Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 6. julija 1935.
Posamezna številka Din 1.—
PRAVICA
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO
y Leto II.
Izhaja začasno vsako drugo soboto zjutraj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana p. Črensovcl.
Ček. rač. 16.690 — Cena: mesečno Din 2--, četrtletno Din 5 -, letno Din 20 -, za inozemstvo mesečno Din 4*-, letno Din 40 -
Štev. 13.
Trbovlje,
Zagorje, Hrastnik, Huda jama,
Rajhenburg, Kočevje . . .
Slovenski rudarski kraji so pra-
va podoba naše dobe in današnjega
gospodarskega reda. Hkrati so zrcalo
trpljenja slovenskega ljudstva in prav
zaradi tega up in nada lepše sloven-
ske bodočnosti.
Ne mislim na dolgo in široko
opisovati življenja in trpljenja sloven-
skih rudarjev, ker je o tem Ljudska
Pravica že večkrat pisala. To trplje-
nje in umiranje rudarskega delavstva
je po večini znano vsemu slovenske-
mu ljudstvu. Pokazati hočemo na tis-
to, kar je najbolj značilno za današ-
nji gospodarski red. Na miljonske
profite lastnikov rudnikov na eni stra-
ni in na drugi pomanjkanje, glad in
hiranje rudarjev, ki so te miljonske in
miljardne profite ustvarili. Trbovelj-
ska premogokopna družba (TPD) je
začela pred dobrimi 50 leti z majh-
nim kapitalom izkoriščati trboveljske
rudnike in je do danes napredovala
tako, da cenijo vrednost premičnin in
nepremičnin na 300 miljonov zlatih
dinarjev. Vrednost strojev se je v le-
tih 1925—32 dvignila za 20 miljonov
dinarjev.
Leta 1929 je imela TPD 409 mi-
ljonov dinarjev dohodkov in izdatkov.
Leta 1928 nad 106 miljonov čis-
tega dobitka,
leta 1929 nad 107 in pol miljona
čistega dobitka,
leta 1930 nad 96 miljonov čiste-
ga dobička.
Samo v treh letih je torej zaslu-
tila nad 310 miljonov čistega dobička!
In kaj so pri tem zaslužili rudarji,
kakšna je njihova usoda?
Leta 1929 je bilo vrienih na ces-
to prvih 2700 rudarjev, ki so šli nato
iskat kruha v Belgijo, Holandsko, Fran-
cijo. Iz teh dežel jih danes izganjajo
in vračajo se obnemogli in izmozgani,
obsojeni na brezposelnost, glad in
jetiko.
Leta 1930 jih je bilo vrienih na
cesto drugih 2000, ki jih je izpodrinil
stroj. Manj kakor 5000 rudarjev iz-
koplje danes dvakrat toliko premoga,
kakor ga je pred 10 leti izkopalo 10
tisoč delavcev. Tako je bilo na sepa-
raciji pri Savi leta 1929 zaposlenih
50 delavcev, danes s stroji isto delo
opravlja 6 delavcev. Delavec je pos-
tal suženj stroja, kajti danes je stroj
samo sredstvo za povečanje dobičkov.
Delavec mora naprezati vse svoje sile
do onemoglosti, ker stroj sili k temu.
Delavstvo gara, nad njim pa visi grož-
nja : vse sile daj iz sebe ali pa greš
na cesto, kakor so šli tisoči pred te-
boj. Delaj, kolikor moreš, počivaj, ko
mi ne bo treba plačati.
To je zaslužek rudarjev, ki u-
Politični pregled
Nove zveze, nova nasprotja: Nem-
čija proti Sovjetski Zvezi.
Že v zadnji številki smo poročali
o novih zvezah in novih nasprotjih, ki
nastajajo zadnji čas med posameznimi
državami.
V svojem govoru pretekli mesec
je Hitler rekel, da se Nemčija za no-
beno ceno ne bo pogajala s Sovjet-
sko Zvezo za kakršnokoli pogodbo.
S tem je jasno povedal, da je pri-
pravljen v ugodnem trenotku z orož-
jem napasti to državo delavcev in kme-
tov. Saj vodi Sovjetska Zveza iskreno
mirovno politiko na zunaj; na znotraj
pa politiko dela, izključno v korist
delavcev in kmetov. Zato pomeni ljud-
stvu vsega sveta močno oporo in vsem
drugim državam veliko oviro pri njih
zavojevalnih namenih. Nemčija še išče
drugih držav, ki bi se združile z njo
proti Sovjetski zvezi. Te države so
Poljska, Avstrija, Madjarska, Italija.
Za protisovjetsko zvezo so te države
kakor nalašč pripravne, ker imajo iz-
razito protiljudsko vlado in vodijo
ostro protisovjetsko politiko.
Nemčija bi rada pridobila za pro-
tisovjetsko zvezo tudi balkanske države.
Sam pruski ministrski predsednik Ge-
ring, najožji Hitlerjev sodelavec, se je
prišel posvetovat v te države. Gering
se je pred kratkim oženil in rekli so,
da je prišel le na poročno potovanje
v te države. V resnici pa je imelo to
potovanje politične namene. Vendar
se zdi, da za enkrat Nemčija ne bo
mogla skleniti protisovjetske zveze z
balkanskimi državami. Rumunija se
celo pripravlja, da sklene s Sovjetsko
Zvezo tako pogodbo, kot sta jo skle-
nili Francija in Češka. Bolgarski kralj
pa je rekel Geringu: „Bolgarija je pre-
slaba, da bi mogla tvegati odkrito
našprotstvo do Sovjetske zveze". Bol-
garija ima vojaško diktaturo, pod ka-
tero bolgarsko ljudstvo silno trpi. Toda
v zunanji politiki hoče ohraniti dobro
razmerje do Sovjetske Zveze. Zaveda
se, koliko je to vredno.
Jugoslavija tudi ne sme nasesti
vabam Nemčije. V zunanji politiki mora
slediti Francoski in ostalim članicam
Male zveze. Nasloniti se mora na Sov-
jetsko Zvezo in jo končno že enkrat
priznati. Zdaj je Jugoslavija med red-
kimi državami na sveti, ki se niso
priznale Sovjetske Rusije. Če pa hoče
resnično delati za mir, se mora naslo-
niti na Sovjetsko Zvezo. Na tej strani
je mir in napredek. Na strani Nemčije
je vojna, ki prinaša delovnim množi-
cam bedo in smrt.
Nemčija in Angleška.
