemška valuta podobna razbiti ladji, da so državne finance v največjem neredu in da živi vse prebivalstvo od danes do jutri. V celi deželi vlada splošna apatija. Vlada je kakor ohromela; vlada sicer dalje, ne more sc pa odločiti do energičnih korakov. Stranke v parlamentu se bore le za svoje interese. Po vseh računih bodo politični in socialni boji kmalu našli svoj konec v splošnem polomu. * Lozanska mirovna pogodba in Jugoslavija. Delegat SHS na lozanski konferenci Jovanovič ni podpisal mirovne pogodbe, ker konferenca ni sprejela njegovih predlogov, tičočih se stališča naše države napram razdelitvi turškega dolga na nasled-stvene države stare Turčije. Vendar pa je naš delegat izjavil, da je naša država pripravljena tozadevno pogajati se z novo Turčijo in z njo skleniti posebno konvencijo. * Lozanska mirovna pogodba in Bolgarija. Bolgarski delegat na mirovni konferenci v Lozani je podal slovesno izjavo, ti-čoco se zahteve Bolgarije po svobodnem izhodu na Egejsko morje, ki ga Bolgarija tudi topot ni še mogla doseči. Pač pa je Bolgarija podpisala konvencijo o morskih ožinah, ki jo podpišeta tudi Romunija in Rusija * Fašistovsko nasilje proti katoličanom. Iz Ancone poroča »Corriere d'Italia«, da so fašisti v .lesi in Capramontana razdejali tamošnja katoliška društvena domova. * Vprašanje morskih ožin se je v lozanski mirovni pogodbi tako uredilo, da je Turčija ob ožinah popolnoma suverena. Vendar pa se ozemlje ob ožinah ne sme utrditi. Prehod skozi ožine je tako za trgovske kakor za vojne ladje vseh držav popolnoma svoboden. Ta določba pomeni na vsak način zmago angleškega stališča, ki bo kot najmočnejša morska država na ta način obvladala tako Sredozemsko kakor Orno morje, dokler se Rusija ne opomore. Politične vesti, + Poslanec prof. Reisner oddaja svoj mandat. Novosadski »Deutsches Volks-blatt« objavlja to-le poročilo iz Belgrada: »Poslanec Reisner je odpotoval v Ljubljano. Po sporazumu bo svoj mandat odložil in na njegovo mesto bo stopil dr. Ravnihar, ki pa ne bo vstopil v demokratski klub.c -f Dobra volja. Včerajšnji »Narod« objavlja v informacijo »privrednim krogom« (ne »privrednim«, ampak »gospodarskim« se pravi po slovensko, kar bi »Slovenski Narod« že lahko vedel, op. ur.) poročilo o važni seji glavnega upravnega odbora Narodne banke kraljevine SHS, iz katerega posnemamo, da slovenska industrija ne bo dobila bogvekaj kredita na razpolago od Narodne banke. Kljub temu pa, »da naša trgovina in industrija za sedaj ne more računati na količkaj izdatnejšo podporo od strani Narodne banke«, — nadaljuje »Narod« — je treba odločno odklanjati vesti, da bi merodajni krogi naše emisijske banke ne imeli pravega razumevanja za važnost zlasti slovenske industrije — volja je dobra.« — Dobra volja! Dobra volja je sicer lepa reč, ampak za izplačevanje delavcev ob sobotah je najboljša volja le preslaba valuta. Tudi surovin se ne da nabaviti z »dobro —— " "1 - --------— Teden dni v Nemčiji. (Dr. V. R.) III. Monakovo (Miinchen). Življenje v Nurnbergu je živahno; tujcev vse polno. Trgovine, prodajalne, knjigarne, trafike so skoro vse razkošno opremljene. Luksuzni predmeti so skoro polovico ceneji kot pri nas. Zato smo si za spomin nakupili vsak par stvari. Zvečer smo se poslovili od prijaznega Nurnberga ter se z brzovlakom odpeljali proti Monakovem, kamor smo dospeli okrog polnoči. Na kolodvoru nas je požrtvovalno pričakoval g. Maks Penn, rodom iz Ptuja, a je že naturaliziran Monakovčan, ker že dvajset let nepretrgoma biva v Monakovem. Ljubeznjivi, prijazni in uslužni gospod Penn, s katerim se je g. inžener Premelč že popreje seznanil —- nam je že vnaprej preskrbol udobno prenočišče za vso eks-pedicijo skupaj v hotelu Bavaria blizu glavnega kolodvora. Zato veliko in še mnoge druge uslužnosti za časa našega bivanja v Monakovem se mu na tem mestu v imenu vseh prav prisrčno zahvaljujem. Po kratkih urah spanja smo bili v petek 6. julija ob 7. uri zjutraj že vsi zdravi in veseli na nogah. Dopoldne smo si ogledali velikan- nl.A nA _j M^itTdfnA r>Arl'nlavni) pa ie prisiljen. Upamo, da (bo -»Narod« po temeljitem premišljevanju in še temeljitejšem spanju doumel to razliko vsaj do leta 2837. p. Kr. r. — Orlovska zveza pa se »Narodu« za njegovo agi-.tatijo lahko prav prisrčno zahvali. — Posebni vlak Ljubljana—Praga— Ljubljana organizira Urad Ljubljanskega ■Velesejma. Izlet bi se vršil v prvi polovici keptembra, tako da udeleženci obiščejo praški jesenski velesejem. Po Jugoslaviji lin Avstriji bi bila polovična vožnja, po pzeralju Čehoslov. rep. pa za 33 odstotkov ^nižana. Za potne olajšave, prenočišča in prehrano bo preskrbljeno. Prosimo poseb-po Trgovsko in obrtniško zbornico ter druga strokovna udruženja naše države, da opozarjajo v svojem okolišu na ta izlet trgovce, obrtnike in industrijalce. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi Uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. — Odkritje spominske plošče f Ant. fjržiča. Kakor smo že objavili, naj oni, ki eele kosilo, javijo to na naslov: Gostilna Logar, Rakitna pri Borovnici. S prijavo se n e s m e odlašati, ker nima Rakitna dnevne poštne zveze in bi se lahko zgodilo, da bi prijave ne prišle do 5. avgusta navedeni gostilni še pravočasno v roke. — Jesenice. Ljudski oder iz Ljubljane gostuje jutri v nedeljo, dne 29. t. m. ob 8. fvečer v katol. del. domu na Jesenicah. Vpričo ri se krasna žaloigra iz vi težkih časov: ^Prababica«. Spisal Grillparzer. Ta žaloigra be je že večkrat igrala z velikim uspehom na nekaterih podeželskih odrih. Tudi v Ljubljani se je morala ponovno vprizoriti. Jeseničani, posetite vsi naš Ljudski oder iz Ljubljane v Nedeljo na Jesenicah. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem praznuje v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. 