Osebne vestl. Za 601etnico našega škofa dr. Tomažiča je bila v stolni cerkvi v Mariboru slovesna sv. maša, katere se je udeležilo zelo veliko vernikov ter mariborska katoliška društva in organizacije z zastavami. Cerkveni govor je imel g. stolni dekan dr. F. Cukala. Ob 11. uri predpoldne so se zbrali v škofovem dvorcu: duhovščina s stolnim proštom dr. Vraberjem na čelu in razni svetni odličniki, ki so visokemu jubilantu častitali. škof se je za izrečene častitke ganljivo zahvalil. Biseromašnik. Biserni mašni jubilej je slavil zadnjo nedeljo v Mostah pri Ljubljani g. Jožef Borštnar, vpokojeni župnik, ki preživlja 9 let pokoj v Mostah. Številne obletnice. G. Matej Riepl, župnik v Prevaljah, duhovnl in konzistorijalni svetnik krške in lavantinske škofije ter dekan Mežičke doline, je in bo obhajal letos naslednje jubileje: 401etnico mašništva, 251etnico, odkar župnikuje v Prevaljah, lOletnico dekanijske službe in 651etnlco rojstva. K številnemu jubileju naše častitke. Odlikovanja ob škofovski 6Wetnici. Ob 601etnici škofa dr. Tomažiča so bila podeljena dvojtia duhovniška odlikovanja: za častna kanonika sta bila imenovana: Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, in Welxl Jožef, dekan in župnik v Sv. Križu pri Ljutomeru. — Za častne konzlstorijaine svetovalce: monsig. Vreže Janez, vpokojeni profesor verouka v Mariboru; Karo Anton, spiritual v kn.-šk. bogoslovnem semenišču v Mariboru; dr. Alekšič Jakob, študijski prefekt in profesor v kn.-šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru; dr. Jančič Jatiez, župnik prl Sv. Petru v Savinjski dolini; Gomilšek Franc, dekan in župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; živortnik Pavel, profesor verouka na državni učiteljski šoli v Mariboru; Preskar Karol, dekan in župnik pri Sv. Martimi ob Pakl; Ozimič Jožef, dekan ln župnik v Laporju; Lom Franc, dekan In župnlk v šmarju pri Jelšah. — Za kn.-šk. duhovne svetovalce: P. Cerar Gregorij, župnik-vikar pri Veliki Nedelji; p. Tomc Franc, superior rezidence Družbe Jezusove v Mariboru; Richter Jakob. profesor na državni klasifini gimnazijl v Marlboru; Tkavc Anton, župnik v Sv. Petru prl Mariboru; Lukman Franc, katchet v Celju; Polak Franc, župnik v Št. Janžu na Dravskem polju; Vogrinec Ivan, župnik pri Sv. Frančišku na Stražah; časl Franc, župnik v SveCini; Tomažič Anton, župnik v žičah; Lorbek Ivan, župnik v Olimju; Bohak Jakob, župnik v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; monsig. Lovrec Andrej, niestni župnik v Ljutomeru; LorenCič Vinko, župnik v Kapli; Oblak Janez, župnik prl Sv. Lovrencu na Pohorju; Musi Alojžij, župnik v Vitanju; Neudauer Matija, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Lovrencu v Slov. gor.; Vajda Juij, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini; Sokllč Jakob, mestni župnlk v Slovenjgradcu; Weiss Matej, župnik v škalah; Klasinc Franc, mestnl župnik v Brežicah; Jarh Konrad, župnik v Zavrču; Razgoršek Vincenc, župnik v črnl pri Prevaljah. Spremembe pri oo. kapacinih. Provincijal p. dr. Odilo Mekinda. Definitorji: pp. Mavricij, Vincenc, Rafael, Karel. Škofja Loka: p. Rafael, gvardijan, p. Jožef pride iz Ptuja kot vikar, p. Dionizij iz Celja, p. Frančišek iz Maribora. Celje: p. Mavricij iz škofje Loke, gvardijan. Maribor: p. Joahim iz Osijeka za gvardijana. Ptuj: p. Edvard iz škofje Loke za dvardijana. Varaždin: p. Odorik, gvardijan. Karlobag: p. Vincenc. Dva zlata para blagoslovljena od novomašnika. Na Igu pri Ljubljani so imeli izredno cerkveno slavnost. Mihael Maček, salezijanski primicijant, je pel novo sv. mašo. Koj po službi božji je blagoslovil