Med tem časom je Nemčija že
na drugi strani nabrusila novo ost
proti Sovjetski Zvezi. Sklenila je z
Anglijo dogovor o oboroževanju na
morju. Angleška vlada je priznala Nem-
čiji pravico, da si zgradi mornarico,
katere moč bo znašala 35% moči
Angleške mornarice. Nemci že napo-
vedujejo, da bodo svoje nove ladje
poslali na vzhodno Baltiško morje
proti obalam Sovjetske Zveze. Vidimo,
da Angleška podpira Nemčijo v njeni
proti sovjetski politiki.
Angleška in Italija.
Veliko prijateljstvo katerega so
Anglija, Francija in Italija pokazale na
konferenci v Stresi se ohlaja. Prijatelj-
stvo med Anglijo in Francijo se rahlja
zaradi angleško-nemškega pomorskega
sporazuma. Prijateljstvo med Anglijo
in Italijo pa zaradi italijanskega po-
hoda v Abesinijo. Tudi Angleška bi
hotela izkoristiti bogata polja Abesi-
nije. Če Italija zavzame Abesinijo, bo
angleška kolonija Somalija ogrožena
od italijanskih kolonij. Zato je iz ko-
ristoljubja, ne iz miroljubnosti, Anglija
nastopila proti pohodu Italije v Abe-
sinijo. Italija grozi, da se >ngleške
prav nič ne boji. Za vsako ceno hoče
Abesinijo, pa četudi se ji Angleška z
orožjem postavi po robu.
Japonska in Kitajska.
Na Daljem vzhodu je Japonska
izrabila napetost v Evropi. Najprej je
zahtevala, da kitajska s svojih sever-
nih pokrajin odpokliše vojaštvo. Češ,
to ozemlje mora biti brez vojaštva,
„demilitizirano". Kitajska je severne
pokrajine res izpraznila. Japonska je
tako zavladala med novimi pokrajinami,
v katerih je tudi nekdanje glavno mes-
to kitajske Peking in veliko pristanišče
Tientsin, Japonska še ni zadovoljna in
zahteva več. Njene čete prodirajo v
notranjost kitajskega ozemlja. Značilna
je vloga, ki jo igra pri tem kitajska
vlada. To je zastopnik kitajske gospode,
je za svoje koristi pripravljena se
zvezati s komurkoli, tudi z Japonci.
Zato je najprej brez odpora odstopila
Japoncem zahtevana ozemlja. Istočasno
pa se srdito bori proti kitajskim de-
lavcem in kmetom, ki so si ustanovili
samostojno sovjetsko državo na južnem
Kitajskem.
Bolivija in Paragvaj.
Po tri letnih bojih se je končno
sklenilo premirje med dvema država-
ma v Južni Ameriki, med Bolivijo in
Paragvajem. Tepli sta se za petrolej-
ske vrelce v deželi Gran Čako. Tudi
za temi boji so stale velesile. Istočasno,
ko so evropske države pozivale na
mir med obema državama in pošiljale
preiskovalne komisije na fronto, so iste
države in njihove fabrike pošiljale
obema državama orožje. Tako so pod-
pihovali in pospeševali boje. Zdaj se
bo določil mirovni sestanek, ki bo do-
ločil meje med Bolivijo in Paragvajem.
Za mejami evropskih držav:
Francija.
Že so se pokazale prve posledi-
ce pooblastilnega zakona na Francos-
kem, o katerem smo poročali že v
prejšnji številki. Vlada je sklenila, da
zniža plače svojim uradnikom in na-
meščencem v kolonijah. Uradniki v
Franciji še pridejo na vrsto. Drugi
sklep se nanaša na inozemske delav-
ce, ki bodo morali „zaradi krize" iz
Francije. Pri tem bo prizadetih zelo
mnogo slovenskih delavcev. Vrnili se
bodo domov, onemogli in izčrpani.
Doma pa tudi ne bodo našli dela in
kruha. Že v tem kratkem času je fran-
coska vlada pokazala, kako misli iz-
rabiti pooblastila in rešiti krizo — na
račun delovnega ljudstva. Delavci in
uradniki so že na vrsti, drugi še pridejo.
Na mesec zaslužijo toliko, da pride
na osebo 160 Din na dan na hra-
no. Trbovlje so slika današnje uso-
de delovnega ljudstva. Skoro po ce-
lem svetu in hkratu tudi slika usode
slovenskega ljudstva/
Poleg današnjega gospodarskega
reda, povečuje trpljenje slovenskega
rudarja in slovenskega ljudstva še eno
dejstvo. V Srbiji je precej rudnikov,
ki so v državni ali pa zasebni lasti.
Država naroča za železnice in ostala
državna podjetja vsako leto za 50
stvarjajo miljonske dobičke'lastnikom j «'°Ll?n,..V„e{,JL^L^"^
rudnikov: onemogli in izčrpani se
vračajo v rojstne kraje, brezposelni
in izstradani, a delavoljni zaman
iščejo dela in kruha. Oni, ki delajo,
delajo 8—12 dni v mesecu do one-
moglosti za sramotno nizke mezde.\
in torej isto količino manj iz slo-
venskih rudnikov. Poleg tega pa znižuje
cene premogu leto za letom:
1. 1930 za 6%, 1. 1931 za 9%,
1. 1932 za 13%, 1. 1933 za 7%, 1.
1934 za 5%, 1. 1935 za 8%-
To delajo lastniki rudnikov iz
več razlogov: Prvič znižajo cene tem
lažje, ker v Srbiji ni poklicnih rudar-
jev, kot so pri nas, ki bi živeli
samo od dela v rudniku. Premog ko-
pljejo delavci, ki se preživljajo tudi
z drugim delom. Ti so veliko slabše
plačani in lastniki rudnikov imajo pri
tem večje dobičke. Ker je srbski pre-
mog bolj poceni in se pri njemu lahko
več zasluži, država čim dalje več na-
roča iz srbskih rudnikov in zapostav-
lja pri naročilih slovenske. V srbskih
rudnikih pogosto delavcem mezd niti
ne izplačujejo. En sam rudnik je dol-
žan delavstvu čez 3 miljone dinarjev
na mezdah. Srbski rudar iz poveča-
nih naročil srbskim rudnikom nima
nobene koristi, slovenski rudarji in
slovensko ljudstvo pa so še bolj iz-
koriščani, brezposelnost je še večja.
Zato so Trbovlje in ostali slovenski
rudarski kraji vprašanje življenske-
ga obstoja desettisočev slovenskih
rudarjev za katere se slovensko ljud-
stvo mora zanimati v skupni borbi
za boljšo bodočnost. Trbovlje so en
majhen del velikega slovenskega vpra-
šanja in se morajo za nje zanimati
vsi pošteni Slovenci 1
Slovensko ljudstvo in vsi pošte-
ni Slovenci z upanjem gledajo na ru-
darje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku,
Hudi Jami, Rajhenburgu in Kočevju.