20-letnico ustanovitve s prosvetnim taborom, javno orlovsko telovadbo in prosto zabavo. Sprejem gostov ob 9. dopoldne. Obhod. Ob 10. sv. maša, po maši pro- Itevetni tabor. Ob 2. uri popoldne litanije, nato pa javna telovadba in prosta zabava. Sodeluje domača orlovska godba. Sosedna društva, orlovski odseki in krožki ter prijatelji naših organizacij, vsi dobrodošli! — Sprememba voznega reda na progi Trbiž—Jesenice. Pričenšt s 1. avgustom t. 1. izostane na progi Trbiž—Jesenice vlak stev. 1031, M odhaja iz Trbiža ob 15.30, dospe v Kranjsko goro ob 16.16, odpelje iz Kranjske gore ob 17. uri ter dospe na Jesenice ob 18. uri. Mesto tega vlaka vozi pričenši z istim dnevom na isti progi dnevno redno vlak štev. 933, kateri bo imel na Jesenicah priključek na vlak štev. 4216, ki odpelje ob 17.50 v Bistrico Boh. jezero. Vlak 933 odpelje iz Trbiža ob 14.57, dospe v Kranjsko goro ob 16. uri, odpelje iz Kranjske gore ob 16.36 ter dospe na Jesenice ob 17.37. S tem se vpostavi zveza z Bohinjem. — Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da otvori v nedeljo dne 29. julija L 1. avtomobilni promet med Novim mestom (kolodvor) in Brežicami (kolodvor). Odhod iz Brežic (kolodvor) po 7. uri, prihod V Novo mesto ob 9.30; odhod iz Novega mesta (kolodvor) ob 15.45, prihod v Brežice (kolodvor) ob 18. — Kamnik. Kdo je navijalec cen? V Kam-ftiku se toči po vseh gostilnah pivo po 18 K vrček, dočim stane v Ljubljani samo 13 K, da -■ Bi imajo brez dvoma večje režije kot v Kamniku! Tudi v Domžalah se toči po 13 K. Vprašamo merodajne oblasti, kako da se nič ne po^ brigajo? Naj se vendar zgane kdo in stvar dožene, so li krivi gostilničarji ali založnik? Gostilničarji se izgovarjajo, da jim založnik računi pivo mnogo višje kot pa drugod. Ali si res ne sme privoščiti v tej vročini reven uradnik ali delavec semintje kak vrček pive? Zakaj bi moralo v Kamniku biti kar 30 odstotkov dražje kot povsod drugje? Občina, okr. glavarstvo in sodišče, zganite se! Saj je naravnost škandal, da se tudi tujci tako odi-'ajo že samo pri pivu. Jeli mogoče to v korist ajskemu prometu?! — Vse učitelje in učiteljice, ki so se mi te priglasili za počitniški izlet po Dalmaciji, urosirn, da se mi radi točne evidence, radi 'oznih olajšav po brodu) še enkrat javijo lo vštevši 8. avgusta opoldne ekspresno ali brzojavno. Kdor se ne bo priglasil do tega rova, bo moral plačati celo vožnjo po brodu. Smer potovanja je definitivno določena: Ljubljana—Karlovec—Baker po brodu v šibenik, ?o železnic! v Split, po brodu v Oruž-Dubrov-Jik po železnici v Mostar—Sarajevo—Brod— SiRak—Zagreb—Karlovec—Ljubljana. Smer >reko Belgrada in Novega Sada se lahko spo-'azumno izpopolni. Približen čas potovanja je 2 dnL Stroški za prehrano, vožnjo po želez-liH in brodu: 750 Din. Kraj in čas odhoda: 1 avgusta ob 22.45 glavni kolodvor Ljubljana. V>1 ure pred odhodom vlaka prosim, da smo "i na glavnem kolodvoru. Morebitne spre-nembe bodo objavljene v dnevnikih. — Slavko Iroylje, učitelj, Ljubljana, JReslleva cesta 25-L. — Prijet tat V Radovljici so zaprli I. 1878. v Ustju rojenega Antona Štibijila, ker je prodajal zlatnino sumljivega izvora. — Tatvine. V Virštanju je bilo ukradene Jožefu Jugu vež obleko v vrednosti 1760 dinarjev. — V Vodicah je bilo Antonu Zirovniku iz Zapog ukradeno kolo vredno 6000 kron znamke »Princijozac — Najdena vtopljenka. Pri Radečah so potegnili iz Save vtopljenko, katera je bila stara približno 40 let, srednje velika, krepka, širokega obraza, kostanjevih las. V Savi je utopljenka ležala 2 do 3 dni. — Dobre jedi se vsak veselL Zato kupujte »Pekatet.ec. So najcenejše, ker so zelo nakuhajo. novice. p 3 milijone za fašistovsko kooperativo. »Goriška Straža« pribija dejstvo, da je »Jadranska banka« neki fašistični kooperativi v Trstu dala nad 3 milijone lir, dočim istrskim slovanskim zadrugam, ki so imele pri njej naložene svoje neizme-njane krone, od 13 milijonov lir, ki jih je dobila od italijanske vlade, ni hotela dati v ime zamenjave niti enega centesima. — Čudna so pota kapitalističnega narodnja-štva! p Spomenica slovenskih županov pre-fektu Fisentiju. O priliki obiska videmskega prefekta Pisentija v Sv. Križu na Vipavskem so mu izročili slovenski župani spomenico o zahtevah in potrebah prebivalstva. Te zahteve so: Otvorita naj se slovenska gimnazija in slovenska, kmetijska šola v Gorici; na sodiščih naj se zopet uvede slovenski jezik; oblastva naj s slovenskimi župani dopisujejo slovensko; na poštnih in drugih uradih naj se priznajo pristna domača krajevna imena. Poleg teh splošnih zahtev je spomenica navajala še posebne krajevne potrebe. Pisenti je obljubil, da bo vlada ljudske želje upoštevala. Če bo le res? p Monti di Pietit. Italijanska vlada je izdala odlok, glasom katerega se razdele za stavljalnice — Monti di PietS — v dve vrsti: v zastavljalnice, ki sprejmajo hranilne vloge; te spadajo poslej kot ostale hranilnice pod trgovinsko ministrstvo. 2. V zastavljalnice, ki se omejujejo na posojila proti zastavi; te bodo podrejene kot dobrodelne ustanove notranjemu ministrstvu. Zastavljalnice imajo danes 700 milijonov lir hranilnih vlog. š Na osnovni in meščanski šoli šolskih sester v Celju se vrši vpisovanje za šolsko leto 1923/24 dne 11. septembra 1923. Naslednji dan se začne ponlc s sv. mašo na čast sv. Duhu. Zavod šolskih sester sprejema na stanovanje gojenke za domačo šolo, pa tudi take, ki obiskujejo gimnazijo ali trgovsko šolo Oskrbi jih z vsem potrebnim, kakor; z dobro krščansko vzgojo, vestnim poukom in z zdra vo tečno hrano. — Poleg glavnih šolskih predmetov se deklice še lahko izobrazijo v glasbi, petju in modernih jezikih, izuče se tudi lahko za učiteljice ročnih del in otroške vrtnarice. Sprejmejo se tudi deklice, ki imajo veselje do samostanskega življenja in pouka. £ Abstinenčni klub na PolzelL Občni zbor Strojilne, lesne in kemične industrije d. d. na Polzeli, je v seji dne 17. t. m. naklonil imenovanemu klubu darilo po Din 1250"—. Za ta velikodušni dar najiskrenejša zahvala. Gosp. Ivan Čmak, grajščak in stavbenik v Štraus-neku je postal ustanovni član imenovanega kluba s prispevkom po Din 250'—. Srčna mu hvala. — Odbor. š Vlomi in tatvine. Elizabeti Trunkelj v Prelogah pri Konjicah je bilo ukradenih 12.400 K. — Tomažu Habjančičn v Sv. Marjeti pri Ptuju je bilo ukradeno obleke v vrednosti 18.000 kron. iz Si Občinski svetovalci SLS so ustrezajoč zahtevam svo jih pristašev predložili'občinskemu svetu zopet več predlogov. Za povzdigo mestnega vrtnarstva. Mestna občina ljubljanska ima svoje vrtnarstvo, ki bi moglo nesti mestni občini dohodke, s katerimi bi se mogla kriti ne le režija, ampak bi ji tudi ostal čisti dobiček. Mestno vrtnarstvo bi moralo gojiti ne le