kar dva zlata para in sicer svoje starše in krstna botra. Starša živita že 54 let v srečnem zakonu, botra pa 52 let. Nesreče. Kar dva padla s strehe. Druzovič Ana, žena čevljarja iz Maribora, je padla s strehe tako nesrečno, da si je pri tem poškodovala hrbtenico. S podstrešja pa je strmoglavil 161etni pekovski vajenec Anton Kralj iz Maribora in si pri tem strl levo nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. Obstrelil se je po nesreči 251etni Fric Rajko, lovski čuvaj s Košakov pri Mariboru. Zemlja ga je podsula. V Mariboru pod Kalvarijo kopljejo temelje za novo stavbo. To delo vršijo kaznjenci in med temi je bil tudi 391etni Avguštin Fras od Sv. Antona v Slov. goricah. Na Frasa se je sesulo toliko zemlje, da je komaj še gle dala njegova glava iz plaza. Na srečo so drugi delavci zapazili pravočasno nevarnost in izkopali podsutega, ki je dobil velike notrajne poškodbe in ima zlomljeno levo nogo nad kolenom. V zadnjem trenutku rešen iz Drave. — Dne 31. julija zvečer so se zabavali pr mariborski brvi fantje s tem, da so s stebra brvi ob desnem bregu skakali v Dravo. 221etni Mirko Šumer je priletel tako nesrečno v vodo, da se je onesvestil in se začel potapljati. V zadnjem trenutku je uspelo tovarišem, da so ga potegnili h bregu in ga je prepeljal rešilni oddelek v bolnico, kjer so ugobovili vsled udarca ob površino vode težke notrajne poškodbe. 20.000 Din škode je povzročil požar Antonu Korenu, posestniku v Morju pri Framu, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje. Hišo je uničil požar štefanu Komanu, posestniku v Vukovskem dolu pri Jarenini. Ob domačijo je vsled požara Alojzij Kafel, posestnik pri Št. Janžu v Dravski dolini. Škode je 25.000 Din. Zastrupljenje z voljčjimi jagodami. 15letni Leopold in lOletni Stanko Lorber fc Ploderšnice v Slov. goricah sta jedla volčje jagode in se nevarno zastrupila. Stanko je med prevozom v mariborsko bolnicc umrl, Leopoldu pa so z izpraznjenjem želodca oteli življenje. Gospodarsko poslopje s hlevi je pogore lo Ani Černe v Framu pri Mariboru. Škode je 25.000 Din, Nesreča pri mlatilnici. Anton Dreven šek, 241etni posestnikov sin iz Zgornjegf Pleterja na Dravskem polju, je prišel pr posestniku Antonu Zafošniku z levico \ mlatilnico, ki rau je roko čisto zmečkala Hudo poškodovani se je zatekel v ptujskc bolnico. Vlak povoril dva konja. Dne 30. julijf se je zgodila pri Veliki Nedelji nesreča nr prelazu preko železniškega tira. Vlak jc zadel v voz Maksa Veroneka iz Trgoviščf v trenutku, ko je peljal preko tira. Vlal je potegnil enega konja pod se, drugegr je odbil daleč proč. Voznika je pogna sunek z voza v travo kraj ceste in se mi ni zgodiio nič hudega. Posestnik ima ško de 5000 Din. Pri padcu z drevesa si zk>mil nogo if pretrescl možgane. Hržič Ciril, 13 letni sii posestnika v Hruševcih pri Vel. Nedelj'. je padel z visokega drevesa tako nesreč no, da si je zlomil levo nogo in si pretre sel možgane. V zadnjem trenutku rešen iz Drave. V Vičavi na levem bregu Drave pri Ptuju s je kopal 401etni zasebni uradnik in vojr i \alid Meliva iz Ptuja. Priplaval je rDrave in se hotel postaviti na noge. Na taistem mestu pa je Drava globoka in naenkrat se je začel potapljati. Franc Breznik, poveljnik ptujske gasilske čete, je skočil oblečen v Dravo in je v zadnjem trenutku iztrgal potapljajočega se smrti. V bližini se nahajajoči zdravnik je obudil z umetnim dihanjem ponesrečenca v življenje. Nesreča delavca in otroka. Pri prezidavanju hiše v Celju je padel z visokega odra 261etni Franc Ahtik, zidar iz Trnovelj. Pri padcu si je zlomil nogo in si je hudo poškodoval križ. — V