Dopisi. Sv. Andraž v Slov. goricah. (N e - opravitieni n a p a d.) V 3. številki 1. 1. je prinesel ptujski »Stajerc«, kateri hoče vse nemškutarske kmete še bolj neumne narediti, dva dopisa od Sv. Andraža v Slov. gor. in sicer se prvi tiče gospodičine poštarice pri Sv. Andražu. Piše, da onienjena gospodična ne ljiibi »Štajerca«, ampak ji bolj ugajajo drugi slovenski listi, tudi »Slovenski Gospodar«. Če je goypodična res takega mižljenja, ji je to le v čast, »Stajercu« pa nikaka krivica. Po vsei pravici smo >Slovenskemu Gospodarju« veliko hvale dolžni, ker ta list \e v našem kraju prvi začel probujati slovenskega kmeta k zavednosti ter nam kazal v pravi luči tiste navidezno prijazne, pa le svoj dobiček iskajoče gospode kateri prihajajo k nam v ovčjera oblačilu, pa so hujSi od volkov. >Štajerc« me živo spominia na basen »lesica in krokar«. Lesice je izvabila krokarju s svojim Iaskaniem zadnji kosček sira. »Štajerc« pa bi rad izvil slovenskemu kmetu zadnji vinar denarja. Saj je priSel že v prvi Stevilki tako priliznjen, rekoč: Ljubi moj kmet, če ti nič nimaš, tudi jaz nič nimam. Če slovenski kmet kaj ima, ali treba naravnost hiteti h tebi »Štajerc« in h kakemu nemškernu trgovcu na Ptuj, da napolni tvojo nikoli polno malho. Kdor se komu sladi, ima gotovo vzroke za to. Ce hoče kdo kaj sprositi, se mu dobrika, da lože svoj namen doseže. Tako je »Štajerc« prišel prosjačit k slovenskemu kmetu, naj ga podpira, da ne omaga on in njegovi nemčurski somišljeniki. Slovenski kmet te naj podpira, kaj ne, v spodrivanju poštenih slovenskih časnikov, kmetov in trgovcev? V drugem dopisu pa »Štajerc« omenja nekega šolskega svetovalca. Pač močno pomilujem take duševne reve, kakorSni je ta dopisnik, če ne ve, iz kakih udov krajni šolski svet obstoji. S tem kaže, da ima sam rezano slamo v glavi, ne pa napadeni šolski svetovalec. Iz ormoškega okraja. V vsaki številki »Štajerca« nahaja se par rubrik, kjer si nemškutarske ormoške butice praznijo svojo modrost. — Tudi v zadnji Stevilki je nagromadil nekdo deioma navadnih laži, deloma zavijanj ter skoval dopis iz »ormoške okolice.« — V sramoto našim nekaterim ormoškim okoliškim kmetom moramo priznati, da se nahaja po nekod ta na najnižji stopnji stoječi list »Stajerc«. — A uverjeni smo, da bo vsled omenjenega dopisa vsak poštenjak vrgel list tja, kamor si zasluži. S tem dopisom pokazali so se naši ormoški nemškutarji, kateri s>o istemu vsaj najmanj kumovali, prave >prijatelje kmeta«. Poslušajte in strmite! Okrajni zastop ormoški je sklenil vsled zahteve c. kr. vlade, da prevzarae 10% vseh stroškov uravnanja Drave v takozvanem »frajnhovskem zalivu«, ker bi se sicer ta prispevek zahteval od prizadetih poseslnikov — kmetov, katerim je že Drava itak odneslana stotine oralov najplodnejše zemlje. — Okrajni zastop ormoški, — v katerem sedi veC kot dve tretjini kmečkih zastopiko, — razbremenil je s tem uboge posestnike občutnih denarnih žrtev ter tudi omogočjl, da se uravnanje Drave že na spomlad počne. — Proti podpori so glasovali le nemški zastopniki mesta ormožkega. — Kako bi tudi imel Nemec ali nemškutar srce za slovenskega poljedelca! Dopisnik v »Štajercu« seveda javka, da se je ta predlog sprejel, on bi pač s svojimi somišljeniki rad doživel, da bi naši kmeti prišli na beraško palico. Mi smo o tem vrlem činu našega okrajnega zastopa molčali, ker ne obeSamo vsega na veliki zvon. — Sedaj pa, ko se v javnosti ta korporacija napada zbog tega, zahtevamo od naših kmetov poštenjakov, da izvajajo iz tega posledice, ter se ogibljijo svojih sovražnikov kakor kuge. Zob za zob! Tudi to se dopisniku ne dopada, da so morale občine Pušince, Litmerk in Hardek zviSati občinske naloge. — Njegove podadtke moramo pred vsem popraviti na tak način, da imajo občine Pušinci 60%! Litmerk in Hardek po 70% občinske