Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slouenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Slovenščina pri železnici. Po osnovnih določbah za upravo državnih železnic morajo železniška ravnateljeva vse vloge straink in samoupravnih Polasti ali uradnih oseb reševati v istem jeziku, v katerem so pisane, ako je ta jezik °bičajen v tistih krajih, koder tečejo proge Etičnega ravnateljstva. Vsa naznanila za °bčinstvo (razglasi, napisi, okrožnice, vozni redi) se morajo izdati v nemškem in v tistem jeziku, ki je običajen v okrožju ravnateljstva; sploh se mora s strankami občevati v nemškem ali v označenem deželno-°bičajnem jeziku, kakor ga pač stranka govori ali piše. Ravnotako kakor ravnateljstva morajo ravnati tudi postajni in drugi železniški uradi v vseh zadevah, ki se tičejo njih delokroga. Kjer je slovenski jezik običajen, morajo uslužbenci občevati s sloven-skimi strankami slovenski, oziroma morajo ha slovenske ogovore odgovarjati v slovenskem jeziku, bodisi pa to ustmeno ali pis-naenio. Vsi slovenskemu občinstvu namenjeni napisi, lepaki itd. morajo torej biti najavljeni v slovenskem jeziku. Enake določbe so merodajne tudi za ■ nge železnice, na Slovenskem torej za tnzno železnico. Vsled tega lahko piše vsaka •-Panka na železniško ravnateljstvo, ako je Slovenski jezik ob njegovih progah običajen, v slovenščini, na kar ji mora ravnateljstvo tudi v tem jeziku odgovoriti; isto velja za vse avtonomne urade. Nikogar ne sme skrbeti, iti k železniškemu ravnateljstvu ali k postajnemu uradu, ker baš ne zna .nemški; ravno narobe! Slovenec naj rabi edinole svoj materni jezik, in to v vseh dopisih Ib v vsakem osebnem občevanju, najsi raz-brne nemščino še tako dobro! Čudno in °bžalovanja vredno je, da zanemarjajo to Pravico celo sicer narodne slovenske tvrdke, posamezne slovenske stranke in slovenska društva; pač mislijo, da je slabo, ako rabijo slovenski jezik. Kaj še! Kar jim gre Po zakonih, morajo dobiti; slovensko pisana Celovec, 8. rožnika 1912. vloga ali prošnja se ne sme odbiti, ker je vendar dolžnost oblasti in uradov, enako postopati proti vsem strankam. Ako ta ali oni misli, da se je vnemar pustila ta prva dolžnost, si bo vsekakor znal pomagati, ko so mu odprta še druga pota. Sploh pa stranka ne vé, morda ima pri njeni zadevi odločilno besedo ravno zaveden Slovenec, katerega bo slovenska vloga gotovo veselila. Ne da bi si kaj škodoval, ravno nasprotno, narodu in sebi v korist naj rabi Slovenec svoj jezik pri vsaki priliki! Ako bi se postopalo dosledno, bi se moralo pri vseh železniških uradih in pri ravnateljstvih samih nastaviti več slovenskih uslužbencev, in to osobito v strokah, katere so posebno važne za občinstvo samo. V komercijelni službi n. pr. bi bilo treba veliko več slovenskih uradnikov, nego jih je. V obče pa je znano, da je danes zelo malo Slovencev pri železniških ravnateljstvih, pri beljaškem samo par, akoravno obsega to ravnateljstvo mnogo prog, ki teko po slovenski zemlji; dosti boljše ni pri tržaškem železniškem ravnateljstvu. Kruta resnica je, da iz raznih krajev došli Nemci po ogromni večini prevladujejo pri železnici in sede na vplivnih mestih ter smatrajo Slo-venca-domačina za vsiljivca, tujca, ga pisano gledajo, zapostavljajo in mu sploh škodujejo, kjerkoli mu le morejo, in naj je še tako izvrsten uradnik; edino, kar ima slovenski uradnik od svojih zmožnosti in svoje pridnosti, je, da ga izkoriščajo do skrajnosti, da mora delati za sovražnike, ki pa namesto njega napredujejo. Kdor pozna te res žalostne razmere, ne vé, ali bi se smejal, ali jokal nad nesramno predrznostjo Nemcev, ki si še upajo govoriti in celo po časopisih trditi, da slovenski uradniki živč od dobrotljivosti nemških tovarišev. Vsakdo mora izprevideti, kako velevažnega pomena je za slovenski narod, da bi bilo pri osrednjih uradih več Slovencev. Da bi bilo pri osrednjih uradih faktičnemu številu Slovencev odgovarjajoče število slovenskih uradnikov, bi bilo to ne le St. 23. v korist slovenskemu narodu in slovenskim uslužbencem sploh, marveč bi bilo to v občno korist — to povdarjamo! — in v prid železnici sami. Delalo bi se in ne politiziralo, kar se