drevje, ampak tudi sadno drevje, ki je preizkušeno za naše podnebje in katero bi se moglo oddajati kot zajamčeno pristno tudi našim kmetovalcem v Sloveniji, kar bi bil lep dobiček za mestno občino. Z ozirom na to so stavili obč. svetovalci Kerč, dr. Stanovnik, Pir in Moškerc občinskemu svetu sledeči pre ;llog: Stopi naj se v zvezo s >SIov. sadjarskim in vrtnarskim društvom za Slovenijo«, da se ta zadeva uredi dogovorno med mestno občino in navedeno korpora-cijo in se raznih prevarantov reši ne samo mestno prebivalstvo, ampak tudi kmetovalci. Nadzorstvo naj bi vodila razen mestne občine tudi navedena korporacija in bi bilo čisti dobiček razdeliti med obe korporaciji. Rlnha kaniriizaoija In še slabša razsvetljava na Gradn. Na ljubljanski Grad je izpeljana zelo slabs kanalizacija, še slabša pa je razsvetljava. Z ozirom na tujce, kateri prihajajo v Ljubljano in si predvsem ogledajo Grad, bi bilo umestno, da se kanalizacija iz-premeni, kot je običajno v drugih mestih in da sp vpelje tudi primerna eventuelno plino-vn razsvetljava. Odprtine kanalov, kamor se izteka .voda. bo zastarele in nevarne ljudem kakor tudi živinL C lede na to so predlagali svetovalci Moškerc, Pire, dr. Rožič in Alojzij Zajec občinskemu svetu sledeči predlog: Grajani nedostatki naj se preiščejo in naj se odstranijo napake, nad katerimi se Škandalizl-rajo ne samo domačini, ampak tudi tujci, da postane Grad res ponos Ljubljane v vsakem oziru. Pri tem pa je treba omeniti, da je razsvetljava na Gradu nezadostna in da je treba, predno se bo izvršilo tlakovanje Florijan-ke ulice, vpeljati zadostno električno moč oziroma plinove cevi iz navedene ulice, s čimer bo ustreženo ne le ev- konzumentom, ampak tudi posetnikom Gradu, tamošnjim stanovalcem, predvsem pa osobju, katero ima skrbeti za javno varnost. Za čistilce kanalov. V Ljubljani čistijo kanale ljudie v svojih lastnih čevljih. Čevlje imajo slabe in si z ozirom na prejemke pač ne morejo vsak za sebe in na svoje stroške omisliti diagih škorenj, katere bi mogli uporabljati pri čiščenju občinskih kanalov. Naloga mestne občine je, kakor je že v navadi pri drugih mestnih upravah, da se moštvu, katero čisti cestne kanale, nabavijo vsaj deloma nepremočljivi škornji, ki bi jih mogel uporabljati vsak, kateri čisti kanale. Z ozirom na to stavili občinski svetovalci ~Toškerc, Pire, dr. Rožič dr. Stanovnik, Alojzij Zajec in Srečko 2umer občinskemu svetu sledeči predlog: Nepremočljivi škornji naj se nabavijo delavcem, kateri čistijo cestne kanale, kakor je že običajno v drugih velikih mestih. Ti škornji so last mestne občine in jih imajo uporabljati samo oni in za tisti čas, ko čistijo mastne kanale. r Gmotno stanje češke duhovščine je po veliki večini jako težavno. Kaplan ima letne kongrue 2400 kron Kar je dobil doslej za šolske ure, je bilo komaj za podplate. Štole ni v današnjih razmerah skoraj nič več. Za teh 2400 kron ga župnik hrani. Kje naj vzame za druge potrebe. Kaj pa šele, ie oboli?! — Časopis »Lid« je prinesel naslednje dejansko beraštvo: >Nujna prošnja. Pomagajte bolnemu kaplanu, ki ga najhuje boli, da je že leto dni na glavi svoji siromašni materi.« Na-bralo se je nekoliko milodarov, ali kaplan je — umrl, preden jih je prejel. To je bil kaplan Frančišek Jezi v Velelibn pri Nimburgu. Prispevke bodo porabili za spomenik, ker je pričakovati, da bo mater vsak Čas enaka sreča doletela. — Župnik ima letne kongrue 3400 do 3600 kron. Poleg tega imajo duhovniki (župnik in kaplan) pet tri-enij in pet kvadrienij po 200 č. K. Dolder so aktivni imajo vsaj tudi stanovanje. Največji vseh siromakov pa so penzionistje. Najvišja penzija znaša S000 č. K. Če službuje do izčrpanja, ima pravico na 10 prispevkov po 200 č. K, t. j. 2000 č. K. vsega vkup kvečjemu 5000 č. K. Za teh 5000 č. K na leto si mora preskrbeti hrano, stanovanje, služkinjo, obleko, perilo, čevlje, če treba tudi zdravila in pa zdravnika, luč itd. Kdor zmaga vse te izdatke s 5000 K, zna vsekako več ko hruške peč', bi rekel naš kmet. izvoz naših vin. Narodna poslanca dr. Josip Hohnjec in Anton Sušnik sta vložila na gospode ministre za trgovino in industrijo, za poljedelstvo in vode ter finančnega ministra sledeče vprašanje: Vlada kraljevine SHS je z zakonom o dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 ljudstvu naložila nova velika davčna bremena s 500 odstotno doklado na zemljiški davek in 30 odstotno doklado na druge direktne davke. Ta davčni povišek je proračunjen za Slovenijo v znesku 37,424.550 dinarjev, in sicer 6,642.126 Din na raznolike neposredne davke in 30,871.425 Din na sam zemljiški davek. Vlada je že tudi narodni skupščini predložila zelo obsežno in občutno povišanje indirektnih davkov (taks, trošarin, pristojbin), ki je tudi preračunjeno na pol milijarde dinarjev. Vsa ta povišanja bodo najtežje zadela delavske sloje ljudstva in med njimi zlasti kmetski stan. Ako vlada zahteva od kmetskega ljudstva v Sloveniji, da mora mesto 6,156.285 dinarjev plačati 30,871.425 Din samo na zemljiškem davku, je njena dolžnost, da ustvari vse potrebne pogoje, da kmet more plačati tako povečano vsoto. V tem oziru mora vlada poskrbeti za to, da more kmet to, kar je pridelal na njivi in na travniku, kakor tudi živino in pridelano vino po času primernih cenah prodati. Ako bo vlada to svojo bistveno dolžnost kakor doslej tako tudi odslej dosledno zanemarjala, bo kmet v najbližjem času obnemogel pod ogromno težo davkov in plačil ter padel v brezdno dolgov. Smatramo za svojo dolžnost, da gospoda ministra opozorimo na eno izmed najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva, na vinogradništvo. Po izkazu statistike poseduje naša država nad 200.000 ha vinogradov s povprečnim letnim pridelkom približno 4 milijonov hektolitrov vina, od katerega se okoli tri četrtine doma porabi, okoli 1 milijon hektolitrov v vrednosti najmanj 250 milijonov dinarjev pa preostane za Izvoz. Dolžnost naše vlade bi bila, da ta izvoz na vse načine pospešuje. Poslanci našega kluba smo vlado pri vseh prilikah, ki so , bile možne, opozarjali na njene naloge v j tem oziru. Zahtevali smo znižanje železniških tarifov za pošiljanje vina, namenjenega za izvoz; oprostitev takega vina od vseh pristojbin: Čim hitrejšo odpravo za izvoz