Prepričano je, da bodo slovenski ru-
darji branili svoje pravice do obstoja,
strnjeni, brez ozira na politično ali
versko prepričanje, ker gre tu za živ-
ljenje desettisočev, ne pa za vero ali
politiko. Slovensko ljudstvo jih bo
podpiralo z vsem, kar mora žrtvovati
od svojih ust. Podpirali pa jih bodo
tudi vsi pošteni Slovenci, slovenski
trgovci in obrtniki ter nameščenci.
2
LJUDSKA PRAVICA
6. julija 1935.
Španija.
Pred mesecem smo poročali o
vladi v Španiji. Označili smo jo kot
nazadnjaško, ki bo vladala proti ljud-
skim koristim za koristi velikih indus-
trijskih in zemljiških posestnikov. Do-
sedanje delo vlade to potrjuje. Za
kmete in delavce ni storila ničesar.
Brezposelnost in krizo hoče odpraviti
s tem, da strogo prepoveduje uporabo
poljedelskih strojev in izganja ino-
zemske delavce. Parlament je zavrnil
zakonski načrt za pobijanje brezpo-
selnosti. Pravijo, da ta načrt ni bil v
skladu z močjo državne blagajne —
seveda, ker bi bilo treba denar dati
brezposelnim. Večja pa je delavnost
vlade na političnem področju. Vlada
prepoveduje zborovanja delavcev in
vseh, ki se borijo proti fašizmu. Vodja
katoliške ljudske stranke Gil Robles,
ki je v sedanji vladi vojni minister, si
pa utrjuje položaj v armadi. Hoče jo
pripraviti zase in za pohod proti de-
lavskim množicam, kadar bo treba.
Da bi delal za izboljšanje življenja
delovnega ljudstva — ne utegne.
Grčija.
Tudi na Grškem so se vršile vo-
litve. Pri volitvah naj ljudstvo potrdi
vladno politiko. Danes je že običaj,
da vlada nekaj na svojo roko napravi,
potem pa pokliče narod, da to potrdi.
Če vladi volilni zakon ni primeren,
ga izpremeni. Tako je napravila tudi
nova vlada na Grškem. Opozicija se
volitev ni udeležila in vlada je kljub
temu seveda dobila velikansko »ve-
čino". Tudi to je vedno bolj v navadi,
da ima vsaka vlada večino. In vsaka
vlada tudi zatrjuje, da so njene vo-
litve svobodne. Zdaj bo moral grški
narod še enkrat glasovati in sicer
zato, ali naj Grška postane kraljev-
stvo. Ker so nova vlada in vsi tisti,
ki stojijo za njo — industrijska in
zemljiška gospoda — za kralja, ni
dvoma, da bo tudi glasovanje moralo
uspeti za kralja. Ljudstvo pa le slej
kot prej ve, da mu kralj ne bo izbolj-
šal življenskih pogojev.
Delovna žena
v borbi.
Med stavko rudarjev v Dombrovi
na Poljskem so žene organizirale stra-
že, ki niso puščale stavkokazov k ro-
vom ter nosile svojim možem, bratom
in sinovom hrano v jame. Z otroki v
naročju so posedale železniške tire ter
s tem onemogočale vlakom odvoz pre-
moga. Pri zadnji stavki januarja 1935,
ki je izbruhnila radi odpovedi skupne
pogodbe in odprave bratovskih sklad-
nic, so tudi meščanske žene podpirale
svoje delavske tovarišice v njihovi bor-
bi. — V tekstilni tovarni Zeker v Čen-
stohovi je izbruhnila stavka, ki so jo
organizirale in vodile izključno žene.
Trajala je 48 dni. Delavke so imele
ves ta čas tovarno v svoji oblasti.
Med stavkujočimi so bila 18 letna
dekleta in 70 letne starke — delavke.
Zmagale so in fabrikant jim je moral
ugoditi.
V oktoberskih bojih v Španiji so
se delavke aktivno udeleževale v ge-
neralnem štrajku in v pouličnih bojih.
Tam kjer se je generalni štrajk izpre-
menil v oboroženo borbo, so stale
žene v prvih vrstah. Največje juna-
štvo je pokazala komaj 16 letna de-
lavka K. Lafuente, ki jo časte španski
delavci kot pravo junakinjo. Med po-
razom delavstva v Oviedu je ostala na
bojišču ter do zadnje kaplje krvi bra-
nila svojo strojnico, ki je ležala med
mrtvimi tovariši, dokler je niso vojaki
španske kolonijalne armade iz Afrike
živo nasadili na svoje bajonete.
V lanski stavki ameriških tekstil-
nih delavcev, v kateri je stavkalo nad
500.000 delavcev ni bilo nič manj
kakor 200.000 žena. Stavkajoče de-
lavke so same organizirale pomožne
akcije, katerih namen je bil, da ob-
varujejo stavko pred polomom in da
dobe stavkujoči redno izplačane pod-
pore. Žene so same organizirale stav-
kovne straže. Bile so v prvih vrstah
neoboroženih delavcev in vodile na-
pad na žične ovire v hipu najsilovi-
tejšega naskoka nacionalne garde v
Salewill-u Očividci pripoveduje, kako
so mlada dekleta lovila plinske bom-
be, ki so jih na delavstvo metali vo-
jaki ter jih vrgle nazaj na vojake. V
V Spindalu so stavkujoči tekstilne de-
lavke zaprle progo in ustavile vlak z
vojaškim transportom.
*
In pri nas? Pri nas se delovne
žene prav tako odločno bore za zbolj-
šanje svojega težkega položaja. V No-
vem mestu so stavkale pletilje, v Ko-
čevju v tekstilni tovarni »Triglav" je
stavkalo delavstvo, med katerim je bilo
veliko delavk. Še odločnejša je borba
žen iz naših premogovnih revirjev,
kjer so žene v skupni in odločni borbi
s svojimi možmi. Delovna žena je da-
nes dvojno izkoriščana. Za isto delo
prejema delavka manj plače kot moški.
Imamo zakon, ki pravi, da pripada
noseči delavki pred porodom in po
porodu plačan več tedenski dopust.
Kako je v resnici? Tik do poroda no-
seče delavke delajo; takoj po porodu
nazaj v tovarno k strojem; za dopust
ne prosijo, kljub temu, da je predpi-
san. Fabrikant, ki mu je prvo profit,
bi ji branil, če bi zahtevala predpisani
dopust. Če je lepa, je mnogokrat iz-
postavljena še drugim nevarnostim!
Proti vsemu temu se bore, de-
lovne žene skupno. Svojo borbo pa
morejo čim tesneje povezati z borbo
mojo, kajti samo tako bo zmaga do-
sežena. Pa tudi pri kmečki ženi ni
nič drugače. Tudi ona se mora po
vzoru svoje delavske tovarišice posta-
viti odločno za svoje pravice. Tudi
njo mora zanimati borba moja — kme-
ta za boljšo bodočnost. Žena mu mora
biti pri tem opora, ne pa ovira, kot
se to mnogokrat godi.