prerado godi od strani nemških uradnikov, ki imajo trdno zaščito v »Volks-ratu«; slovenskih uradnikov ne bi prezirali radi njih narodnosti, ampak bi jih vpošte-vali in jih postavljali po njihovi sposobnosti na mesta, kjer bi mogli razviti svoje zmožnosti in moči v prid splošnosti. Ker je služba pri osrednjih uradih merodajna, zato je pa za slovenskega uradnika tem slabejša. V zunanji službi je sicer boljše; vendar so na nekaterih progah in postajah naravnost neznosne razmere, ki jih slovensko občinstvo občuti kar najbridkeje. Najboljše postaje na slovenskih tleh imajo še vedno v rokah zagrizeni Nemci ali nemčurji; na slovenskih progah so nastavljeni uslužbenci, ki ne znajo ali ne marajo govoriti slovenski, dočim mora dokaj Slovencev brez tehtnih službenih razlogov služiti v popolnoma nemških, pogostoma jako slabih krajih. Naj se ne oporeka, da ni možno dobiti toliko slovenskih uslužbencev, da bi se zadostilo jezikovnim potrebam. Prvič, čemu so Slovenci na upniških progah? Drugič, zahtevajte znanje slovenskega jezika in videli boste, koliko se jih bo oglasilo, kajti v marsikaterem uslužbencu je skrit Slovenec, ali v skrbi za svoj obstanek se ne upa pokazati Slovenca. Tretjič, ne odklanjajte slovenskih prosilcev, češ, da Slovencev pri železnici ni treba, kakor se je že pogosto zgodilo. Temu bi bilo treba posvetiti posebno pozornost; vse take slučaje naj bi se vztrajno nadziralo. Slednjič, razpišite službe z opombo, da je treba znati slovenski, in ne bo nedostajalo sposobnih prosilcev. Med drugimi pogoji za sprejem k železnici je vendar tudi znanje jezika, ki se rabi v službi z občinstvom. V smislu imenovanih določb bi morala ravnateljstva, ko jih proge teko po Slovenskem, objavljati vsa naznanila, vse razpise Podlistek. Lahko noč! Iz koroških povesti. Po češkem originalu ab. Preisove — prosto poslovenil Rožan. (Konec.) »Tevže,« ustavila ga je žena skrbno, ko v ravno zapiral kamro s ključem in postal P^ih durih na pragu ter gledal z žare-pogledom noter, — »ti lepo ubogaš gospoda doktorja. Na eni strani se iJd ogibaš in na drugi si ga izmišljuješ. lj|l6daš stokrat bolj utrujen kot prej. Kaš-du,,^® še nisi iznebil in žetev imamo pred O ičjd- To je pa čas tvojega trpljenja . . . torJU ^a! Sama P03dem k temu dok-• .« ge levž brž ni odgovoril, stal je tu z obe-Trn1^ °čnii in tako žalostno, da je bilo pj, di žal, da je tako očitala. »Meni to že >>p>o^a?a Pamet,« je rekla mirno in mehko. sldšala sem te danes ponoči.« reu j .enda ne boš obešala glavo, Truda,« »gai •|e^zdaj mladi kmet kakor v sanjah. Veke(,VeS’ vse d° časa in Gospod Bog na dolerPa’ ^a' ^ko te ta neumnost že tako Trud-i rnuči- Tudi ponoči,« vzdihnila je ucia vnovič. ^aviHp^^a1110 žetev že pred durmi,« po-J tevž prejšnje besede žene, »a gluhi Franc zame toliko velja, kakor bi bil sam.« Utrujen se je vsedel na prag in dostavil: »Dobro me nadomestuje in je miren človek. Sem vesel, da sem se ga takrat spomnil.« »Ne mislim na delo, ampak na tebe,« rekla je žena in sedla je k njemu, a glas se ji je tresel. Tevž jo je prijel za roko. »Žal mi je,« pravi počasno, »da si ti le ženska. Jaz« — zase — »sem le hvaležen Bogu za to, kar mi je dal že doživeti. Imel sem dobro mater in dobro ženo — in te otroke za veselje ... In tukaj pri nas je tudi lep svet, ne-li? Vsak kamen drag . . .« »Da — le ko bi te Bog že rešil te izkušnje,« zajokala je Truda. »Glej — izkušnja« — šalil se je Tevž po kratkem molčanju h govorjenju, »nič drugega ... In to si za pokoro zapomni: Mati je tu-le rekla, da sem si to morda sam nakopal od dela. Kaj, ali ni to določil Drugi že davno prej?« In težko je nasprotovati njegovi volji. — Veš, Truda, samo v enem bi hotel imeti svojo voljo: ko bi tako enkrat umrl — človek četudi zdrav in mlad mora biti na to vselej pripravljen — tako je rekel oni gospod doktor, ko sem bil pri njem — zase bi mi ne bilo ničesa žal. A za vas — da bi ostali vselej tako skupaj — ko bi vsaj blizu smel ostati, bilo bi mi lažje. Tam spodaj v dolini nisem mogel nikdar zaspati kakor znajo nekateri v gostilni in celo tudi v cerkvi na klopi. Jaz celo življenje nikdar — saj veš — vse sem ti že povedal, kako sem se navadil živeti.