namenjenega vina ter v to svrho poslane prazne poi sode od strani naših železnic; točno odpravo! vinskih transportov in transportov za polnje* nje poslane prazne Inozemske posode od strani naših carinarnic itd. Zlasti pa vladi kliče* mo v spomin naše zahteve, da mora pri vsaki trgovinski pogodbi s sosednjimi državami ščititi interese domačega vinogradništva ter vpoštevati zahteve naših vinogradnikov. Pri sklepanju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško je vlada storila prvi poizkus, ki pa se je ponesrečil radi velike uvozne carine; na 'vino (5Kč t. j. 15 Din) in drugih velikih stroškov. Kot glavni vinski trg za vino iz Slovenije in zlasti iz slovenske Štajerske pride v poštev avstrijska republika. Na slovenskem: Štajerskem se pridela v 10 letnem povprečju na leto približno 400.000 hI vina, od katerega se kakih 150.000 hI porabi doma, 50.000 hI! izvozi v druge pokrajine naše države (zlasti v Ljubljano, Zagreb in Belgrad), kakih 200.000 hektolitrov pa preostane za izvoz v vrednosti najmanje 50—80 milijonov Din. To vino je bilo posebno priljubljeno v alpskih državah sedanje Avstrije in zato je sedanja Avstrija od prirode dani trg za slovenska vina. Zadnji čas se nadaljujejo pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstrijo in našo državo. Pri tej priliki naša vlada ne sme pustiti iz vida svoje velevažne dolžnosti, da doseže ugodnosti za izvoz naših vin v avstrii-i sko državo. i Avstrijskemu narodnemu svetu je nedav* no bila predložena trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo, na podlagi katere se je carina pri vinih preko 13 stopinj znižala na pcw lovico t. j. od 60 na 30 zlatih kron. Poleg tega se je ista postavka določila za določen kontingent (50.000 hI vina in 50.000 hI vinskega mošta) iz Tridentinske in Julijske pokrajine ne glede rut vsebino alkohola. Te ugodnosti, ki so predvidene za izvrti italijanskih vin v Avstrijo, so velike važnost! tudi za nas, ker saintgermainska mirovna pogodba določa, da ugodnosti, ki jih doseže ka-. ka zavezniška država, veljajo tudi za ostala zaveznike. Tako bi pogoji za izvoz italijanskih' vin v Avstrijo veljali tudi za uvoz naših vin y. to državo. Naša vlada M torej morala pri sklepanju trgovinske pogodbe z Avstrijo zahtevati, da se avstrijska uvozna carina na vino, ki znaša 60 zlatih kron za 100 kg zniža na 30 zlatih kron pri uvozu boljših vin, za uvoz navadnih vin pa na 15—12 zlatih kron. Še posebej pa se naj dovoli primeren kontingent vina iz Slovenije brez ozira na vsebino alkohola, ker je tudi pred vojno večina vina šla iz Štajerske V današnjo Avstrijo, ki brez njega sploh ni mo», gla vnovčiti svojega dolenjeavstrijskega prw delka. Izvoz našega vina v Avstrijo je tačas con-ditio sine qua non za obstanek vinogradništva v Sloveniji in zato mora vlada pri tostvarni obravnavi zahtevati, da se dovolijo morebitne ugodnosti pri uvozu živil (žita, mesa) iz naše države v Avstrijo in pri izvozu industrijskih produktov iz Avstrije v našo državo le pod pogojem, ako Avstrija kot kompenzacije dovoli primerne ugodnosti pri uvozu našega vina. Pri tem bi se ne smelo omejiti na 13 odstotna vina, marveč na 10 odstotna, ker je pri naa primeroma malo takega vina, ki bi imelo tos liko odstotkov alkohola. V zadnjem času je tudi Mažarska sklenila pogodbo s Švico za uvoz mesečnih 50.000 Id vina po znižani uvozni carini. Tudi naša vlada bi lahko dosegla to ugodnost od Švice, če bi kot kompenzacijo za olajšanje uvoza naših ži-' vil v Švico zahtevala enake ugodnosti za uvo-našega vina. Pokazati je treba tudi na sosednjo Italijo, ki je za svoje vino ne samo znala pridobiti češkoslovaški in avstrijski trg, marveč je že tudi podvjela nekatere korake za izvoz svojega vina v našo državo. Poslanec Pesen te je na italijansko trgovsko in finančno ministrstvo stavil predlog za izvoz 300.000 hI goriškega in' istrskega vina v kraljevino SHS z manjšimi carinskimi stroški. Svoj predlog skuša Pesefr te opravičiti s tem, da se je z novimi carinskimi tarifi, ki so stopili v veljavo 1. julija, znatno znižala carina za uvoz živine iz Jugoslavije in se je za nekatere predmete celo povsem ukinila, vsled česar naj bi v kompenzacijo naša vlada dovolila omenjenin uvoz vi-*' na iz Julijske pokrajine. P^aj bi tak uvoz vina1 iz Italije pomenil za naše vinogradništvo, ni treba še posebej omeniti. Vlada, ki bi kaj takega dovolila, bi sama podpirala smrtno ob* sodbo nad našim vinogradništvom. Opasnost pa tudi preti od druge strani. Med vinogradniki na Francoskem je nastalo močno gibanje za to, naj Francoska popolnoma prepove uvoz vina iz inozemstva, ker domači pridelek popolnoma zadostuje za potrebe domačega kon-suma. Ako se to zgodi, bo dalmatinskim vinom zabranjen uvoz na Francosko, kar bo na škodo ne samo naši izvozni bilanci, marveč celotnemu našemu vinogradništvu. Vprašava torej gospoda ministra: 1. Ali je voljan storiti vse korake za po« spešitev izvoza naših vin v inozemstvo ter do< voliti v to svrho vse primerne in potrebna olajšave? 2. Ali boče pri sklepanju poedinih trgo* vinskih pogodb med našo državo in drugimi državami ščititi interese našega vinogradnik šitva? 3. Ali je voljan pri sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo in avstrijsko republiko zahtevati za izvoz naših vin, zlasti onih is Slovenije največje ugodnosti in ta pogoj smatrati kot bistven in neizogiben? Belgrad, dne 21. julija 1923. ♦ * * g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no ti rajo žitu sledeče cene: stara pšenica 400 Din, nova pšenica 370—372 Din, ječmen 290 do 295 Din, oves 315 Din, koruza 285 Din. pše-nična moka št 0 645 Din, št. 2 595 Din, št. 6 475 Din, št. 7 410 Din, mekinje 155 Din. — Tendenca slaba. g Veliki semenj v Vel. BeČkereku. Dne 10.