Z gorenjskega kota:
V senci dr. Štempiharja.
Članki dr. Štempiharja v Delavski Po-
litiki (aprilske in majske številke) v polemiki
s sodrugi Čufarjem, Wilfanom in Kraljem so
ga prikazali takšnega, kakršen je. Iz njego-
vega pisanja si sedaj vsi trezni čitatelji Lj.
Pravice in Delavske Politike ustvarijo lahko
dokončno mnenje o njem.
Kot delavec, ki se zanimam za splošna
vprašanja kolikor je v moji moči, cenim vsa-
kogar iz vrst ročnih ali duševnih delavcev,
ki to priznanje res zasluži. Pa mi je tudi
vseeno od katerega vetra je ta ali oni. Pri
dr. Štempiharju sem pa vso vrednoto in ce-
nitev izobraženca pri tehtanju njegovih pisa-
nih besedi zaenkrat izgubil.
Pravi, da je treba biti name, ki sem v
Ljubljani govoril, bolj pozoren. Kaj pa si ta-
kega govoril, bi se marsikdo vprašal. 31.
marca sem govoril v Unionu o 6 in 7 urnem
delavniku. Seveda se plače pri tem ne smejo
zmanjšati. Nadalje sem iznesel potrebo pla-
čanih dopustov za kmetske in industrijske
delavce vseh vrst, da se izboljša zdravljenje
na ime ubožnih listov, za zadostno podporo
obolelim in njihovim družinam, za boljšo za-
ščito in razbremenitev delavcev od davčnih
bremen, za enotno bolniško in splošno sta-
rostno zavarovanje, za izboljšanje invalidnine,
za volitve v OUZD, za sanacije bratovskih
skladnic brez delavskih žrtev, za odpravo
monopola na. življenske potrebščine, za gra-
ditev delavskih stanovanj itd. V uvodni be- j
sedi pa sem povedal, da so Jeseničani spre-
jeli kandidaturo Topaloviča zelo hladno.
Predsednik ZMDJ Čelešnik nam je pri naših
pomislekih razložil, da je Topalovič res funk-
cijonar ene zadruge, ki ima delnice v enem
izmed rudnikov na jugu To vprašanje se do
sedaj še ni razčistilo. V delavskem gibanju
ne sme biti nihče, ki je funkcijonar, pa če-
tudi samo častni funkcijonar, take ustanove,
ki na en ali drugi način izkorišča proletariat.
Tragično dejstvo pa je, da na vašo
konferenco niso imeli dostopa oni, ki znajo
pravilno svoje mnenje razložiti. Delavce, so-
druge, oborožene s tremi, več let starimi
članskimi izkaznicami razrednih organizacij,
ki so stali pri vhodu pred dvorano, so usta-
vili vaši udeleženci, ki so se s teboj vred,
.doktor', šele pred kratkim priključili raz-
rednim vrstam... V vednost vsej javnosti
dejstvo, da bi bil naš slavni doktor kot vo-
ditelj socialističnega gibanja še član zelo
meščanske organizacije, če ne bi bilo našega
pritiska, da se mora odločiti... Če boš sku-
šal postati in zares postal naš, bo pa poka-
zalo šele tvoje večletno pravilno delovanje.
Imamo pač izkušnje z Jeramom, ki je Jese-
ničane tudi pri polnem zaupanju razočaral,
in se vrnil odkoder je prišel — v meščanske
vrste... Delavcem pa to-le: Podajam demi-
sijo glavnega zaupnika na Javorniku, ako mi-
slite, da delujem nepravilno. Kljub vsemu pa
apeliram na vse: vsi v razredno organiza-
cijo za našo skupno stvar In za pravilno
delo In kontrolo! Za Štemplharjeve nasvete
se pa lepo zahvaljujem. Kajti že peto leto
funkcijoniram kot glavni zaupnik, v delavskem
gibanju bom pa že kmalu polovico svojega
življenja.
Bomo videli še marsikatero bridko
senco!
Kralj Ignac.
Prijatelj Kralj nam bo oprostil, da smo
nekatera mesta iz njegovega dopisa morali
izpustiti. Jeseničane prosimo, da si izvolijo
iz svoje srede poverjenika za Ljudsko Pra
vico, ki bo skrbel, da bo naš list redno pri-
hajal na Jesenice, nam poročal o vseh pri-
tožbah naročnikov in skrbel da se list raz-
širi tudi po drugih, bližnjih krajih Gorenjske.
Resolucija združene opozicije.
Spodaj ponatiskujemo nekoliko
skrajšani resoluciji, kateri so izdali
poslanci, ki so bili izvoljeni na Mač-
kovi listi. Ti resoluciji so prinesli vsi
naši, kakor tudi srbski in hrvaški ča-
sopisi. To je bil najvažnejši notranje-
politični dogodek zadnjih tednov. V
Belgradu je sicer pričel zborovati dr-
žavni zbor. Sestali pa so se samo po-
slanci z Jevtičeve liste. V zagrebu pa
so zborovali Mačkovi poslanci, ki so
izdali spodnji rezoluciji. Tako imamo
torej dva parlamenta. Vsa pozornost,
toliko domača, kot inozemska, je o-
brnjena v Zagreb.
V resolucijah se obravnava v
glavnem samo razmerje med Hrvati in
Srbi. Mi bi želeli enako odkritosrčne
besede tudi o Slovencih.
Ožja Mačkova resolucija.
Hrvatski narodni zastopniki, kot
edini zakoniti predstavniki hrvatskega
naroda... so na svoji seji 2. junija
1935 pod vodstvom dr. Vladimirja
Mačka, kot voditelja hrvatskega na-
roda, na podlagi poročil iz posamez-
nih krajev ... prišli do sledečih za-
ključkov :
„Ko se je leta 1918 ustvarila ta
državna edinica, sta se pojavili takoj
dve nasprotni mišljenji: prvo hrvatsko
mišljenje, da mora biti ta edinica
močnejša garancija za svobodo in
suverenost hrvatskega naroda in drugo,
da mora biti ta edinica razširjena ve-
lika Srbija, v kateri naj izgine celo
hrvaška narodna posebnost.
Rodila se je, razumljivo velika
in težka borba. Prvi del te borbe se
je zaključil s katastrofo v belgrajskem
državnem zboru 20. junija. Nato so
zapustili hrvatski zastopniki in zastop-
niki Srbov iz hrvatskih in prečanskih
krajev centralistični parlament.