Gaberju pri Celju, v koloniji »Lastni dom«, je padel skozi okno I. nadstropja Albin Žvižaj, devetletni sinko tovarniškega delavca. Pri padcu mu je počila lobanja in si je zlomil desno roko. Smrtna nesreča posestnika - kolesarja. Dne 29. julija je bil v Št. Petru v SavinjBki dolini pokopan 521etni smrtno poneerečeni posestnik Ivan Ribič iz Zg. Roj. Rajni je bil daleč na okrog znan kot umen gospodar. Našli so ga zjutraj pri občinski hiši nezavestnega in poleg njega kolo. Na glavi je imel zevajočo rano. Ribič je najbrž zadel s kolesom ob drevo, si prebil lo- banjo ter pretresel možgane in je tema poškodboma kmalu po najdbi podlegel. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok. 82 letnl starček utonil. V Rimskem grabnu v občini Vel. Pirešica pri Celju so našli v potoku utopljenega 82 letnega posestnika Mihaela Toman. Vračal se je z obiska od svoje hčere v Zavrhu. Hotel se je pri potoku odpočiti. Zaradi starosti je onemogel in padel v vodo, ki je bila komai 30 cm globoka. Trgovski pomočnik utonil pri kopanju. V Trbovljah je zahtevala letos Sava že drugo žrtev pri kopanju. Dne 29. julija je utonil Albin Odlazek, trgovski pomočnik I. delavskega konsumnega društva. Bil je sicer dober plavač, a ga je najbrž pri Bkoku v vodo zadela kap. Nesreča v premogovniku. Po štiridnevnem praznovanju so prišli 29. julija ob štirih zjutraj v Kotredeški rov v Zagoiv ju ob Savi trije rudarji. Radi praznovanja jama ni bila prezračena in so se nabrali v njej strupeni plini. Ko je prišel na zastrupljeno mesto rudar Gasior Alojz, je takoj opozoril tovariša Jožefa Krejčana in Ivana Strmljana na nevarnost. Gasior si pe še zavezal s srajco usta in je šel V vpadnik, da bi odprl ventilacijo. Na sredi poti se je zgrudil, omamljen od strupenih plinov. Na pomoč sta mu priskočila tovariša. Krejčan se je zgrudil, Strmljan se je privlekel do praga in zaklical na pomoč. Anton Grabnar, ki je delal na progi, je poklical tovariše, ki so potegnili iz rova vse tri onesveščene rudarje. Strmljana in Krejčana je zdravnik obudil k življenju, pri Gasioru pa so bili vsi poskusi zdravnika zamanj, ker je že bil mrtev. Gimnazijec utonil. Utonil je v Krki pri Novem mestu 141etni Anton Hauschild, gimnazijec iz Ljubljane. Srnrtna nesreča železniškega kurjača. V nedeljo dne 2. avgusta ob pol sedmih zvečer se je zgodila v Mostah pri Ljubljani železniška nesreča, koje smrtna žrtev je postal 561etni kurjač Jože Trojer. Zašel je med dva vlaka, ki sta vozila nasproti. Ko se je hotel ogniti enemu, ga je podrl drugi. Lokomotiva mu je odtrgala glavo in razmesarila truplo. Trojer je bil oženjen in tik pred upokojitvijo, Bazne novice. Udeležencem slovenskega tabora v Mariboru. Odbor prosi, da vsi udeženci, ki pridejo peš ali z vlaki, se javijo na zbirališču vštric glavnega kolodvora, kjer bo razviden razpored udeležencev v pohodu, kje se morajo razvrstitl. Udeleženci iz posameznih okrajev se naj točno držijo navodil rediteljev. Vozovi naj se postavijo v Tomšičevem drevoredu tik Krčevine. Kolesarji pa se naj zberejo v Kopitarjevi ullci bllzu kolodvora. Vsaka župnija naj tvori skupino in naj se ljudje držijo te skupine. Vsaka fara naj ima svoje reditelje in naj pazi na red. Vozovi naj imajo že naprej določenega varuha. Kdor ne more biti doma pri sv. maši, ima priliko, da se udeleži sv. maše pri frančiškanih ob 8 ali ob pol 9. Na vsak način pa morajo biti vsi udeleženci do 9. ure zbrani na svojih mestih pri glavnem kolodvoru. Pohod po mariborskih ulicah z godbo na čelu se začne toCno ob 9.15. Reditelji dobijo posebna navodlla in prosimo, da se iz vsake župnije javi reditelje pisarni