« Žena ga ni razumela, a te njegove malo zmedene besede so ji krčevito stiskale srce. K sreči je gnala ravno mati živino s paše, in petletna Micika in mlajši Tevžek sta veselo pomagala z brezovimi šibami poganjati. Truda je morala iti mlest. Tako jima je delo pomagalo iz žalostnega pogovora, katerega sta se oba ogibala kakor bi se ga bala. Tevž je za Trudo ostal, stopil je k vratom hleva in vsako živinče je pogladil. Z nasmehljajem je pogledal vpijoče otroke in tiho, da bi ženske ne slišale, jima pravi: »Pomalem bosta dorastla za pomoč v hiši. Krave so vselej dekletove in voliči bodo zopet Tevžejevi. Ovec bosta imela vsak polovico, v kamri ima vsak svoje novo orodje in z drugim že morata delati, kakor bo določila mati.« Otroka, ki nista razumela pomena njegovih besed, sta skakala okoli najmanjšega črnega jagnjeta in s šibami trkala na zvonec pod vratom krave vodnice, da bi lepo pel. Gluhi Franjo je na garah peljal na-košene dišeče trave in gospodar, ki je opazoval vse okoli v zahajajočem poletnem večeru, je le čutil, da je človeku jako težko zapustiti tak pozemeljski raj. To noč ni mogel Tevž zaradi kašlja in stisnjenosti spati, in prišla mu je goreča misel, postaviti na svoji zemlji posvečen križ. Povedal je svojo namero ženi. Leseno ne samo v nemških, ampak tudi v slovenskih časopisih, kar se pa pri nekaterih ravnateljstvih (pri beljaškem) popolnoma opušča. Železnice podpirajo pač mnogo nemških časopisov, v katerih redno priobčujejo oglase, slovenskega časnika pa ni, ki bi ga tako podpirala železnica, navzlic dejstvu, da je v okrožju tega železniškega ravnateljstva veliko Slovencev, ki imajo vendar pravico, da na svojih tleh čitajo železniške vesti v svojih, ne pa, ako jih hočejo izvedeti, v tujih časopisih. Časopis »Djžu«. XXIII. mednarodni evharistični kongres. Sobojevniki! Evharistično leto se je za nas pričelo, čas velikega kongresa se približuje. Povsod se vzbuja velikansko zanimanje. Avstrijski narodi se pripravljajo za to veliko slavnost krščanske vere. Dijaštvo Avstrije, dijaštvo celega sveta! Obračamo se na vas v imenu dunajskih visokošolcev. Dijaki so bili, ki so 12. septembra 1683. s svojo hrabrostjo na dunajskih okopih pomagali odbiti zakletega sovražnika in rešiti zapadno kulturo pogina. Dijakov ne sme manjkati 12. septembra 1912, ko se bo na zgodovinskih tleh, slavnih radi zmage nad tedanjim sovražnikom, praznovalo zopetno prebujenje krščanskega duha. Z ozirom na to je v programu kongresa pripravljeno sekcijsko zborovanje visokošolcev za razgovor o di-jaško-verskih problemih; nadalj-na posvetovanja se lahko priklopijo. Mednarodnost cerkve mora najti svoj izraz in svoj vzor v vzajemnem stiku in pomenkovanju akademičnega dijaštva raznih dežel in narodov. Za ureditev vseh dijaških zadev pred kongresom in na njem se je ustanovil komite, obstojajoč iz zastopnikov podpisanih dijaških organizacij na Dunaju. Ta ima nalogo, določiti zgoraj omenjene prireditve v njihovih podrobnostih, iti zunanjim tovarišem že sedaj na roko z nasveti in jim pozneje oskrbeti bivanje v cesarskem mestu, bogatem zakladov umetnosti in kulture, spomina vredno in prijetno. Komite si bo prizadeval, da bo po možnosti olajšal revnejšim tovarišem udeležbo. Prosi se, naj se vsa vprašanja radi kongresa naslavljajo na dijaški komite (Osrednja pisarna za evharistični kongres, Dunaj I., S t e p h a n s p 1 a t z 5), ki bo rad dajal vsa zaželjena pojasnila in bo gostom v vsakem oziru na razpolago. Vprašanja se pošiljajo komiteju lahko v vseh jezikih monarhije, v vseh svetovnih jezikih ali tudi v esperantu. Katoliške visokošolske organizacije! Na vas, poklicane zastopnike velikega dela dijaštva, apeliramo, da skrbite za vas vredno in pomenu svetovnega kongresa primerno zastopstvo, da v vašem krogu povdarjate pomen te velike slavnosti in omogočite udeležbo kolikor mogoče številnim tovarišem. Sobojevniki katoliškega svetovnega naziranja! Od vas zahtevamo, da tukaj svoje versko prepričanje v dejanju pokažete in veliki stvari na ljubo prevzamete nase težave, ki so v zvezi z udeležbo kongresa. Spominjajte se svojih visokih idealov! Vas pričakuje katoliško ljudstvo v prvi vrsti med trumami