Posledica tega je bila uvedba
absolutizma, ki si je — kar je bilo
vidno vse od začetka — zadal nalogo,
da izvede, kar se pod parlamentarnim
režimom ni dalo izvesti. Ta absolu-
tizem traja še danes, čeprav se skuša
pokriti s parlamentarnim plaščem. V
težnji, da se ta absolutizem, katerega
namen je črtanje hrvatske narodne
posebnosti, kolikor toliko prikrije, je
bil izdelan volilni zakon, po katerem
so bile izvedene zadnje volitve. Te
volitve so bile izvedene po takem vo-
lilnem zakonu, ki je nekaj edinstve-
nega po svojem nazadnjaškem du-
hu. Njegov namen pa je s pomočjo
nevestnega administrativnega aparata
zagotoviti volilni manjšini večino vseh
mandatov. Kljub volilnemu nasilju,
radi katerega je pod žandarsko roko
poginilo na desetine hrvatskih sinov,
samih mirnih kmetov, da ne omenja-
mo stotin ranjenih in pretepenih in na
tisoče zaprtih, in kljub volilnim gol-
jufijam, ki so znane ne samo širom
države, ampak po vsem svetu, je bil
vendar rezultat volitev pravi plebiscit.'
S tem plebiscitom je hrvatski narod
Naši vodniki.
Padec stare, nam vsem tako ne-
priljubljene vlade sem praznoval s pi-
jačo. Vendarle enkrat. Kadar človek
že skoraj docela obupa, pa ti vlada
pade. In tedaj ne bi pil? Ko je na-
stopila naposled nova vlada in sem
zvedel, kakšna je, sem se spet napil.
Dobro je vse to.
Meni pravzaprav te majhne spre-
membe v politiki niso nič koristile pa
nič škodile. Tudi pretresle me niso.
Kaj pa, take pojave spremljam z ve-
likanskimi huraklici in s pijačo. Ko
nastopi in ko pade. Kakor ja ob na-
stopu globoko ljubim, tako jo ob padcu
globoko sovražim. Toda, kaj pa se ti
ljudje brigajo za mojo ljubezen in moje
sovraštvo. Oni nastopajo na pozornico
politike in krenejo naposled v zaton,
mi pa ostanemo tam, kjer smo bili!
Tako je pri meni, ne smete pa
misliti, da bi bilo povsod tako. O, pri
drugih tak padec pomeni še večje pre-
senečenje in naposled pa strahovito
zmedo, takorekoč duševni polom, seve,
ako slovenski uradnik ne bi bil gibčen!
kakor vrbina vejica v jeseni.
Bil sem zadnjič na sokolskem na-
stopu, tako mimogrede. Na nekatere
gre od oblasti, na druge pa jaz, da se
tako izmenjavamo. Toda, bojim se, da
bom poslej moral samo jaz hoditi. No,
torej tam so me hoteli okrasiti s tro-
bojnico in z napisom na njej. Jaz sem
seveda trobojnico odklonil z napisom
vred. Sploh imam najrajši gumbnico
prazno, niti rože si ne zataknem v njo.
In če mi že kakšno dekle pokloni rožo,
kar se pa redko zgodi, tedaj ob prvi
priliki skrijem rožo v žep. Trobojnice
torej nisem hotel, prav tako seve sve-
tinjice, dasi bi bilo dobro, da bi imel
doma eno za vsak slučaj, kajti lahko
te povprašajo po njej in si potem brez
skrbi, če je treba pokazati. Niti malo
mi pa ni prišlo na misel, da pridem
v kratkem do tolikih trobojnic. Zdaj ti
pa grem po cesti: tu ena, tu troboj-
6. julija 1935.
LJUDSKA PRAVICA
a
✓
a
e
e
n
e
H
i.
1-
0
ta
ih
u,
:o
v,
a-
la
il-
rn
)il
it.
Dd
to
'e,
in,
la-
:re
se
da
lo,
o-
em
)m
ico
Ijo.
žo,
irvi
ice
ve-
nel
iko
•rez
alo
lem
aj ti
>0j-
po prisilnem molku osmih let, izrazil
svojo nezlomljivo voljo, s katero od-
bija vse poizkuse podjarmljenja s
strani centralističnega režima, tako v
parlamentarni kot diktatorski obliki, z
neprecenljivo gmotno in moralno ško-
do. Hrvatski narod je branil in zasto-
pal svojo pravico, da je v svoji hiši
svoj gospodar.
. . . Glasovanje je bilo v Srbiji
za našo listo mnogo večje, kot je to
zraženo v mandatih. To dejstvo je
treba v našem političnem življenju
primerno uvaževati in oceniti. Postati
mora prvo znamenje novih zmag. Po-
avilo se je iz gole potrebe po skupni
3orbi v korist svobode, ki je bila od-
vzeta vsem. Tako začeto skupno borbo
je treba nadalje vzdržati, povečati in
razširiti, ker je nadalnji obstanek te
države mogoč le, ako se zadovolji
upravičenim zahtevam hrvatskega na-
roda.
Kljub temu današnji režim, ki
očividno nima nobene podlage ne med
Hrvati, niti med Srbi niti med Slo-
venci, nastopa s povečano ostrostjo v
svojih nasiljih, kakor, da ni prav ni-
komur odgovoren.
Z ozirom na vse to smo sklenili,
da v ta državni zbor ne gremo. Mi-
slimo, da je edini izhod, da se ta
takozvani državni zbor takoj razžene
in da se razpišejo nove volitve, ki
bodo na podlagi novega volilnega
zakona in pod pošteno nevtralno vlado,
zajamčile popolno svobodo glaso-
vanja.
Samo iz takih volitev bodo izšli
pravi zastopniki naroda, ki bodo spo-
sobni urediti državno edinico in o-
svoboditi hrvatski, srbski in slovenski
narod trpljenja, ki ga ni mogoče več
prenašati.*
vsi zakoni, ki so z njim v zvezi, za-
kon o tisku, zakon o društvih, zbo-
rovanjih in posvetih, so bili zamišljeni
in izdani samo v ta namen, da pre-
prečijo in izigrajo načelo svobodnega
izražanja volje volilcev.
Kljub vsemu se je združena opo-
zicija odločila, da skupno nastopi pri
volitvah z enotno listo... to pred-
vsem zato, ker celokupna opozicija
vidi v takih režimih narodno nesrečo.
Opozicija se zaveda, da more edino
prava demokracija, v kateri prihaja
do izraza volja najširših narodnih slo-
jev, — pri nas kmetov kot nosilcev
celokupnega narodnega življenja, —
rešiti vse probleme v zadovoljstvo
Hrvatov, Srbov in Slovencev. Kajti
prava narodna demokracija ne pozna
niti podjarmljenja niti kakršnegakoli
nasilja.