tabora v Mariboru, Loška ulica 10. Na vozovih se lahko udeležijo tabora tudi ženske, a v pohodu pa korakajo samo moški. Dohod na taborišče v Ljudskem vrtu bo zaprt In brez dovoljenja rediteljev ne bode imel nihče vstopa. Udeleženci, ki pridejo z vlakl, se lahko poslužijo polovične nedeljske vožnje in morajo na vrfopni postaji zahtevati nedeljsko karto. Ker ]3 9. avgusta zadnji dan razstave »Mariborski teden«, se lahko pripeljejo iz bolj oddaljenih krajev udeleženci že prejšnje dnl za polovično ceno. Morajo pa na vstopni postaji kupiti rumeno legitimacijo, katero morajo dati na »Ma- riborskem tednu« žigosati. Udeležencem tabora sploh priporočamo, da obižčejo »Mariborski teden«, ki ima letos predvsem gospodarski znača]. Na vsak način prosimo, da nam lz vseh župnlj, katere še niso poslale prijave, naznanijo vsaj približno Stevilo udeležencev tabora, da bo vodstvo rediteljev lahko vse potrebno ukrenilo. Na tabor vabimo še prav posebej tudi naše obrtnike, ker bo med govorniki tudi domači obrtnik. Vsa potrebna navodila so dobile krajevne organizacije JRZ v posebnih doplsih. — Pisarna za tabor JRZ v Mariboru, I Loška ulica 10. & : Otvoritev Mariborskega tedna in gasilska proslava v Mariboru. V soboto dne 1. avgusta je bila slovesna otvoritev Mariborskega tedna, katere se je udeležil g. podban dr. Majcen, škof dr. Tomažič ter razni drugi zastopniki vojaške in civilnih oblasti. — V soboto zvečer so priredili gasilci baklado ter podoknice kumicam novega rešilnega avtomobila in dvema najstarejšema članoma, ki sta bila že pri ustanovitvi mariborskih gasilcev in rešilnega oddelka in to sta dr. Urbaček in pivovarnar I. Tscheligi. — V nedeljo se je zbralo k proslavi 651etnice obstoja maribo/ske gasilske čete nad 1000 gasilcev iz raznih krajev v Mariboru. Na Glavnem trgu pri Marijinem znamenju je bila za gasilce sv. maša, nato blagoslovitev novega rešilnega avtomobila, gasilska vaja in zaključna gasilsk?. veselica. »Kmetski list« piše 29. julija, da ga je ob nekem čtivu »kar v luft vrglo«. Padel je seveda nazaj na zemljo, in sicer kakor navadno na najslabši del — pri njem na glavo. V svoji zmedenosti, ki presega navadno mero, piše o Avstriji: »Cerkvena hierarhija (duhovništvo) je prevzela nasilnim potom vso oblast, potem ko je z ognjem in mečem razbila delavske vrste in hitlerjevce«. Papir je res nadvse potrpežljiv, ker prenaša celo take budalosti. Po trditvi tega dičnega »kmetsko-stanovskega« lista mora biti predsednik avstrijske države duhovnik, pa ni; predsednik vlade mora biti duhovnik, pa ni; vojni minister mora biti duhovnik, pa ni. Sploh ni niti eden duhovnik minister. Deželni glavarji morajo biti vsi duhovniki. pa niti eden ni; dekani bi morali biti obenem okrajni glavarji, pa niso. In vendar trdi lažnjivi kljukec v »Kmetskem listu«: »Duhovništvo je prevzelo v Avstriji nasilnim potom vso oblast.« Tako daleč more iti skisanje možganov pri človekd, ki se kakor španski bik v rdečo barvo zaganja v klerikalizem! Tisočkrat je bila botra. Umrla je v starosti 80 let posestnica in gostilničarka g. Pajdaš Neža iz Zgornje Pehance pri Brežicah. Rojena je bila leta 1856 na Vrhu pri Zdolah, odkoder se je poročila v 20. letu z gostilničarjem in posestnikom Pajdašem v Pohanci, s katerim je živela v zakonski žvezi 56 let. Ko jo je pred štirimi leti zapustil mož, je poprijela sama za vajeti ter vodila naprej gostilno in upravljala posestvo do svoje smrti. Celih 60 let je bila vzorna gospodinja in dobrotnica revnim otrokom ter drugim revežem. Ponesla je preko tisoč novorojenčkov iz raznih krajev Slovenije k sv. krstu. Tudi birmanska botra je bila