—12. avgusta se vrši v Velikem Bečkereku veliki semenj, na katerem se bo prodajala živina, konji in drugi domači pridelki. g Konkurzi v Češkoslovaški. V Češkoslovaški je bilo letos 72 konkurzov. g Svetovni kongres za mlekarstvo se bo «sn od 2. do 10. oktobra 1923 in sicer bo zboroval 2. in 3. oktobra v Washingtonu, 4. oktobra v Philadelphiji, od 5. do 10. oktobra pa v Syrakuzi. Natančni program kongresa je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. BORZA. Zagreb, 27. julija 19*28. (Sklep.) Devize: Pešta 035—0.45, Berlin 0.01-0.0120, Italija 4.20—4.23, London 439—441, New York 95.25—96, Pariz 5.70 do 5.75, Praga 2.86—2.88, Dunaj 0.1345—0.1360, Curih 17.15-1725. Valute: dolarji 94-94.75. Curih, dne 27. julija 1923. Devize: Pešta 0.03, Berlin 0.0007, Italija 24.55, London 25.68. New York 558.50, Pariz 33.22, Praga 16.65, Dunaj 0.0078»/», Sofija 5.20, Beograd 5.85, Varšava 0.0028. Valute: n. a. K 0.0079. Dunaj, dne 27. julija 1928. (Sklep.) Devize: Pešta 2.15, Berlin 0.0G00, Italija 3094, London 325.500, New York 70.935, Pariz 4192, Praga 2110, Curih 12.685, Sofija 630, Beograd 731, Varšava 0.31. novica lj Glavna skupščina jugoslovanskih časnikarjev v Ljubljani. V dneh od 3. do 6. avgusta se snidejo v Ljubljani zastopniki jugoslovanskega tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gosti pridejo v Ljubljano tudi delegati češkoslovaškega časopisja. Ljubljanski časnikarji jim morajo preskrbeti prenočišča. Zato se obrača pripravljalni odbor ponovno na gostoljubno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, naj mu odstopi za ta čas razpoložljive sobe ali vsaj postelje proti plačilu. Prijave je poslati na naslov: Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave ali pa na naše uredništvo. — Pripravljalni odbor. lj Rokodelski dom. Odbor kat. društva rokodelskih pomočnikov je sklenil, da se društvo udeleži odkritja spominske plošče pisatelja in vzgojitelja Antona Kržiča v Rakitni v nedeljo 5. avgusta z zastavo. Pokojni profesor Anton Kržič je bil več let društve- ni podpredsednik in si jo pridobil za izobrazbo pomočnikov veliko zaslug, Društveniki, ki se žele udeležiti slavnosti v Rakitni, naj spo-roče svojo željo pismeno odboru ali pa ust-meno jutri ob 11. uri v dvorani Rokodelskega doma. Obenem se bodo jutri, v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri dobila vsa pojasnila glede udeležbe pri evharističnem kongresu v Zagrebu 18. in 19. avgusta. Tudi bo ob tej priliki sprejem novih članov v društvo. lj Pripovedke za pasje dni. »Narod« pripoveduje: »Ne daleč od artiljerijske vojašnice ob Dunajski cesti so pričeli klerikalci s' pripravljalnimi deli za graditev »Stadiona«. Popreje je bila tam peščena jama. Že nekaj tednov prihajajo tja možje in mladeniči. Kopljejo, izravnavajo teren in vozijo zemljo. Prihajajo pa na delo popolnoma tuji obrazi, člani orlovskih društev iz vse Slovenije. Orlovska komanda dirigira delo. Na vprašanje mimogredočih odgovarjajo mladeniči: »Na kuluku smo!« ali pa: »Tlako delamo!« — Tako se glasi prva pripovedka. Druga je pa taka-le: V ljubljanski »Zvezdi« (ne v kavarni in ne v restavraciji, da ne bo nesporazuma) sede dan za dnem na klopeh okoli sredine številni gospodje tako okoli polštirih popoldne. Vsak drži v roki »Slov. Narod«. Ne bere ga nihče, pač pa obračajo ljudje list od leve na desno, pregledujejo prvo stran, drugo stran, zadnjo stran in neverno zmi-gujejo z rameni. Mimoidočim pa odgovarjajo na vprašanje, kaj da iščejo v »Narodu«: »Pameti iščemo v njem, pameti, pa ne najdemo notri niti ene pametne vrstice, ampak sam dolgčas in samo zaspanost.« lj Nedoslednost. Nemoralnost preganjamo vsepovsod. Na shode, ki jih sklicuje »Prerode in druga temu slična kulturna društva proti javnemu pohujševanju, pridejo navadno tudi zastopniki javne oblasti. Store se sklepi — važni in tehtni — ki jih vsi odobre. Napoveduje se boj vsem, ki širijo nemoralnost potom slik ali kakorkoli: toda pri tem večinoma tudi ostane. Trgovine pa mirno in brez strahu še nadalje izpostavljajo razne nuditete in spotek-ljivosti kakor v posmeh vsem protivnim sklepom in policijskim odredbam. V tem oziru se odlikuje v Ljubljani posebno ena trgovina z zlatnino na glavnem trgu in ena prodajalna slik na Aleksandrovi cesti. Čemu se sploh izdajajo odredbe, če se nihče ne zmeni, da bi se uveljavile? lj 4. odhorova seja »Strokovne zveie javnih nameščencev« se vrši v soboto, dne 28. julija 1923 ob 20. uri v I. delavskem konsumnem društvu (klet), Kongresni trg 2. lj Policijska kronika. Dušanu Gorazdu je bilo ukradeno 10.000 K vredno dirkalno kolo znamke »Adler« št. 602. — Marija Klinec je pozabila dno 25. julija v vlaku št. 45, ki prihaja ob 6in pol zvečer v Ljubljano iz Maribora, rjavo, usnjato torbico, v kateri je imela potni list, glaseč se na njeno ime ln 200 K denarja, zlato in srebrno ovratno verižico z obeski; oškodovana je za 5000 K. — Ivanu Col-mannu je bila ukradena iz telovnika srebrna ura Učiteljski vestnik Dne 5. avgusta napravi »Slomškova zveza« izlet v Rakitno nad Borovnico. Pričakujemo, da se bodo člani in članice izleta udeležili v častnem številu in to tembolj, ker se istočasno odkrije tamkaj spominska plošča pokojnemu Antonu Kržiču, velikemu dobrotniku učiteljstva ter prijatelja šolske mladine. Vsakdo izmed naših vrst naj se zaveda, da zahteva čut hvaležnosti skazati pokojnemu vzgojitelju, ki ga po njegovih obilnih vzgoje-slovnih delih lahko smatramo za drugega Slomška, posebno čast. Nekateri naši člani so se bili udeležili porreba, drugi odkritja nagrobnega spomenika in so se zato že nekoliko oddolžili, pa šli bodo kljub temu še k odkritju spominske plošče v Rakitni. In drugi...?! Ako ste bili tekom študij tako srečni, da niste vživali njegovih materijelnih podpor, deležni pa ste bili njegovih lepih naukov, deležni pa ste večjega stanovskega ugleda, za katerega je pokojni gospod profesor s svojimi spisi v >De-toljubu« in drugod veliko storil. Dalje se Vam nudi s tem izletom lepa prilika, da sporna vate kraje, govorice, ljudstvo itd., kar vse je veliko vredno in nujno potrebno za učitelje, ki naj potom lastnih izkušenj in doživljajev spopol-njuje svoje znanje v svoj in izročene mu mladine dobrobit. Tudi veliko pridobite na duše-slovnem umevanju Kržičevih spisov, ako spoznate kraje njegovega mladostnega bivanja. Končno moram zavrniti tiste komodne izgovore, ki se tako radi ponavljajo, kadarkoli se stavijo na člane kake žrtve, češ: saj bodo šli drugi in bodo odpravili tudi brez mene. Vprai šam Vas, kaj pa, ko bi vsi tako rekli in se tudi ravnali po tem?! — Pred par dnevi se je oglasil pri meni 68 let star tovariš in prijavil svojo udeležbo in Vi mlajši bi ne šli! — Dne 5. avgusta 1923 tedaj vsi v Rakitno! Iv. Štrukelj. Oriovski