Volitve 5. maja 1935 sploh niso
bile volitve, ampak od začetka do
kraja eno samo golo nasilje in ne-
prekrita laž . . Ko pa niti sila ni
pomagala vladi, so bili združeni opo-
ziciji s poneverbami odvzeti in vladni
listi dodani stotisoči glasovi.
Izjemno stanje, ki se je vzdrže-
valo do 5. maja proti združeni opo-
ziciji, je vlada ohranila še nadalje s
povečano ostrostjo.
Da je sila združene opozicije
nezlomljiva, dokazujejo rezultati voli-
tev. Po vseh nasiljih in falzifikatih je
bila vlada prisiljena priznati listi dr.
Mačka več kot en miljon glasov; če
se temu številu dodajo še glasovi onih
volilcev, o katerih je vlada morala
objaviti, da so svoje nezadovoljstvo
napram njej pokazali z volilno absti-
nenco, tedaj vladi ne preostane dru-
gega kakor da prizna, da je ogromna
večina volilcev prot njej.
Zato v državnem zboru, ki je
izšel iz teh in takih volitev, za na-
rodne zastopnike združene opozicije
ni mesta. Združena opozicija pa bo
nadaljevala s pričetim delom odločno
do končne zmage, ker je prepričana,
da se vsa vprašanja naše države, po-
litična, gospodarska in socialna, mo-
rejo rešiti le v svobodi in po spora-
zumu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kaj nam pove znanost?
Resolucija združene opozicije.
Režim od 6. januarja 1929, ki se
je vzdrževal brez naroda in proti na-
rodu, je moral na vseh straneh roditi
slabe posledice.
Ne samo, da ta režim ni rešil
težkih notranjih problemov, med ka-
tere spada v prvi vrsti težko hrvatsko
vprašanje, ampak jih je tako zaostril,
da izgledajo sedaj nerešljivi. Ko je
vlada Bogoljuba Jevtiča razpisala vo-
litve za 5. maj t. 1. je računala, da
bo brez sodelovanja naroda dobila
formalno odobritev za nadaljevanje
sedanjih diktatorskih režimov. Pred
združeno opozicijo se je takoj posta-
vilo vprašanje skupnega nastopa pri
volitvah. Tako volilni zakon, kakor
Nas Slovence pogosto psujejo
gosposki tujci in naši narodni izda-
jalci s tem da smo hlapci. Pravijo, da
ne zaslužimo boljše usode. Zlasti na-
rodne svobode pravijo, da ne zaslu-
žimo. S tem hočejo opravičiti politiko
„trde roke, kakor se reče češ, če bi
vas Slovence same pustili, bi hitro
zlezli pod nemško italijansko pest. Zato
vas je treba trdo držati na „svoboditt.
Slovenci se s svojo politiko res
ne moremo pohvaliti. Malo ali nič smo
imeli mož v svoji preteklosti, ki bi
bili v politiki trdno verovali v bodoč-
nost in moč slovenskega naroda. No-
ben naš politik si ni mogel predstav-
ljati, da je nam Slovencem usojena
taka politična pravica, kakor vsem
drugim narodom. Tudi danes ni dosti
drugače.
Kaj je vzrok, da imamo tako po-
litiko in take politike? Nekaj je go-
tovo. Slovensko politiko so do sedaj
še vedno vodile gosposke stranke.
Morda je v tem vzrok, da se znajo
naši politiki tako slabo postaviti za
naše narodne pravice? In res se zdi,
da je naša gospoda čisto posebne
vrste. Univerzitetni profesor Metod
Dolenc je v svojih zadnjih razpravah
napisal za našo grofovsko gospodo
tole „BoljšiM ljudje in njihovi priveski I
so imeli navzlic svojemu boljšemu po-
ložaju vedno pripravljen tilnik, da klo-
nejo z njim pred še višjimi, med seboj
pa so gojili mnogo nezaupanja, a za
kmeta so imeli le strašno strogost in
samopašnost.
Jevtičeva vlada je
odstopila...
Pred tremi tedni se je ses-
tala skupščina, ki; je bila izvoljena
5. maja. Zbrali so se samo pos-
lanci z Jeftičeve liste. Mačkovi
poslanci so pa zbrovali v Zagrebu
in so izdali 2 resoluciji, v katerih
so nastopili proti Jeftičevi vladi.
V Bel grajski skupščini so
mnogo govorili o teh resolucijah.
Notranji minister popovič in drugi
so silovito napadali Mačka, češ,
da je treba napraviti konec z Mač-
kovo opozicijo. Posebno hudo je
govoril neki Banič.
Vsi vladni govorniki so tako
nastopali, da se je zdelo, kakor da
bi bili strašno močni. Baničev
govor pa še ni bil natiskan, ko
je Jevtičeva vlada že morala od-
stopiti. In Mačka je knez-namest-
nik povabil v Belgrad.
Sedaj je naročeno Stojadi-
noviču, da postavi novo vlado.
Tako grejo drug za drugim. Za
Srskičem je prišel Uzunovič, za
Uzunovičem Jeftič, za Jeftičem
Stojadinovič.
Demonstrativna ostavka
podpredsednikaradikalne
stranke.
Bivši generalni tajnik in pod-
predsednik radi k al-socialistične
stranke Pfeifer je predložil pred-
sedniku stranke Herriotu ostavko.
V ostavki navaja Pfeifer razloge, ki
so ga privedli do te odločitve in
pravi: „Zaradi vašega nekonsek-
ventnega obnašanja se radikal-
socialistična stranka vsak dan bolj
bliže karijerizum, ki vedno bolj iziva
vznemirjenost. V poslednjih mese-
cih je naša stranka izzvala kar dve
ministerski krizi, ki pa sta bili ne-
plodni in nevarni. Stranka bo 14.
Vil. kar najbolj službeno marširala
na strani komunistov pod rdečo
zastavo. Namesto do odvrže i faši-
ste i druge, nika radikal-socialistič-
ne stranke sedaj na to sedaj na ono
danes drugače ? Prav j stran. Koristi od tega pa bodo imeli
le internacionalisti.
G. Metod Dolenec kot univerzi-
tetni profesor gotovo ne bo na sumu,
da hoče gospodo samo grditi. On je
do tega, kar je napisal prišel z znan-
stvenim raziskavanjem. In kljub temu
je napisal tako strašno obsodbo. Z
drugimi besedami bi se dalo reči
to-le: Slovenska gospoda nima be-
sede. Nima pa tudi nobenega ponosa.
Za pravice naroda se ne postavi. Še
huje, navzgor se klanja, navzdol pa
pritiska. Tako dela kakor hlapec s
hlapčevsko dušo.
Ali je
tako je.
niča, tu spet. Pobiram jaz te stvari in
zdaj imam že celo zbirko.