onih, ki bodo s svojim dohodom pripomogli do uspeha velikanskemu podjetju. Katoliško dijaštvo celega sveta naj bo 12. septembra 1912 s svojim vzgledom voditelj in vzor katoliški Avstriji. Vse dunajske katoliške dijaške organizacije. Šimenci, podnle Jr" z imiraim! Dnevne novice in dopisi. Sodalitas ss. C. J. ima svoj sestanek v Celovcu v četrtek, dne 13. t. m. ob poldveh. Bolezen barona Heina ne gre na boljše, kakor se nam poroča od neke strani. Ofi-cielna poročila pravijo sicer, da gre malo na bolje, pa menda me odgovarjajo resnici. Josip Rotner t- V Mariboru je umrl, zadet od kapi, sodni svetnik v pokoju gospod Josip Rotner. Bil je eden najzavednejših in najodličnejših slovenskih sodnijskih uradnikov na Štajerskem. Izžrebani porotniki. Za drugo letošnjo redno dobo porotnega zasedanja, ki se začne 10. junija, je bil izžreban za porotnika en sam Slovenec, pač pa cela vrsta skrajno zagrizenih znanih nemških nacionalcev, kakor: Župan Scheriau v Mostiču, mesar Tschinkowitz v Borovljah, Fischer na Čajni, Seifritz p. d. Miklavec itd. Recimo, da bi se vršila pred to poroto politična pravda med slovensko in nemškonarodno stranko. Kakšen bi bil izid take porote, je jasno vsakemu. Opozarjamo slovenske državne poslance na te razmere! Uprizoritev Finžgarjevega igrokaza »Naša kri«. Nedeljska umdzoritev »Naše krvi« ni bila posebno dobro obiskana, manj kakor bi zaslužila. Igrali sq na splošno dobro. Zelo dober je bil Renard, nič manj dober hlapec Matija. Tudi Jerica, Štefan, Katra, Borštnik, Zapotočan, Turbot so se v svoje uloge uglobili in jih pogodili. Manj srečen se nam je zdel Groga, ki se mora odvaditi deklamiranja, ker ima sicer primeren nastop. Na splošno ta igrokaz za diletante ni lahek, ker so vse poglavitnejše osebe, ki nastopajo v tej igri, psihološko izborno pogodeni tipi in zahtevajo vsled te- ga od diletantov precej rutine (igralske iz-vežbanosti). V večjo zabavo nam je preskrbela brezplačno godbo sosedna gostilna pri »Kroni«. Zelo častno so bili zastopani pri predstavi korenjaški »Janezi« 17. polka, ki so nas po predstavi kratkočasili z ubranim petjem. Odlikovan slovenski učenjak. Dne 1. t. m. je bila običajna vsakoletna slavnostna seja dunajske akademije znanosti. Akademija je priznala takozvano Liebenovo častno darilo za najboljše matematično delo vseučiliškemu profesorju na vseučilišču v Črnovicah dr. Plemelju, rodom Slovencu, j za njegovo matematično delo o potenci j alni teoriji. V Akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu so bili v II. tečaju sledeči govori: Nemci kot kulturni faktor (t. Brožek); Alkoholizem in narodno blagostanje (t. Wornig); Sežiganje mrličev in Cerkev (t. Wòlfel) ; Ali more biti katolik socialni demokrat? (tov. Kandut); O naši duhovni skrbi za moške (t. Kusterle); Kazen kot vzgojno sredstvo (t. Zor); Deželni kulturni svet in Slovenci (t. Božič); Jadransko morje in Slovenci (t. Vrečko); Konsumna društva s posebnim ozirom na Koroško (t. Malej) ; Bodoči gospodinjski šoli v Št. Rupertu in Št. Jakobu (t. Gril). Za zabavni del akademijskih ur sta skrbela pevski in tamburaški zbor. Društveni konzulent je bil v II. tečaju mil. gospod prelat dr. Martin Ehrlich. Sprejem v Marijanišče. Sprejemni izpiti za vstop v 1. gimnazijski razred na celovški gimnaziji bodo 6. julija ob 9. uri dopoldne in upisovanje dne 5. julija od treh do petih in dne 6. julija od osmih do devetih. V jeseni, v začetku šolskega leta, (16. ali 17. septembra) bo drugič izpit za sprejem na gimnazijo. Prošnje za sprejem v Marijanišče je treba za prvo izpitno dobo vložiti do 8. julija, za drugo do 8. avgusta na kn. šk. ordinari-jat. Naj bi se zglasilo mnogo pridnih in nadarjenih dečkov! Pianist Trost. Slovenski pianist Anton Trost je pretekli teden končal svoje klavirske študije na c. kr. akademiji za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju z naj°d' lične j šim uspehom. Artist Renner umrl. Franc Renner, ki je leta 1909 v Gradcu kot prvi v Avstriji zgradil vodljiv zrakoplov in naredil javno poizkušnjo na graškem semnju, je pred nekaj dnevi umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu. Renner je bil rojen Ce-lovčan, se je podal v