276 Izpred upravnega sodišča.
Izpred upravnega sodišča.
Predočba pomislekov zoper navedbe davčnega zavezanca v svrho priredbe osebne dohodnine mora biti utemeljena.
C. kr. upravno sodišče je z odločbo od 5. maja 1902 št. 4194 na pritožbo zoper odločbo prizivne komisije za osebno dohodnino v Ljubljani (razpis c. kr. fin. ravnateljstva v Ljubljani od 30. januarja 1900 št. 23114) po javni ustni razpravi spoznalo za pravo:
Izpodbijana odločba se razveljavlja radi pomanjkljivega postopanja.
Razlogi.
Pritoževatelj je v svoji za 1. 1899 podani napovedi k osebni dohodnini pripoznal svoje dohodke iz zemljišč s  . .   4400 gld.
iz posesti poslopij s...............      60   »
iz samostojnih podjetij s.............   1700   »
iz premoženja na glavnici s...........   3934   »
skupaj z .  .  . 10.094 gld. odbitke na davkih, obresti od dolgov, trajna bremena
in zavarovalnino s............ . .   3185   »
torej obdavčni čisti dohodek...........   6909 gld.
Davčno oblastvo je pa proti pravilnosti te napovedi imelo pomisleke ter jih je z dekretom z dne 14. maja 1899, št. 1408, predočilo pritoževatelju tako-le:
1.) Ker ste bili v zadnjih treh letih prejeli za les iz svojih gozdov visoke zneske, je napovedani dohodek iz zemljiške posesti razmerno premajhen in je torej dvomiti o tem, odgovarja li priredbenim predpisom napovedani preračun Vašega dohodka
Izpred upravnega sodišča. 277
iz zemljiške posesti, zategadelj Vas pozivamo, da natančneje pojasnite, če ste zares napovedali vse iz te zemljiške posesti prihajajoče Vam prejemke v njih polni višini, oziroma če niste napravili nobenih, zakonito nedopustnih ali previsoko nastavljenih odbitkov. — 2.) Zlasti pa izvolite navesti, koliko ste v letih 1896 in 1897 izkupili za smreke in hrastovje iz gozda J. Zraven bi bilo, če mogoče, pridejati tudi pogodbe, sklenjene v tem oziru z odjemalcema K. in L., ker si je bila prizivna komisija povodom Vašega predlanskega priziva pridržala, da se bo na napominano izkupilo kasneje oziralo, ako bi natančneje poizvedbe dognale, da bi bilo to v zakonu utemeljeno. — 3.) Z ozirom na obseg Vaše tovarne je napovedani dohodek iz nje razmerno majhen in se dvomi, odgovarja li priredbenim predpisom napovedani preračun teh dohodkov; zategadelj Vas pozivamo, da natančneje pojasnite, ali ste se pri njih preračunu v resnici v polni višini ozirali na vse tozadevne prejemke, oziroma če niste napravili nobenih zakonito nedopustnih ali previsoko nastavljenih odbitkov; v to svrho bi bilo resnične prejemke in izdatke zadnjega leta delajlirati po kategorijah.
(Daljnji pomisleki št. 4, 5, 6 in 7 se tičejo dohodkov iz poslopij in kapitala ter višine nastavljenih odbitkov, za kar pa tukaj ne gre.)
Ker je pa pritoževatelj temu pozivu zadostil v toliko, da je predložil detajliran račun prejemkov in izdatkov glede dohodka iz zemljiške posesti, iz poslopij ter iz tovarne, dalje glede odbitkov in bremen in ker je temeljem tega računa vzdrževal svoje fasijske navedbe, obenem pa tudi zanikaval, da bi bil za špekulacijo kupil posestvo J. in napravil kak spekulacijski dobiček pri prodaji rastočega lesovja v letih 1894 in 1895, — je davčno oblastvo vsled navedeb zaslišanega zaupnika preračunalo pritoževa-teljev dohodek iz tovarne na 6666 gld. ter po poizvedovanju dognalo, da je pritoževatelj kupil 1. 1894 posestvo J. za 34.000 gld., a daje dobil za rastoče lesovje, odprodano v letih 1894 in, 1895, 26.000 gld. in 1. 1898 za zemljišča potom parcelovanja 25.768 gld., torej skupaj 51.768 gld. izkupila in bi bil tako v primeri s plačano kupnino 34.000 gld. napravil baje spekulacijskega dobička 17.768 gld.; od tega se je potem na izkupilo za zemljišča iz leta 1898 zaračunala tangenta 7466 gld.
278 Izpred upravnega sodišča.
Cenilna komisija je potem po predlogu davčnega oblastva  določila dohodek pritoževatelja iz zemljiške  posesti
kakor v napovedbi na..............   4400 gld.
iz poslopij na..................     220   »
iz samostojnih podjetij, in sicer:
iz tovarne okroglo na........  6000 gld.
iz spekulacijskega dobička pri prodaji
posestva J. na...........  7466   »   13.466   »
iz glavničnega premoženja kakor v napovedi na . .   3934   »
torej vsega skupaj na . . . 22.020 gld. odbitke je ugotovila kakor v napovedi s 3185 gld. in tako ob-dačila čisti dohodek v znesku 18.835 gld. na 50ti dohodni stopnji.
Prizivna komisija je pa vsled priziva pritoževateljevega z izpodbijano odločbo določila davčnoobvezne dohodke iz zemljiške posesti in sicer:
iz gospodarskih zemljišč, kot lani z zneskom 2100 gld. in prištevši vrednost v tovarni porabljenega
in v računu za tovarno med izdatke po-, stavljenega lesa po 3100 nt^ z zneskom 3100   »     5200 gld.
iz poslopij na..................     220   »
iz tovarne po povprečnih dohodkih 1. 1897 z znesku
6000 gld. in leta 1898 v znesku po 4000 gld.