Srečam človeka, takorekoč učitelj
narodu, ves navdušen ves ginjen. To-
liko da me ne objame. Tega ne maram,
čeprav je to slovenska navada, tako-
rekoč slovenske inteligence, da se v
ginjenosti objema. Govori o svobodi,
l boljših časih. Celo v politiko se
spušča; gledam ga še bolj začudeno.
Prijatelj, od kdaj pa se ti bivaš s po-
litiko? Saj si mi še pred tednom de-
jal: Mene politika čisto nič ne briga.
Zdaj pa govori o politiki, kakor bi bil
sam angleški dvorni čuvaj pečata Eden.
— Naša učiteljica hodi okoli s Slo-
vencem v roki, in kmetom kaže, da
so naposled zmagali. Kmetje seveda.
Življenje se je dvignilo. Samo da je
minister naš in da imamo svojega ba-
na. Sicer pa je dobra pedagog«n]a, z
odlično kvalifikacijo. Kmetje gledajo,
strmijo: Naš ban? O POidrJtvlje"'5nb:!"
čuška ban. Zdaj bo kruha. Naš minis-
ter. Jeli, zdaj bo kruh? Ampak, prosim
vas, saj ne gre za kruh, za prepričanje
gre za svobodo duha, da ni treba po
sili nositi. Stari grenadirji so morali
več let služiti pri Sokolu in drugod.
Morali so na prireditve in se oprostiti
pri svojih. Javno so morali nositi tro-
bojnico z napisom, javno svetinjico,
in se niso nikoli ozrli po svojem suk-
njiču, kjer je tičala svetinjica.
Gostilne se spet polnijo, stari
tovariši sedajo k skupni mizi, govorijo
o politiki, modro in prevdamo. Človek
se jim čudi. Šest let so molčali o po-
litiki. Če si iznesel kakšno stvar, so
se stran obrnili, če si še naprej klafal
o svobodi, so plačali in se poslovili
in iih ni bilo cele kvatre v gostilno.
V žepu so nosili Jutro, čeprav ga niso
prebirali. Zdaj, upam bo Jutro dokaj
padlo. Slovenec pa bo narastel. Ne-
daleč od nas je učitelj, moj dober
znanec. Mislim, da je že poslal dopis-
nico, da odpoveduje tainta časnik, in
da naroča tainta časnik. Tisti, ki so
trepetali zaradi premestitve: nič ne bati.
Malo kesanja, trikrat se potrkati na
prsa, iti v družbo, plačati liter vina in
vse bo dobro. Danes ugledni ljudje
sklepajo prijateljstva in zadružništvo.
Za kupico vina se vse dobi, za dober
obed ali majhen banketček še več. To
vemo, vsi, ki smo v Soboti doma. Pa
tudi drugod je tako. Stari sovraž ;iki j
se združujejo, da bodo lahko nekatere
naprej zatirali.
Pozdravljen mi bodi, slovenski
uradnik, ti nebogljeno dete, ki bi te
morali še zdaj v plenice povijati. Ro-
dil si se za majhne naloge, tebe pri-
merne. Toda, znašli so se ljudje, ki
so te hoteli odpremiti na pot s prepri- j
čanjem, z mislijo na svobodo, s po-
štenostjo. Ti si pa pravočasno spoz-
nal, da je vse to velik balast. Čemu
tebi svoboda, čemu prepričanje. Za
tisočpetsto dinarjev si se dal podkupiti,
da si metal iz svojega urada delavce,
ki so prihajali prosit pomoči proti svo-
jemu gospodarju. Za dobre večerje, ki
so ti kot nekoč kmečkemu otroku pri-
jale, si zamižal oko, kjer bi moral
imeti odprto, in odprl, kjer bi moral
zamižati. Kozarec vina te je znal nav"
dušiti, šampanjec bi te pa omamil do"
cela. Blagor narodu, ki so se mu ro-
dili majhni sinovi. Ni se mu treba rinit«
v ospredje. Kar se pa tiče jezika in
podobnih narodnih svetinj, je tu kmet,
da vse to nepokvarjeno ohrani.
Mi pa, kar nas je nižjega poklica,
takorekoč kmetov in delavcev, obrtni-
kov, in takih ljudi, ponavadi brezpok-
licnih, nikar se ne jočimo, temveč se
veselimo, da imamo močne in hrabre
vodnike. Postajajo cenene, zdaj si jih
tudi mi lahko nabavimo. In sploh, po-
časi bo marsikakšnih svetinjic in tro-
bojnic preveč, da jih bo imel lahko
vsak kmečki in delavski otrok dovolj.
Tačas se bodo pa delale drugačne
trobojnice za vse one, ki so zadihali
svobodno. O, vlade so ža padale po
svetu in nobena, ki nastopi, ni zadnja
v tej verigi. Nič torej ne glejmo, držav-
ljani, na svoje voditelje. Šli so po dolgi,
mučni predstavi malce na — stran.
Kranjec Milko.
4
LJUDSKA PRAVICA
6 julija 1935. F
DOPISI.
Vse cenj. naročnike prosimo, da naj
nam oproste, da nismo izdali lista že pre-
tekli teden, to pa zaradi tehničnih vzro-
kov. ki so nastale v tiskarni. List bomo
odslej bolj točno dostavljali.
Vse zaostale naročnike pa prosimo,
da naj čimpreje poravnajo naročnino, ker
uprava mora sproti plačevati tiskarno in
poštnino, a denarnih sredstev pa zato
nima. Zato se v lastnem interesu napro-
šate vsi, da še danes storite svojo dolžnost!
SLOVENSKA KRAJINA.
Marsikateri podeželski obrtnik iz
Slovenske krajine je komaj sedaj po
drugih izvedel, da izhaja med nami
naš domači list Ljudska pravica, ka-
terega vrejuje naš domači podeželski
človek, ki pozna naše težke podežel-
ske razmere. Zaradi tega smo prepri-
čani, da samo ta list ima voljo, da
zagovarja in seznani javnost o naših
kritičnih obrtnih in delavskih razmerah,
Torej, dragi urednik, prosimo
vas, da sprejmete te vrstice v syoj
list, ter sporočite vsej slovenski jav-
nosti, in našim obrtnim tovarišem, da
tudi nam prekmurskim obrtnikom in
delavcem ne cvetejo rožice ter da se
i mi moramo boriti za najskromnejši
košček kruha.
Minulo nedeljo dne 23. VI. se je
vršil občni zbor skupnega obrtnega
udruženja v Dolnji Lendavi. Na ža-
lost so pa nekateri dolnjelendavski
obrtni gospodeki nepremišljeno in
neosnovano napadali upravo, ker jih
boli, da je v tej upravi nekaj pode-
želskih obrtnikov, ter bi radi dobili
upravo popolnoma v svojo pest, da
bi lahko nemoteno raspolagali s pre-
moženjem udruženja, katerega smo
mi podeželci naj več vplačali, ker nas
je nad 90J/o. Mislimo, da imamo po
takem pravico tudi sodelovati v upravi.