svet kot deček z nekim cirkusom in je pozneje otvoril lasten cirkus. Prehodil je tako mnogo sveta; bil je tudi v Ameriki in Avstraliji. Dolgo časa je bival na Ruskem, kjer se je oženil z neko Rusinjo. Njegovi sinovi so izklesani ruski tipi. Pridobil si je lepo premoženje. V svoja dva zrakoplova »Estaric« in »Gradec« podlago je napravil sam, in Kristusa je naročil po Kajevskem slu iz mesta. Ko je bilo pa vse postavljeno, je prišel hribenski gospod župnik blagoslovit križ. Žena je razumela, da je to za njegovo zdravje, in zato je podpirala njegovo misel, četudi je stala denar. Tudi stari materi je ugajalo. Bodo imeli na svojem tako, kakor sveti prostorček, kamor bodo hodili molit. Tako je nastal na Merkličevem posestvu k vsemu novemu, za hišo, kjer je borov gozdič obdajal vrt, zraven šumečega slapa še prostorček svete tolažbe. ★ * * Pred Božičem so naenkrat ljudje izgovarjali tiho ime Merkličevo. Zadnjo ad: ventno nedeljo je hribenski župnik oznanil s prižnice, da je bolni Tevž Merklič iz zadnje kmetije v hribih prišel sem v cerkev k adventni spovedi in vrnil se ni več domov. Morda, da se je grede iz slabosti zakasnil ali zašel in v obilnem snegu, ki je to noč padel, našel morda svoj grob. Župnik je v imenu žalostne družine in krščanske ljubezni prosil, da bi verniki pomagali iskati Tevža. Iz sočutja in radovednosti je naenkrat veliko ljudi prehodilo k Merkličevemu pohištvu. Otroci tam zgoraj so se čudili, da jih je toliko na svetu . . . Žalostna Truda, njena žalujoča tašča in vdani Franjo so v solzah kazali kamro, kjer je dobri Tevž zapustil svojim otrokom lep spomin svoje ljubezni. V lepem redu je postavil na eno stran za Miciko nov kolovrat, pinjo, oglajeno klopico, škrinjico za šivanje, valček z deskico, srp in razno poslikano posodo, med katera je uvrstil tudi oni piskr-ček s prihranjenimi šestnajsterimi Srebrnjaki, katerih se kljub potrebi ni dotaknil. Na drugi strani je bil zopet dal za malega Tevžeja z oljem pobarvano železno orodje: lopato, motiko, sekiro, dve pili in druge majhne reči, lep bič, nekaj lastnoročno napravljenih grabelj in zeleno pobarvan panj za bučele. Na njem je bila obešena Tevže-jeva srebrna ura z lepo, bliščečo se medeno verižico. Otroka nista še razumela te dedščine ; a ona sta bila mala, nerazumna otroka, ki sta kmalu odkrila očetov grob, katerega toliko odraščenih ni moglo najti. Ko sta enkrat po viharni božični noči prišla z materjo molit h križu, videle so njune nestanovitne oči izpod snega za križem moleti konec očetovega škornja . . . Tam v jamico pod robom se je Tevž skril, tiho se je tam vlegel, ko je čutil, da sveča že pogaša. Bal se je razžaliti svojo družino in bal se je, da bi ga morda drugače zanesli daleč odtod . . . Truda ga je šele zdaj razumela. Vsa groza in ves strah osamelosti, ki sta jo zad' nji čas napolnjevala, sta se umaknila vesth da je ostal Tevž ž njimi tukaj. S težavo je prišla v dolino, kupila črno rakev in preprosila župnika, da je na ljubo nji in goreči želji rajnega šel gor, da bi Tevžu blagoslO' vil domač grob za križem. Dokler ga silna odeja snega ne prikrij6’ hodi tam Truda vsak večer kakor na po' govor. Tukaj se njeno skrbno obličje raž' vedri od trdnega upanja, da Tevž vé za vse* kar se godi okoli. V duhu mu pripoveduj6’ kaj so ta dan delali, kje jih kaj boli in kak0 otroci rastejo. Vidita in poslušata skupfi šumenje slapa, ptičjo soseščino, kresnice žabice iz dolinčice — vse to je njuno in nlC ju ne zapušča. Truda zahvaljuje Boga, da ji je dal takega moža in ne toži grenko, ji ga je zopet vzel. Preprosto, sirotno njeo° srce je v medsebojni sreči in sporazumljeoT spoznalo božjo iskro prave ljubezni, katei’ seže v večnost, in v ločitvi ni izgubilo svoj ere. Šele, ko noč prihaja v ta skriti kotice ^ ateri ne pozna vprašanj, nevoščljivosti i dja človeške družbe, želi Truda s.VO’'eI?al-evžeju ali pri njegovem grobu ali ^a^o; a ne more, od hišnega praga vda Lahko noč!« Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko ^Isa-« uanka^zdelov^11 vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajstonca za poskusnjo o k , samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). zabil vse premoženje, žal, brez pravega Uspeha. Nazadnje je stal sam, kakor drevo s^ed poljane, brez prijateljev, popolnoma obubožan. Umrl je v pravi revščini. Občinsko hranilnico so otvorili v Zgor-Uji Beli 30. m. m. . MiticwaW na dražbi. Znamenito zdra-yšče Mittewald pri Beljaku bo 11. junija ob devetih dopoldne na licu mesta na dražbi Prodano. Prva slovanska tovarna igralnih kart. ' industriji napredujemo zlasti na slovanskem jugu počasi, zato s tem večjo radostjo Pozdravljamo vsako novo industrijsko pod-joije, o katerem lahko trdimo, da je res naše Jj1 da se ž njim krepi naša gospodarska sila. iako novo podjetje je nova »Prva slovanska tovarna igralnih kart«, katera se je osno-vala v Ljubljani in že deluje v polnem ob-?e§u, to je, izdeluje raznovrstne igralne tsrte in jih razpošilja širom slovanskega ^Veta. Te karte so označene s slovanskimi .'Pi, kar jim daje prednost pred nemškimi, Julijanskimi in francoskimi kartami. Da-nes samo opozarjamo slovansko javnost na . krasno v slovanskem duhu izdelane tgralne karte, a vsi slovanski rodoljubi naj bl se potrudili, da se te naše karte, ki nam ^kujajo spomine na življenje in zgodovino Jovanov, uvedejo v javnih lokalih, posebno v kavarnah, a tudi v slovanskih družinah Puj bi zavzemale svoje mesto le slovanske tgralne karte. Kazpis nagrade za mešan zbor. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku slavi letoš-Pje leto svojo 251etnico in priredi 8. septem-I ra 1912 veliko narodno slavnost na Proseku pid Trstu. Za to priliko rabi društvo kre-Pak, mogočen mešan zbor, s poljubnim, če Prožno domorodnim besedilom. Bil naj bi to zbor v treh stavkih. V ta namen razpihuje nagrado 50 K. Skladbe, mešani zbori 'tuj se pošljejo nepreklicno do 10. julija 1912 J(a naslov Pevsko društvo »Hajdrih« na * roseku pri Trstu, katero izroči nato skladbe posebnemu, iz odličnih slovenskih glas-p'nikov sestavljenemu jury. Skladbe naj sT?0 v posebnem kuvertu s posvetilom, ime ‘ Uadateljevo pa v drugi kuverti z enakim ^°Svetilom. Nagrajena skladba ostane last niajdriha«, nenagrajene pa ise'vrnejo. °*Olarska šola v Celju priredi dne 9. junija 1912 izlet k Sv. Križu tik Slatine in glasbeno in gledališko akademijo. V nad-zUpnijski cerkvi bodo ob dveh večernice, Potem igrajo letošnji absolventi na orglah ®tiri skladbe. Slednjič poje moški zbor »Struna moja« —- zložil K. Bervar. — V či-talnici bralnega društva uprizorijo ob 3. uri &°jenci dve burki: »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet fotograf«. Na vrtu gosp. Franca Ogrizka bo ob pol 5. uri pevski venček. ^Pored: 1. Pozdrav — Ig. Hladnik. 2. Zakipi A a. — Jak- ABaž (bar. in tenor solo). 3. yJrijansko morje — A. Hajdrih. 4. U boj — . • Pk Zajc. 5. Naša zvezda — J. Aljaž (bar. n tenor solo). 6. Na zeleni gori — Ig. Hlad-Sn ^ Lepa si pomlad — dr. A. Schwab. 8. lovenec in Hrvat — Vilhar. 9. Tam na ne-U za oblaki — J. Ocvirk (bar. in ten. solo). i,‘ Na dan! — j. Aljaž (bar. in ten. solo), u Planinska roža — G. Ipavic. 12. Mlad ju-k (bas solo z glasovirjem). 13. Soči — J. ^ vlnce — dr. A. Schwab. 15. Ljube-P°mlad — A. Nedved. 16. Na bregu Aljaž. 17. v mraku — J. Hlad- ll)aJ; ln len- so!lo). — Vstopnina 1 krono. & Plačila se porabijo za nabavo novih or-1 v orglarski šoli v Celju. Že Slovenskim rodoljuboml Kakor je »Mir« gOM0l'oČal, se vrši dne 23. t. m. slovesno bla-Naj^’ljenje Društvenega doma v Žitarivasi. zbojCcia potreba, oskrbeti si prostore za rprij, VaUje, katerih vsled nečuvenega tein pl ^ nasprotnikov ni bilo mogoče dobiti sko v,Ze*ja, osamosvojiti se tudi gospodar-step ^Isilim nas je, da smo si zgradili la-te SrYf0m- Niso pa bile majhne žrtve, kate-t^kšn° doprinesti, da je postala hiša 0t>ra - da bo zadostovala našim potrebam. $ti acamo se sedaj do širše slovenske javno-ljep.a se^ spomni na nas na dan blagoslov-Vilu , na§ega doma; pridite v obilnem šte-his0 n llarn’ da b°do naši ljudje vedeli, da 2f1 Sattdjeni, ampak da se bodo navduši-4a nad ” dru: no ] običek se bo porabil za Društven «j ~ '-v a x ti jv vi 0 .avsko društvo v Celovcu praznuje letos lai SVetih apostolov Cirila in Metoda z obi-Jho cerkveno slovesnostjo (slovenska pri-slovesna sveta maša s slovenskim do v