doklade, ne pa kakor on po svojih informaeijah trdi 80, 82 in 90%ne doklade. — Potuhnjeno zavija oči, trdeč »mi ubogi kmeti bomo pač morali plačavati, da bomo zeleno gledali«. Kdo pa je kriv temu? Odgovori lažidopisnik! Tvoji ormoSki prijatelji, kateri so zahtevali izšolanje iz dosedajnega šolskega okoliSa ter povzročili s tem, da si morajo okoliški kmeti zidati lastno šolsko poslopje. Pometaj toraj pred drugimi durmi. — Hvala narodni požrtvovalnosti okoliških občin imeli bodemo svojo lopo Solsko poslopje. — Za obstanek slovenske Sole nas ni strah, kakor menda plačanega dopisnika v »Štajercu« za obstanek nemške Sole v Ormožu. — V tem strahu mu je seveda na potu tudi Solarska kuhinja, kjer dobiva uboga naSa deca topel obed, kar imenuje dopisnik »čorba*. — Taki napadi ne bodo ustavili požrtvovalnosti ormoških narodnjakov, ampak bodrili jih bodo k vstrajnemu napredovanju v početem dobrodelnem delu tudi bodočo zimo. — Ti, slovenski kmet, pa idi in poglej si ubogo šolarsko mladino, ko dobi topel obed v gostilni g. Kachbrennerja in blagroval bodeš dobrodelnost naSih ormoških narodnjakov, a če bodeS poznal dopisnika v »Štajercu«, izogibal se ga boS zanaprej. Kake gore list je dotičnik, kaže s tem, da hvali »Liedertafel« ali takozvani »Narrenabend«, katerega je priredilo ormoško nemško pevsko društvo. — Verjamemo, da je bil on mej sorodnimi dušami. — Mogoče mu ie ta večer zmešal še tisto malo možgan Ci jih je v obče irnel. — Kako drugače je to pri slovenskih veselicah! — Dopisniku so se kar lasje ježili, ko je bila Slomšekova slavnost v Ormožu ter je bila vstopnina jza kmete znižana na 20 vinarjev, mej tem ko je pri nemških svečanostih »vsak gospod tam kde sedi«. Aha, zdaj pa vemo. Pasja noga, ta pa zna. — Kako zelo ga je zdrava pamet po tera pustu zapustila, dokazuje dopisnik s tem, da si domišljuje, da zahtevajo ormoški narodnjaki (po dopisniku »žlahta«), da se mora pred njimi »vse na prsi trkati ali na vampe hiteti«. Pa nekaj še je, kar našega poštenjaka hudo jezi. Okrajni zastop postavil }e nove samoslovensko kažipote, ne da bi njega vprašal. — Res nezaslišeno! — Ko vam torej ta nazovi-poštenjak po okrajnih cestah pohajkuje, zapazi dva uboga >vandrovca«, jeden je bil Nemec, drugi pa Poljak, katera sta gledala ta prešmentani samoslovenski napis. Važno pri tem je bilo jedino to, da je Nemec vedno kihal, iz česar je naš pohajkovalec kunštno sklepal, da mu slovenski napis ne diši. — Poljak ie bil seveda pametnejši ter je odločno trdil, da je menda to kaki napis, kateri prepoveduje skladati nesnago. — Dopisniku in vsem njegovim somišljenikom izjavljamo enkrat za vselej, da okrajni zastop ne bo popraševal za svet renegatov, ampak bo delal vedno po svoji narodni zadači. — Naj si pogleda javne napise v mestu Ormož ter ravno tako zahteva, da so isti vsaj dvojezični. S tem mislim smo obračunili z dopisnikom Štajerca. Označili smo njegovo grdo, ničvredno orodje. — S studom se moramo odvrniti od ljudi, ki tako delajo proti našemu kmečkemu Ijudstvu. Ali dobro, da se poznamo! ! Z Murskega polja. Dragi prijatelj Ako si se udeležil lani SlomSekove slavnosti v Ljutomeru, si si moral pritrditi, da je bila udeležba velikanska. Videl si med množico tudi razna društva. Z lahka si tudi opazil navdušenost ljudstva, katero goji do našega nepozabnega škofa Antona Martina Slomšeka. Če bi se toraj tudi sedaj sešla v Ljutomeru in bi želel poznavati naše muropoljske razmere, bi te drage volje spremljal in ti razodeval, v kateri kraj je že prilezel »Štajerc«, ali bolj domače, »giftna krota«, nazadnje pa bi ti svetoval, da sedeva na vlak in hajd proti severu. Ne dolgo in sprevodnik bi klical »Bučečovci« ter naznanjal, da smo v kraju, kjer je letos ob času volitev vsakemu slavnoznani Wratschko tako slavno obhajal svoj shod zunaj na cesti v — snegu, zapuSčen od svojih ovčic. Tudi midva izstopiva. Pa vendar ne vprašaj, zakaj da ravno tu, saj se Wratschko s svojim sosedom te vasi ni tako oslavil, da bi bilo nama vredno, jo posetiti. Malo potrpežljivosti, zakaj tu namreč najlože dobiva v roke — naj se nama ne Steje v greh — »Štajerca«. V njem bodeva namreč našla, kako se »več kmetov« — morda vsi razen dveh, zagovarja proti dopisu >Slnv. Gosp.