vestnik. Horjulski Orli tn Orlice imajo svojo letno javno telovadbo v nedeljo 29. julija po običajnem sporedu. Vabimo vse, ki hočejo biti deležni prijetnega razvedrila, na izlet v Horjul. Odidemo z vrhniškim vlakom ob 1. uri 25 minut do Drenovega griča in se vrnemo z večernim vlakom, ki pride ob 9. uri 15 minut v Ljubljano. Na prireditvi igra godba z Mladinskega doma. — Bog živi! Orlovski dan v Šoštanju. Uspešno delovanje naših odsekov in krožkov nam je pokazal 22. julij. Agitacija naših Orlov in Orlto je pokazala velik uspeh. Ob 3. je bil sprejem bratskih odsekov, na kar se je razvil sprevod v mesto, na čelu orlovska konjenica. Na glavnem trgu je daroval sv. mašo g. dekan Rotner iz Skal, cerkveni govor pa je imel TI-------- g. kaplan Munda ia Celja. Po maši Je otvoril ock». s ko zborovanje predsednik br. Ocvirk Anton. Zbo< rovanje je pozdravil župan občine Soštanjske okolice in odsekovni predsednik br. Hrastnik Martin. Zastopnik OP dr. Hodžar in tajnik JSZ Oajšek b Celja sta v lepo zasnovanih govorih navduševala mladino za deto aa skupnem polju ln pa za visoka cilje Orlovstrn. Popoldan je bila javna telovadba. Videli smo dovršen nastop Orlov ln Orlic in obojega naraščaja. Bil je to prvi orlovski javni nastop v Šaleški dolini. Upamo, da uspeh ne bo izostal, ker fantje in možje so govorili: >še pri nas bomo ustanovili Orla«. S svojim nastopom smo si prido bili mnogo prijateljev, to nam jo plačilo ln uspeli našega dela. Turistika in spori Nedeljskim izletnikom. Aljažev klub SPD' javlja vsem, ki žele pri izletih, v planinski svel ob nedeljah in praznikih zadostiti svoji doB-nosti kot kristjani, da je do nadaljnega v ti smeri to-le uredil: Do 8. septembra bo v kai pelici na Kredarici redno sv. maša ob nedeljah in praznikih, in sicer okoli pol 9. ure, ko so izletniki s Triglavskega vrha zopet nazaj. — Redna sv. maša je tudi ob istih dnevih zjutraj >i kapelici v Kamniški Bistrici. — Izletnik^ ki odhajajo ob nedeljah in praznikih s prvim kamniškim vlakom iz Ljubljane, prisostvujejo lahko pri svojem prihodu v Kamnik sv. maši v tamošnjl frančiškanski cerkvi, ki pričnei točno ob 7. Za izletnike, ki odhajajo z gorenjj skim vlakom ob 4.40, je sv. maša v stolnici ob 4.; za ane, ki gredo ob 5.20 v Kamnik, pa ob pol 5. v stolnici in pri frančiškanih v Ljub ljani. Vardar (Beograd) j Ilirija. Danes jutri ob 18. uri se vršita na igriČšu Ilirija dve nogometni tekmi med beogradskim S( K. Vardarjem in Ilirijo. Vardar zavzema trenotno II. mesto v prvenstvu Beograda in velja za najhitrejše in najbolj agilno moštvo prestolice. Dosegel jo letos sledečo uvaževar nja vredne rezultate: proti Jugoslaviji. beo> gradskemu prvaku 4 : 3, proti Belgr. SK 2 : J rn 0 : 1, proti zagreb. Concordija 1 : 2, proti Vojvodini (Novi Sad) 4 : 0, proti Gradj. ŠE (Osijek) 3 : L Od njegovih mednarodnih pro-, tivnikov je omeniti T. u. SV. Munehen 1860 (2 : 2) in SK Bratislavo (2 : 4). Po teh uspe-hih sodeč bosta nudili obe tekmi zanimiv! šport in napeto borbo. V Vardarju naleti Hirija vsekakor na vsega uvaževanja vrednega nasprotnika, proti kateremu bo morala zbrati svoje najboljše sile. — V odmoru današnje tekme se vrši tek na 200 m ter v odmora jutrišne tekme tek na 800 m. oboje za klubsko prvenstvo SK Ilirije. Poizvedovanja. Dežnik se je našel na trga. Dobi se župniji ska ulica 2, pritličje. Ljubljenec strojepiscev edinole wer«. Zastop Ljubljana, Selenb. ul. 6-1. Stari Grki so posvečali veliko skrb telesnemu vežbanju. Prirejali so igre, pri katerih so tekmovali v konjskih dirkah, leku, skoku, metanju diska, borenju itd. Najznamenitejše med temi igrami so bile Olimpijske, imenovane po dolini enakega imena na polotoku Peloponezu. Igre so se Vršile, kolikor je zgodovinsko dokizano, od L 776. pred Kr. do 1. 394. po Kr. redno vsakih pet let po pet dni. Igre so se vršile ha hipodromu za konjske dirke in na stadionu za gimnastične tekme. V novejšem času so gimnastične igre zopet zavzele velik razmah, osobilo pori severnih narodih. Prirejajo se mednarodne tekme v različnih panogah športa in telovadbe. Narodi, pri katerih je šport in telovadba na višku razvoja, so si zgradili v ta namen permanentna telovadišča in igrišča, podobna starogrškemu stadionu. Tudi pri nas Slovencih se šport in telovadba lepo razvija, kar nam pričajo lepi uspehi naših športnikov in telovadcev na mednarodnih tekmah, n. pr. zadnji teden doseženi častni rezultati naših tekmovalcev Orlov na mednarodnih tekmah katoliških gimnastov v Parizu. Pogrešamo pa zelo pripravnega igrišča, ki bi vsaj deloma ustrezalo sedanjim zahtevam športa in telovadbe. Zato se ie osnovala y Ljubljani stavb- na zadruga >Stadion<, ki gradi na prostoru med Dunajsko in Vodovodno cesto permanenten stadion, namenjen za športne in telovadne vaje in prireditve z areno v obsegu ca. 12.000 mJ (dolžina 147 m, širina 113 m) in s prostori za približno 40.000 glodalcev. Kakor je razvidno iz načrta (delo odličnega slovenskega arhitekta), bo arena ovalne oblike. Glavni vhod bo z Dunajske ceste. Desno in levo od vhoda bodo taborišča.. Iz teh po vodil po podzemskih rovih dohod v areno. Nasproti vhodu — na zapadni strani — bo glavna tribuna, za njo paviljoni, shrambe etc. Arena bo ob-robljena sjS m . širokim dirkališčem. Za tem bodo stojišča in tribune z 10 vrstami sedežev. Med tribunami na severni in Južni strani stadiona bo prostor za godbe. Cel stadion bo na vrhu obkroževala cesta, ogra< jena z visoko živo mejo, ki jo bodo krasili v malih presledkih topolovi nasadi lH grmičje. Zgradba stadiona bo monumeni talna, ki bo v arhitektonskem oziru vdU1 kras Ljubljane. Na severozapadni strani stadiona W projektirano letno gledališče, ki se bo poa* ne je zgradUo, ako bodo odstranjene tehr, nične težknča. STADION Sleff. scovEmr, ».»MNim Strm Hi »:% iu seuiuifc VI s»o se pocenili I Strojnik-ključavničar feli preracniti službo. Srednje starosti, neoženjen, trezen, z daljSo prakso in z dobrimi spričevali, Veič tudi t elektriki. - Naslov pove uprava lista pod it. 4492. Dr. Derč ORDIN1RA zopei fedno od 2. do 3. ure pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo. (NEPREM02NIM BREZPLAČNO I) Prvovrsten tovorni auto »SAURER« pettonski — generalno popravljen PRODA OTO PETERMAN, ZAGREB — Vlaška ulica št 50. Gostilna Trfioveljskl premog n DRVA ima »talno v žalosti v vsaki nnožini DRUŽBA .ILIRIJA«, Ljnbllana, Cralja Patra trg 8. Telefon H. 230. Sode za vino, mošt xprodajam, dokler traja zaloga. — [GUSTIN, LJubljana, SP. ŠIŠKA, Itd. raz_____—, ------ J. AUGUSTIN, LJubljana, Sv. Jerneja ceela 281 4248 Nova enodružinska HIŠA NAPRODAJ na periferiji mesta, obstoječa iz treh sob, kuhinje, kleti in lepega vrta. Stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod itev. 4465. Prodam posestvo okoli pol zemlje v prijaznem gorenjskem kraju, oddaljeno pot ure izve se pri L. STEPIČ, ure od mesta. Po- ______ Spodnja Šiška, Kavlkova ulica štev. 108. 