cerkvi Sv. Duha v Celovcu. Popol-jjp e. Se priredi v vseh prostorih hotela Tra-singej, velika vrtnaveselica s ša-Pipgrafnì’ šaljivimi kupleti, petjem, strelja-bfiio•ln.kegijanjem na dobitke, različnimi Ški r °n^ Nastopili bodo najboljši celov-tamK0rnÌ^erB in šaljivci. Godbo oskrbuje chin Vra®ho društvo. Natančnejši spored davimo prihodnjič. kršča.eniSlli sllod v Velikovcu. »Slovenska juniia + , socialna zveza« priredi dne 16. Narn.u v Velikovcu popoldne ob 3. uri v dr°hnem domu 2. ženski shod. Prevalje. Slovensko katoliško delavsko društvo priredi dne 16. junija pri Šteklju svoje mesečno zborovanje. Na dnevnem redu je govor, pobiranje članarine in raznoterosti. — Odbor. Slovensko katoliško izobraževalno društvo za Klošter priredi dne 16. junija po popoldanski božji službi v dvorani župnišča shod. Ta dan obhajamo tudi takoimenova-no šentnorbertsko nedeljo. Na sporedu shoda bo zanimiv gospodarski govor, še enkrat se poljudno razloži pomen in korist društva, potem zapisovanje novih udov. — Odbor. Št. Jakob v Rožu. Marijina družba ponavlja dne 9. junija drugo pobinkoštno nedeljo, igro »Svojeglavna Minka« v Narodnem domu. Ker je igra lepa in jo dekleta izvrstno igrajo, se pričakuje obila vsestranska udeležba. — Začetek ob 3. uri popoldne. Vogrče. Podružnica kulturnega sveta za občino Blato priredi v nedeljo, dne 9. junija t. L, dopoldne po isveti maši »pri Škofu« shod, na katerem se bo eventualno ustanovila tudi živinorejska zadruga za našo občino. Shod bo zato velevažen. Kmetje! Pridite torej v najobilnejšem številu! Vabi načelništvo. •WS Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! **■■ Uljnjak naprodaj. Vila Sagmeister, Kriva Vrba. Loterijske številke. Brno, 29. maja: 60 80 3 48 50 Line, 1. junija: 37 44 77 67 24 Trst, 1. junija: 17 26 7 36 22 Milil) 'm posojilno društvo v deloven priredi svoj v četrtek dne 20. junija v posojilničnih prostorih v Celovcu. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev odbornikov in nadzornikov. 3. Slučajnosti. Občni zbor se tokrat vrši popoldne ob 2. uri, in ne kakor doslej predpoldnem, da se ne moti po uradnem prometu. K obilni udeležbi vabi posojilnični odbor. iftem damo mi gospodo kristjana, popolnoma veščega slovenščine in nemščine ter brzopisa, za skupno vodstvo obstoječe pisarne. Letni dohodki 10.000 do 12.000 K. Vloga okoli 2500 K. Oglasila na: Planinsko prodajno središče kmet. strojen itd., Gradec, Hnnenstr. 58. ¥nMli@ na %bm posojilnice Belo in okolico v Železni Kapli, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, 16. junija 1912, ob 11. uri dopoldne v pisarni belske občine v železni Kapli. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. Poročilo načelstva. Odobrenje računskega zaključka za 1.1911. in razdelitev čistega dobička. Volitev načelstva. Volitev računskih pregledovalcev. Čitanje revizijskega poročila. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Gospodarska zadruga v Sinčivasi vabi zadružnike na občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 16. junija ob 3. uri popoldne v zadružni hiši v Sinčivasi. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev odbornikov in nadzorništva. 4. Slučajnosti. Naj se zadružniki udeleže zbora v večjem številu, kakor navadno, ker je važno, da se vsi zanimajo za prevažno zadružno podjetje. Zadružni odbor. Za občino Bistrica in okolico se sprejme spreten sedlarski mojster. Dopisi na Mark. Plešivčnik, pd. Šercar, v Šmihelu nad Pliberkom. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva tarovsKa orožnotnvar-niška družba družba i omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. vabi na občni zbor ki se vrši v nedeljo, 23. junija 1912, ob pol 3. popoldne pri Bužljeju v Vabni vesi. Spored: 1. Poročilo o reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Razni predlogi. Ako bi ob zgoraj imenovani uri ne bilo zastopanih zadostno število udov, se vrši občni zbor ob 4. uri popoldne brez ozira na število zastopanih udov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Svetovni patenti Čudež tehnike! Svetovni patenti PHHOGRHF je najnovejši praktični čudežni pisalni stroj z vsemi prednostmi dragih pisalnih strojev, kakor lahki priuk, hitropis, vidne in čedne pismenke, povsem vodoravne vrste, piše 84 velikih in majhnih črk, številk in znamenj za vse jezike, priročna pritrditev papirja in dopisnic, je pri vsej cenosti ne-obhodno potreben zaklad za vsako hišo. Tisoče navdušenih zahvalnih pisem. Stane skupno z O qi elegantnim tokom in navodilom samo A 9 Razpošilja se po povzetju. Gravirski zavod in tovarna pečatnikov J. Landan u Krakouem (Avstr.), Stradom št. 1/56. Zamena dovoljena. Zastopniki se iščejo. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša , PROKOP SK0HK0VSKY IN SIN v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. V;; ..' f. p. Vidic & Komp., l-jubliana tovarna zarezanih sfrešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«. Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti! Spretni zastopniki se iščejo. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. M?: I^oVaeniea z vso opravo in z lepim stanovanjem se da v najem. Več pove g. Janez Kraut, pd. Svetec, na Bistrici, p. Šmihel nad Pliberkom, Koroško. 19121 Modni ce!iri H912 laneni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, de-leni, svila, višnjeva tkanina, etamini, blap;o za damske in moške obleke se kupi najceneje pri izdelovalcu Jaroslav Marek ročna ,kalnrlc?-y,-X; v Bistri št. 39 pri Novem mestu ob M., Češko. Vzorci se pošiljajo zaslonj in poštnine proštu! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, kanaf; sa, delena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franku po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko! V enem letu nad 300 pt iznalnic od Slovencev. ZMlitf e Topilce Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. M»»** ¥4m^+t*0***m*n*^>nir*’V*m^+»/l»*****i^*itA*** 1 I (deželni dvorec) opozarja p. n. gg. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izMli, prisili kraniskih vin. Poleg dobrih namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna dovršena buteljska vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 56 1 naprej. — Postrežba točna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! ---SV NV ~ W \V~' \V~ \V Solidno blago! — Milite cene! Pozor! Pozor! Vsakovrstne kose, in sicer: turške, bistriške, ciganske, tržiške in one z zmajem, najboljše srpe, lepo izdelana kosišča in steljne kose. Patentirane kosirje na ključ! Vsakovrstne Čepone ! Bergamo-kamne (osle), najfinejše in vsakomur kot najboljše znane. Potrebščine za stavbe: svež Port-land-cement, traverze, štukaturo za strope in vse okovje. To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki Franc Sadnikar trgovina z železnino o Celovcu Burggasse št. 7 (poleg hotela Moser). — Za kahooost se famči! — m Deček star 14 let, krepak, poštenih staršev, želi mesta kot vajenec pri kakem ključavničarju na Koroškem ali Štajerskem, najraje v kraju, kjer je obrtno-nadalje-valna šola. Ponudbe sprejema Alojzij Brezar, hišnik mestne klavnice, Kranj (Kranjsko). Po Najvišjem naročilu Njep. ^ c. in hr. Apost. Ifeličanslva za dobrodelne namene c. kr. domobranstva in orožništva. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena , ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno dne 4. julija 1912. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtsstraiSe 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov ' (oddelek za državne loterije). za kolarstvo sprejme takoj Anton Birsa na Bistrici, pošta Šmihel nad Pliberkom, Koroško. Hotel TraSiesinger o Celovcu Velikanska cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočuielo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi zakurjeno. senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Ifelihe duorane za shode In oeselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica E 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Deitarng vloge od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzih izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Huliliaiii. Potinianiee y sminili. Irsin. Sarajevu in Gori; Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8’— za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem Knrzn. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.