« od dne 24. jan. Posebno povdarjajo, da ne trpijo laži, da ljubijo le resnico. In dalje, da so do svojih sobratov kmetov tako dobroželjni, da jim hočejo iz same liubezni do njih voliti za poslanca naihujšega posilinemca, da le taisti sladko izgovori besedo »kmet<; seveda, kaj pa je njim v tej neznosni >kmetski ljubezni« ža — narodnost. In kako trdno stojijo za kmeta — le trije so baje taki grešniki, da ne marajo voliti kmeta, ter se raje zavedajo, da so sinovi matere Slave. Pa vprašal me bodeš, da ti »več kmetov« tudi morajo imeti kolovodjo in kdo neki je vzrok, da vse okrog po vasi lazijo »giftne krotet ? Ali pri tem vprašanju bi me preveč zašegetalo. Rad bi ti namreč natančneje opisal celo sestavo teh »več kmetov«, pa ker se nama mudi dalje, zato te le hočem seznaniti vsaj z njih kolovodjem. To je oseba, kmet, ki kot tak ni kaj izvanredno umen — pa saj menda sam kaj poznaš na gospodarstvu. Pred par leli je bil celo obč. predstoinik, goreč narodnjak pravega duha; pozneje se je nagnil na nasprotno stran, a zdaj pa je v vse zveličavnem posilinemSkem taboru. Tudi za »kmetsko zadrugo«, ki se tu bori s smrtjo, je kar gorel ,od začetka ter največ storil, da se je sploh oživila, meneč, tudi v zadrugi je mogoče širiti vsenemški duh. Ko je zdaj to spoznal kot nemogoče, jo je popihal, misleč, ako ljudem priskrbira onega zveličavnega »Štajerca«, bom preje žel slavo, ko pa pri zadrugi, zato ga pa tudi vsiljuje vsem, ki so »ubogi v duhu«, katerim se Se niti nikdar ni sanjalo, kakšna stvar da je politika. Dragi prijatelj! Ker se bojim, da se naju tu prime ostuden posilinemski duh, zato zdaj, ko sva se vsaj nekaj tu seznanila, odpotujeva dalje. Sediva zopet na vlak ter se peljiva v Maribor, da tam progiva urednika »Slov. Gosp.«, naj skrbi, da bodo njegovi citatelji tudi izvedeli, kako v BučeČovcih »več kmetov« trdno stoji za »kmeta«. Loka pri Zid. mostu. Na pustni pondeliek pripeljejo mene opravki v Loko, grem zamišljen po cesti in naenkrat slišim v blaženi nemSčini klicati: >Fraulein Mali, baben's was Katzenjammer?« »O nein, Fraulein Rezi, es war gestern so schon.« »Kje se le ti dve Nemki tukaj znajdeta?« vprašam nekega kmeta in ta se odreže: Ee, kaj Nemki, ena je pristna Kranjica in druga pristna Savinjska deklica, pa nemško morata zmiraj govoriti. Pa, pravi kmet dalje, pri nas v Loki — v stari slovenski Loki — se še več nemški govori in to posebno v občinskem uradu. Župana imamo Slovenca, saj Se nemSki ne zna, odborniki razun 4 so Slovenci vsi, pa vse to nič ne pomaga, imamo tajnika, tudi roienega Slovenca, pa ta je zagrizen posilinemec, ker tako hoče imeti njegova gospa in on tudi sam je poln nemškega duha. Za to so ga bili pred nekaj leti slovenski narodni Teharčani iz svojega občinskega urada odslovili in slovenski Ločani so ga spreieli in ponižno in potrpežljivo prenašajo, da sedaj v Loškem občinskem uradn nemštvo Siri. — Gospod župan, in občinski odborniki, ki zastopate slovensko občino, ali spite ? — Ali ne vidite? — Le zdramite se iz narodnega spanja, ne bojte se gospodov na Zidanem inostu, vpeljite v občini strogo slovensko uradovanje. Zahtevajte to od svojega tajnika in ako se ne poda, pa službo razpiSite in bode se že našel kak pošten Slovenec, ki bo gotovo tajništvo tako spretno, če ne še spretnejše opravljal, kakor dosedanji. — To za danes. Kadar zopet v Loko pridera, znabiti zvem kaj novega in zopet sporočim »Slov. Gospodarju«.