4469 ra Gorenjskem« z lepimi tujskimi sobami, in prodajalna SE PRODA. Elektrika ln vodovod, krasen vrt, njive in gozd. Cena 350.000 Din. — Ponudbe pod: .Dobra gostilna« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. Mlad trgovec na deželi IŠČE samsko mlado kompanjonko ki bi razpolagala vsaj s 40.000 Din za Fovečanje trgovine z mešanim blagom. -onudbe pod: »Sreča 4491« na upravo. Služba tajnika Srl okrajnem zastopa in hranilnici r OGATCU, s prva začasno, se takof ODDA. Plača po dogovoru. - Predložiti je dokazila o dosedanjem službovanju. — Prosilci, ki sp dobri Slovenci, samci in pevci, Imajo prednost. 4512 Zobni atelje BEctaaMiinn. ar.---atmrjtmst HERMANN PETERS j pridna, Testna, sam ost mo S, SE SPRE J- I ME. « Pismene' ponudbe pod šiiro. «KA- jo 731 VOH G n fjO 1 0 SfiOt VARNIŠKA BLAGAJNIČARKA« na JC ««"UIJ»II UU I U. OCJJU npravo »Slovenca«. 4515 j OVES - KORUZO la na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3697 VISIm z lepim vrtom in avto-garažo, v V Ud najlepši legi parka in bližini gl. kolodvora v Mariboru, je naprodaj za 500.000 Din. Kupec dobi takoj stanovanje - Naprodaj je tudi velika trgovska HIŠA. Pojasnila daje ga. LEDNK, Maribor, Aleksandrova cesta It. 51. 4505 .'jaMCHISimMKJMEll.Bm^Cfl Odvetnik Dr. Josip Mandič je otvoril svojo odvetniško pisarno v Pragi l. Staromestske nam. 13. Poslovanje tudi v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku. Proda se: PuclMnotor 2A H. P, In pomožni motorji H. P. po nizki ceni. JANČIČ, LJUBLJANA. znamke, Coi ckerell Yt AVTO FLOR-4454 v sredini mesta, v zelo dobrem; kraju, ODDAM. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod i šifro »LOKAL«. 4477 Distingiran gospod ££aKS akademik, najboljše družbe, vešč trgovec, želi v primirnem podvzetju sodelovati. Kavcija 200.000 K. - Ponudbe pod •Resnost« na upravo »Slovenca«. 4507 ■ snažna in zdrava, z dobrimi liISnd spričevali, SE TAKOJ SPREJME. Plača do 1000 kron. — Ponudbe na: Gospo F AN KO HERZL, OSIJEK L, Jagrova ulica štev. 3. 4479 V Št. Lenarta nad Laškim je naprodaj posestvo s hišo tn gospodarskimi poslopji. Posestvo meri 32 oralov, redi se od 8—10 glav živine. Cena se poizve pri JANEZU KOMPOL-ŠEK, posestnik, Kameno, pošta Sv. Jurij ob južni žejeznici. 4453 Otvoritev trgovine,; Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva z današnjim dnem otvorila trgovino s špecerijskim, delikatesnim in galanterijskim blagom. Ljubljana VII., Celovška cesta 77 poleg kavarne). Lesar & Schmidt Vrtnarske zadeve posreduje društvo »VRTNARSKA SOLA«. Kupujem razna zdravilna suha ZELIŠČA KORENINE, LUBJE, SUHE GOBE, LIPOVO CVETJE i. dr. A. MAČEK, VRHNIKA. Proda se pritlična enodružinska hiša predmestju Ljubljane, v bližini elektr. cest. železnico. Ponudbe na upravo lista pod it. 18. s prostim stanovanjem, Ljuolii Pozor na deželi! MANJŠE POSESTVO -»C evenli tudi sama hiša, ki bi bila pripravna za manjšo obrt na deželi, se vzame r najem. Cenjene ponudbe pod: «Obrt* na upravo lista do 4. avgusta t. 1. 4506 freče rablfene idobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO« VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Itev. % « • l!0 Hramski, za špirit in rum, neoporečni, rabljeni, ▼ dobrem stana, ▼ velikosti od 20—50 hI, JW SE TAKOJ KUPIJO. Sodi od vina IzključenL — Ponudbe na: A. A. BAKER & Co., Ljubljana 7. s tremi sobami in kuhinjo ter velikim HLEVOM vodovodom in električno napeljavo, JE NAPRODAJ. Pri hiši je 400 ms vrta, oddaljeno 10 minut od kolodvora Vižmarje. Več se poizve pri F. ŠTRUKELJ, Gunclje št. 13, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 4419 Mefolovano sobo (2 postelji), s posebnim vhodom, takoj oddam v novi hiši. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 4493. NUJNO! Kupim stare barake z dobro ohranjenim, še zdravim lesom. Razdercm na lastne stroške. — Naslov: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta It, 18/1. 4485 Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gospcsvetska cesta 10. Telef. inter. Si. 103. Ustanov, leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ler izvršuje načrte in proračune t obrtnim lokalom IŠČEM V ZAKUP ▼ mesta ali predmestja Ljabljane. — Ponudbe na upravo lista pod itev. «48«. V ZAKUP DAMO z oktobrom tek. leta popolno urejeno graščinss..'. cvetlično vrtnarijo v NAŠICAH (Slavonija), zelo prikladna »a trgovsko vrtnarstvo, s šUrimi cve-tličnjaki in s potrebnimi pokritimi in nepokritimi toplimi gredicami (Mistbeet) ter raznovrstnimi cvetlicami. — Reflek-tantje si morejo vrtnarijo vsak dan ogledati in dobiti daljnje informacije pri tajništva vlastelinstva, Našice. — Ponudbe naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. Železniška postaja v mestu, oddaljena 20 minat, na progi Osijek—Zagreb. Banatsko moko »a- na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696 KMMMOW>»Mt»«*m«»ttHIM* »REFORM« STEKLENICE j*" za KONSERVIRANJH SADJA, PO VRTNIN i MESA so priznano NAJBOLJŠE in obenem tudi NAJCENEJS&t GLAVNA ZALOGA ia JUGOSLAVIJO pri tvrdk! LOVRO PETOVAB ivanjkovcl CENIKI na ZAHTEVO!! Cele opreme ZA NEVESTE in obfivanje (entlanN izdeluje točno in solidno novo o tvor jen« izdelovalnica perila P. JANČIGAJ, Resljeva cesta 29, I. nadstr., levo. Jadranska Travnik na ljubljanskem barju PRODAM. — Po- i Izve sc: Šmartno itev. 19 ob Savi. 4515 1 Gramofon dohro ohranjen, z več vrstami plošč, prodam. • Naslov v upravi lista pod It. 4510 ** PRODAM NOV ženski šivalni stroj. Poizve se: Hradeckega ras it. 48. 