(= 10.000:2) na...............   5000   »
iz spekulacijske kupčije v J. na.........   7466   »
iz glavničnega premoženja na...........   3934   »
skupaj na .  . . 21.820 gld.
in odbivši uveljavljene izdatke po.........3185   »
torej davčnoobvezni čisti dohodek na....... 18.635 gld.
Ker je tako davčni postavek na 50ti dohodni stopnji ostal taisti, se je priziv zavrnil, češ, da pritoževatelj ni ovrgel izraženih mu pomislekov in da je cenilna komisija določila davčno stopnjo po zmislu §-ov 159—171 osebnodohodninskega zakona, pravilno uporabivši priredbena načela (§-i 209—214 istega zakona). —
Izpred upravnega sodišča. 279
V pritožbi se ta odločba izpodbija radi pomanjkljivega postopanja in očita posebno, da sta se kršila predpisa §-ov 210 in 222 osebnodohodninskega zakona, ker so se bili pomisleki pomanjkljivo izrazili.
Upravno sodišče je zares spoznalo, da je postopanje pri tej priredbi davka bistveno pomanjkljivo.
Kajti prizivna komisija je dohodek pritoževatelja iz zemljiške posesti določila po dohodku prejšnjega leta 1898, in sicer po katastralnem čistem donosu v znesku 2815 gld. brez lesa, ki se podela v tovarni, z 2100 gld. ter prištevši leta 1898. v tovarni porabljeni les po 3100 v vrednosti 3100 gld., skupaj s 5200 gld.
Za to določitev pa prizivna komisija ni imela nikakih pripomočkov, iz katerih bi se dalo natanko po številkah spoznati dohodek leta 1898., zlasti ker dohodek leta 1897., ki se je bil ugotovil radi obdačenja za 1898, ne more biti pripomoček za dejanski dohodek leta 1898 (§ 263 osebnodohodninskega zakona). Ker ni bilo takih pripomočkov, je prizivna komisija pač smela določiti ta dohodek po §-u 214 osebnodohodninskega zakona potom vcenitve, toda v to svrho bi si bila morala iz vnanjih znakov izyajati sodbo o velikosti dohodka in pri tem pred vsem upoštevati ves gospodarski položaj davčnega zavezanca, višino potroškov in mejsobno razmerje posameznih virov dohodkov.
Ugotovitev teh vnanjih znakov bi tudi po načelu, ki obvladuje osebnodohodninski zakon in ki zahteva zaslišanje in sodelovanje strank pri določanju podlage za obdačenje, morala biti izražena v utemeljeni predočbi pomislekov. Po stanju spisov se pa to ni zgodilo, ker se merodajni vnanji znaki niso niti ugotovili, niti se je v tem oziru stranki izrazil kak pomislek.
Prav tako je postopanje pri določanju dohodkov iz samostojnih podjetij pomanjkljivo. Kajti kar se tiče dohodkov iz tovarne, tedaj se znači tozadevna, z dekretom z dne 14. maja 1899, št. 1408, izvršena predočba samo kot poziv, naj se napoved na to stran izpopolni, namreč da se razjasnijo in detajlirajo prejemki in izdatki. Temu pozivu je davčni zavezanec zadostil v svojem odgovoru z dne 24. maja 1899, ko je detajlirano navedel prejemke in izdatke in utemeljil svoje fasijske navedbe
280 Izpred upravnega sodišča.
Če pa komisija teh navedeb ni smatrala za pravilne ter je menila, da ji pri preračunu tega dohodka ni treba gledati nanje, morala bi bila te svoje pomisleke proti navedbam davkoplačevalca njemu tedaj naznaniti z utemeljeno predočbo pomislekov. Kajti šele tako bi bil davčni zavezanec mogel spoznati pomisleke proti svojim navedbam in njih razloge ter jih ometati z dokazili, ki bi jih imel znabiti na razpolago. Taka utemeljena predočba pomislekov se pa glede tega dohodka pritoževatelju sploh ni vročila.
Isto velja o spekulacijskem dobičku, ki se je vzel za davčno podlago s tangento 7466 gld., in sicer vsled prodaje posestva J. po parcelah. Pritoževatelj sploh ni tozadevnih dohodkov fatiral v svoji napovedi. Komisija je tedaj ta dohodek ugotovila temeljem dognanih poizvedeb in po razmerni razdelitvi dobička, ki se ga je baje doseglo s kupnino za zemljišča v znesku 25.768 gld. V predočbi pomislekov od 14. maja 1899 se je pa opozarjalo samo na les, ki se je v letih 1894. in 1895. odprodal K-u in L-u, ker se je obdačenje teh odprodaj bilo izrecno pridržalo v prizivni odločbi o osebni dohodnini za leto 1898., a je v resnici izostalo vsled razjasnil in ugovorov, katere je bil podal davčni zavezanec v svojem odgovoru na predočbo dne 24. maja 1899.
In ker se glede spekulacijskega dobička v znesku 7466 gld., ki se je dosegel pri parcelovanji posestva J., sploh ni napravila predočba pomislekov, še manj pa utemeljena, tedaj priredbeno postopanje že v tem oziru ne odgovarja jasnemu predpisu §-a 210 osebnodohodninskega zakona in je zategadelj bistveno pomanjkljivo.
To uvaževaje moralo je upravno sodišče izpodbijano odločbo razveljaviti po §-u 6 zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876.