mnogokrat. Po- kojnica je bila 51 let naročnica »Slovenskega gospodarja«. Ljubila je tudi druge verskc liste. Preromala je mnoga božja pota in se vedno zatekala za pomoč pri vsakih. težnjah k Mariji. Najbolj je ljubila cvetlice, ki so jo v obilnosti spreraljale k večnemu počitku. Najstarejša Ljubljančanka Terez. Rant je praznovala zadnje dni 951etnico. Rodila se je 30. julija 1941 v Koroški Beli na Gorenjskem. Poročila se je leta 1864 z graščinskim oskrbnikom Rantom, ki je umrl leta 1894 v Škof ji Loki v starosti 85 let. Jubilantka je mati že rajnega vojnega kurata Huberta Ranta in še ene poročene hčerke. Stara gospa je še precej živahna, le vid in sluh sta jo že precej zapustila. Obžalovanfa vrenni sBučoji. Umor starčka. V nedeljo dne 2. avgusta predpoldne se je zgodil v Rošpohu pri Mariboru zločin, kojega smrtna žrtev ie postal 771etni Ivan Kreps. Omenjeni je bil v nedeljo zjutraj pri sv. maši in obhajilu in je nato čuval dom. Ko se je vrnila Krepsova rejenka od poznega sv. opravila, je našla svojega skrbnika vsega okrvavljenega. Poklicala je sosede, ti zdravnika, ki je ugtevil, da gre za zločin. Starca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer ga niso sprejeli, ker je že umiral, eaj je imel 18 ran. Umrl je v nedeljo popoldne ob treh. Zverinski zločinec bo najbrž kje iz bližnje okolice. 181etni fant se vrgel pod viak. Med Bo- hovo in Teznom pri Mariboru se je vrgel pod vlak Vladimir Kos, rojen v Zagrebu in pristojen v Zagorje ob Savi, absolvent mariborske sadjarske in vinarske šole. Kolesa drvečega vlaka so nesrečnika čisto zdrobila. Vzrok samomora je neka malenkost, katero je zagrešil iz mladostne nagajivosti v šoli in se je bal kazni. Presenečena konjska tihotapca. Dva po- sestnika iz okolice Dravograda sta skušala v noči preko meje iztihotapiti tri konje. Graničarji so presenetili tihotapea, jiraa odvzeli konje, a švercerja sta srečno odnesfe pete. Nočiii nasiineži. V Jelenčah pri Pesnici v Slov. goricah je v noči zahtevalo 7 rogoviležev vina od krčmarice Ter. Drozg. Radi pozne ure je bila gostilna zaprta in je nočnim klatežem zaklicala rejenka skozi okno, da ne bodo dobili vina. Potepuhi so začeli streljati in prestrašena rejenka se je odpravila v klet po zahtevano vino. Medtem so ponočnjaki že bili razbili vrata na hiši in so vdrli v gostilniški prostor. Od 82 letne gostilničarke so zahtevali denar in so vse prebrskali. Denarja niso našli, pač pa so odnesli zalogo tobaka. Govorili so med seboj hrvaško in radi tega obstoja sum, da gre za kako tclpo iz Hrvaške. Izginili so v smeri proti Jareninskemu dolu. PrežaJosten pojav med našo mladino. Mladoletnika se lotita staršev! V Mari, born je' prijel stražnik 161etnega Jožefa Traferner iz Ješencev pri Račah, ker je imel karabinko. Na stražnici je izpovedal, da je streljal iz karabinke skozi okno na očeta, s katerim je irael poprej prepir. Staroavstrijsko werndlovko je ukradel iz neke železniške čuvajnice v okolid Pragerskega. Dečko se je spozabil nad očetom, ki mu je naročil neko delo, katerega nepokorni sin ni hotel izvršiti. Očeta so prepeljali v mariborsko bolnico in ugotovili, da je obstreljen po prsih in na levici. Poškodba ni nevarna. — V Radovici pri Metliki je 171etni Jože Jurglič ustrelil svojo spečo mater, kateri je poprej ukradel 2000 Din, od katerih je pred strašnim zločinom zapil 500 Din. Nečloveški sin je zagrešil krvavo dejanje iz jeze, ker se je mati vdova v drugič poročila. Dve žrtvi noža. V Novem vrhu v Apački kotlini so imeli pri posestniku Kaufmannu domačo veselico s plesom. Natepli so se med povabljene tudi nepovabljeni fantje. Med plesom