4509 LJUBLJANA t Podružnice: ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednem dokazu prijateljstva, sočutja in požrtvovalnega olajšanja, ki je bilo Izkazano v času neizprosljive krute smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, zeta, svaka tn nečaka, gospoda ing. Toneta Turka ravnatelja kem, tovarne v Mostah ln rez. poročnika Izražamo svojo srčno hvaležnost cenjenemu uradntttru in delavstvu kemične tovarne v Mostah, osobito Dravski diviziji in godbi za zadnjo Izkazano mu čast, nadalje požarni braraM v Mostah in drugim cenjenim korporacijam, prijateljem in znancem ter vsem drugim, ki ao ga spremili k zadnjemu počitka. Najlepša zahvala vsem darovalcem krasnega cretjsl ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI IN OSTALI SORODNIKL Gavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, lelsa, MM\ ž, Prevalje, Sarajevo, Split, Silnih, Zagreb. Rorčula, Rotor, Hrani, Ljubljana, Maribor, Amerikanski odio Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Aflllranl zavodi: )ABR\NSRA BANKA: Trst, Opatija* WIen, Zadar. FHANK SAKSER STATE BANK, Cortland Street 82, New-York CIty. B9HG0 VUBOSLflVO DE CHILE, Valparaiso, ilDtofogasta, Punta Orenas, Puerto Hatales. Poraenip. Stran O. SEOVENEC,. dne 28. tuE}a. 1923« I6BL Mlllto JETZBACHER D. B. nmm ui. 25. ZAGRED Telefon 4-90. >itmr»wiwiMiiiiminw>«iiMMitnwim>i»it»iiM>iwniiiwMiiiitwtmM>wmHW»MimHtMiuitiiiiHMnt»wiiwtrwMtM Nekaj časa sem zastopamo najbolje znano tovarno Automatfsclie Giiss-Sfalilfciigel rubrik vorm. fr. rischer ter dobavljamo vse vrste ln velikosti KROGLJICNA LEŽIŠČA postavljeno v skladišče Zagreb po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte ponudbe! Kataloge pošiljamo interesentom zastonj I planino, harmjnljo, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikallj na debelo in drobno. — Alfonz Brezntt, 5. u£. Glasb. Mat., LjuUijana, Komi iro 15 i ♦ t t mestni tesarski mojster Ljubliana, Unhssriova ulica št. 29 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. 0 VELIKA ZALOGA klobukov In slamnikov sc dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stobn, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIč i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šiev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. III AUTO I I I BENCIN PNEUMAT1KA Ol.IE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD priporočam v nakup orlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA. Stari trg 10. Dinamostroj fio Volt. 110 Amp. enaki tok, v dobrem stanju, do sedaj v obratu z reostatom, ceno PRODA Impregnacija GUIDO ROTGERS v Hočah pri Mariboru. Gostilno v najem vzame v prometnem kraju in položi kavcijo zakonski par brez otrok; mož je obrtnik. — Naslov pri upravi lista pod številko 4360. Preduo naročite gornje predmete za svojo trgovino obrnite se na THE NORTK BR3TISH RUBBER COMPANT LIMITED, EBINBURGH, Največja angleška tovarna gumijevih izdelkov. ZASTOPSTVO za SHS. ST. DESNiCA. Zagreb, GunduilSeva ulica 22. L Telefon 26 — 14 Brzojavi; Weba. $o$manc & 9tomp. Sjubljana, ORitje 4. redna vožnja ¥ SEVERNO In jdZno AftEREKO i novimi velikimi parnlhl. Pop:Sine so priporočljive III kAlute, s svojo Izvrstno prehrano, snago In veUfto naoDnosUo. Hisra Xn varna vožnja. Zaslopnih podružnice Sevoro-nemSkega Llovda za Slovenko Cd. lifCar IJablJonn. fllKEoSlCevo cesto 13. teo sodnlfo). Banatsko pšenico ia. razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji. M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«. m no en bb m m as m m w es m m L Mikuš UubiliDB, Mestni frq 15 priporoča sir.jo zalogo dežnikov In solnčnlkov In sprehajalnih palic. Popravila toCno ln solidno! Srman (Hribar mizarstvo, ŠT. VID n, Ljubljano 4. Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. PohiStvo lastnega izdelka stalno na zalogi. - Cene konkurenčne I - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno. ! Se priporočava. 3295 mas, podgaiite, steElce, Sti«™ n vsa golazen mora poRinitu, ako puraoiiat moja naibol|e pruizkttšena 'n splošno bvaliuua • recUiva, Kot proti poljskim in hišnim mišim Din 7-50 pod >ant Din7'50, za j8urk» Din 10. a .lenlce Din 7 50 uniče . aioo moljev Din«-— . >«-»j mi'.;eaom Din 7*60. mazilo proti ušem 'i i^udno Din4 — in živin. Din*-—; za nši v ob eki in to-rUn Din 7-50; proti tnruesu na nadjuin zolenjafll proti mravljam Din 7-50. 1'Mšilia n' noj/ot n Za v" h ekspor' „ARTES" kem. laboratorij 61. Jtin ar, Pelrlajsia ul 3. Z greb Ji. iT-jovoain >rl ve6i«m odjemu omit Popolnoma varno naložita svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI U LJUBLJANI r. z. s o. z. — sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestujejo po Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 5°|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po S /a °|0 IlEiji znesku se obrestujejo pa dogooorn. 601 brez odbitka rentnega in j 9 invalidskega davka. taro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in livarne d. d v Ljubljani Redna potniška vožnja ANTWEMPEN — NEW-YORK s slovitimi belgijskimi parobrodi. „BELGENLAND" najnovejši, največji in najhitrejši p&robrod Bed Star Linije. Največja udobnost, najmodernejša ureditev v kabinah tudi v tretjem razredu. — Izvršna braua. Vsa pojasnila dajo brezplačno zastopstva RED STAR LINE: BEOGRAD, Koradjordi. ul. 2 — ZAGREB. Trg I. br. 16 — LJUBLJANA, Marijin trg štev. 2 — GRUŽ. Obala — BITOLJ, Bankarska ulica 13 Stalne cene parsfat® oh svetovno š izbiri za vse vrste blaga V. uummmi velbej 2.-8. SfePTEMBttJt 1923 Pojasnila daje: WIENER MESSE, WIEN, VII., kakor tudt zastopstvo: LJUBLJANA, Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, mmmmmmmmmm mvmm rm reselitev trgovine! -m -m ryirsorfno z te,ezn,n° °d Stritarjevo ulico šiev. 7. v prejšnji lokal A. Schuster kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonienost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem ^njenim Urednik & ffritsct), trgovina 3 ielesnino. rriixxxirrxxin Zadružna Gospodarska banka d. d. 1 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis h vis hotela „Union"). Telefon št. 57 in 470. Račun poštno-čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnic«: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000--. m Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovenca«, MoSkerc v LjuLljan> Jugoslovanaka tiskarna v Ljubljani