je stopil posestniški sin Ivan Serec posestnikovemu sinu Fr. Poschu iz Donnersdorfa v sosedni Avdtriji na nogo. Radi tega je nastal pretep. Prireditelj zabave je napodil pretepače, nakar so se podali proti Vratjavasi. Razljuteni Serec je hitel za nasprotnikom. Dohitel je žrtev, jo vrgel na tla in ji prizadjal z nožem tri zabodljaje in je zginil v noč. Zabodeni je zbral zadnje raoči in se je zavlekel do bližnje hiše, v kateri je prebival napadalec. Sereceva mati je nudila Poschu prvo pomoč, nevede, da je obvezala žrtev lastnega sina. Poscha so prepeljali v bolnico v Radgono, kjer je podlegel drugi dan prehudim poškodbam. Žandarji zasledujejo ubijalca. — Nekaj ur po opisanem krvavem slučaju je zahteval nož v sosednem Gornjem Cmureku, kjer se je vršil nabor, drugo smrtno žrtev. Skupina pijanih rekrutov se je vračala na ovenčanem vozu proti domu. Pri Stogovcih je dal hlapec Alojz Režonja, ki je mahal krog sebe z nožem, povod za pretep. Fantje so Režonji izbiii nož in je dobil še dva udarca. Pozneje je pa Režonja zasledoval posestniškega sina Henrika Zemljiča iz Žibercev, ki ga je bil dvakrat oplazil s planko. Ker je bil v pretepu ob svoj nož, mu je ponudil drugega njegov prijatelj. Med tem je že bil Zeraljič doma, kjer so se fantje zabavali pri harmoniki. Tudi Režonjo so pogostili z jabolčnikom, kar ga je še bolj podžgalo v maščevalnosti. Ko so se podali pozneje rekruti proti gostilni, je naenkrat napadel Režonja Zemljiča in ga je zabodel v vrat. Žrtev nenadnega napada je nekaj po zabodljaju izkrvavel. Ubijalca so zaprli. Nevama poškodba. V sobo 301etnega Franca Jeseneka, posestnikovega sina v Bovšah pri Škof ji vasi v okolici Celja, je prišel dninar Janez Kukovič m je vzel Jeseneku klobuk. Radi tega sta se zgrabila. Kukovič je udaril z lato Jeseneka tako po glavi, da mu je prebil lobanjo in so pre- peljali hudo poškodovanega v celjsko bolnico. Iz Ijubosumnosti ustrelil dekleta. V Lastniču v župniji Sv. Miklavž na Polju pri Podčetrtku je pomagala 171etna Kristina Polak svojemu očetu v vinskem hramu stiskati sadje. Ko se je vračala na večer proti domu, jo je zadel iz zasede smrtno v prsa strel. Morilec je 201etni Alojz Debelak, posestnikov sin, ki je zagrešil zločin iz maščevalne ljubosumnosti, ker ga dekle ni maralo. Debelak se je sam javil okrajnemu sodišču v Kozjem. Vlom v bolnico izpodletel. Skozi strop eta vlomila v blagajniško sobo bolnice v Ljubljani dva vlomilca. Enega so prijeli in je to 271etni bivši natakar Josip Štiber iz Zelenega dvora pri Varaždinu in že star znanec policiji. Drugi vlomilec je pa ušel. V blagajni je bilo 14.000 Din gotovine, ki je ostala nedotaknjena. Poskus samomora. Pri Novem mestu je legel na železniški tir Janez Tlakovcer, 451etni brezposelni delavec iz Dol pri Brežicah. Lokomotiva mu glave ni odrezala, ampak jo je odrinila s tira in jo je na desni strani samo močno obrezala. Poškodovanega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Izpred sodišča. Obsojen radi 26 vlomov in tatvin. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal radi 26 vlomov in tatvin 29. jul. 291etni mizarski pomočnik Franc Pešec iz Studencev, ki je zadnji čas vznemirjal mariborsko okolico. Pešec, ki je očitane zločine le delno priznal, je bil obsojen na dveletno ječo in na izgon iz območja mesta Maribora. ^nski general Molle, poveljnik uporniških čet na severu. V španskem mestu Bnrges imajo uporni- ki svojo vlado, katere predsednik Je ge- neral Cabanellas. Turki so zopet zasedli z vojaško silo Dardanelsko morsko ožino, Španska boljševiška voditeljica Coridad Mercader patrulira po ulicah mesta Bar: celona.