Ne čudimo se za sedaj toliko,
ker se približujejo volitve v upravo,
ter so s tem začeli zopet rasti ne-
katerim lendavčanom stari rožički,
ali malo prezgodaj so se pokazali. In to
je dobro, da še bolj resno z vami obra-
čunamo, kakor smo pri zadnjih volitvah.
Posebno pa še omenimo početje
in izzivanje nekega jalovega gospoda,
kateri je svojo mojstersko in obrtno
čast kakor juduž prodal za nekaj
srebrnjakov kapitalizmu, in s tem svo-
jim tovarišem prizadelhudo rano. Imel
pa je seveda srečo, da ga mi pode-
želci takrat še nismo poznali, ker bi
ž njim pošteno obračunali njegove
grehe. Drugič bodemo bolj oprezni,
ker nam je sedaj dobro v spominu.
Drugič več.
Podeželski obrtnik.
BOROVCI PRI PTUJU.
Krvav fantovski pretep. Pred krat-
kim je prišlo v naši vasi — v Borov-
cih (6 V, km od Ptuja) do krvave po-
nočne bitke med borovskimi in dor-
navskimi fanti, v kateri so uporabljali
revolverje, vile, krampe, sekire, kole
i. t. d. Posledica: več fantov ranjenih
in zbitih, tako da nekaj dni niso bili
sposobni za popolnoma nikako delo.
—	Mi zavedni kmečki fantje — na
žalost nas je v Borovcih še premalo,
se nismo udeležili te bitke in smo
skušali ostale odvrniti od tega nesmi-
selnega početja. Takšne fantovske bitke
in kmečke pretepe sploh — obsojamo
kot sad kmečke nezavednosti. Mi vemo,
da takšno počelje ne more privesti
kmečkega delovnega ljudstva do skup-
nega nastopa in boja za njegove gos-
podarske zahteve: znižanje davkov,
odprava rubežni, dražb i. t. d., skratka,
do skupne borbe kmečkega delovnega
ljudstva proti izkoriščanju in zatiranju.
—	Kmečka mladina je danes neza-
dovoljna vsled obupnega položaja v
katerem živi. Toda velika večina ne
najde pravih vzrokov svojega težkega
položaja. Ne zaveda se, da jo tirajo
v bedo in brezposelnost fabrikanti in
veleposestniki, ki se hočejo z zniže-
vanjem mezd in cen kmečkih pridel-
kov ter z zvišanjem davkov siromaš-
nim plastem, rešiti iz krize na tuj ra-
čun. Zato pride nezadovoljnost v na-
pačni smeri do izraza — v takih krva-
vih fantovskih pretepih.
Če bi vsi kmečki fantje, ki de-
lamo pri kapitalističnem veleposestniku
Orniggu v Ptuju za »plačo" — 8 Din
na dan in nas povrhu še njegov os-
krbnik klofuta in nam utrgujejo že tako
sramotno nizke mezde, spoznali, da
smo nečloveško izkoriščani, se ne bi
tožarili med seboj, prav pri tem os-
krbniku, ne bi prišlo do naših med-
sebojnih sporov, ne bi tudi prišlo do
sramotne bitke, temveč bi vsi skupno
nastopili proti takemu postopanju z
z nami, za naše najosnovnejše pravice.
Tudi naše zadovoljstvo bi se ob spoz-
nanju, kdo je krivec, da je med 229
prebivalcev naše vasi 36 nekoliko lažje,
11 pa nevarno in težko jetičnih in to
radi slabe prehrane (glavna hrana če-
bula), nezdravih stanovanj in skrajno
napornega dela. Kdo je krivec in kdo
s podvojeno silo pritiska na nas, smo
že prej omenili. — Skupnost in združ-
nost kmetov in kmečke mladine je
danes pntrebna bolj kot kdajkoli po-
prej. Vzgled nam naj bo mladina, ki
dela po fabrikah, ki je to potrebo že
spoznala in dosegla že mnoge uspehe,
ki jih drugače nebi nikoli. Kmečka
mladina naj se nasloni in stopi v tes-
nejši stik in sodelovanje z delavsko
mladino — kakor morajo tudi kmetje
nastopati skupno z delavstvom. To
nalogo naj skuša mladina izvrševati
ob vsaki priliki. Zlasti pa tam, kjer
ima svoja društva i. t. d. Zanimivo je,
da so prav v krajih, ki so daleč od
mest in industrijskih središč (pri nas
Dravsko polje, Haloze, Slov. gorice,
mnogi kraji v Slov. krajini) fantovski
pretepi najpogostejši.
Zaveden borovčan.
SV. URBAN pri PTUJU.
Tudi k nam je prišla Ljudska
pravica, kdor jo prečita, jo hvali in
da dalje čitati, ker vsak zve iz nje
nekaj koristnega. Zadnje dni pa smo
imeli pri nas take dogodke, da spa-
dajo v Ljudsko pravico, ker so ž njo,
namreč s pravico in resnico, v ozki
zvezi. Spomenik padlim vojakom smo
odkrili Čez 120 jih je, ki se niso več
z vojne vrnili k sv. Urbanu. Vsi smo
mnenja, da so reveži zaslužili spo-
menik, saj so strašno pretrpeli vsi,
preden so jih poklali. Ali kar se je
pri nas o njih govorilo in napisalo
na kamen, to pa ni prav. „Odborw
pravi, da so storili „junaško" smrt za
»domovino*. Seveda za avstroogrsko,
takrat so tudi rekli, da treba umreti
za cesarja Habsburžana. Boljši spo-
menik imajo v naših srcih, ali tudi
drugi napis in to resničnejši, kot na
kamnu, ker vsak ve in je tudi čutil
pri odkrivanju spomenika, da so naši
vojaki sicer res padli za cesarja, nje-
gove vojne dobičkarje, fabrikante in
nemške grofe, ali nikdar za domovi-
novino, vsaj za svojo ne. Vsi vemo
danes dobro, da so morali naši vo-
jaki v bratomorni boj proti srbskim,
ruskim in italjanskim delavcem in kme-
tom, ki smo jih spoznali, kot vojne
ujetnike, da so dobri, pošteni in da
so se prav tako kot mi borili proti
nam kmetom, ki nismo hoteli ne nji-
hove zemlje, ne njihove domovine.
To so hoteli le »naši" avstroogrski
fabrikantje in grofi ter drugi velepo-
sestniki, ki so kopičili silne dobičke.
Ste kdaj slišali, da so ti gospodje
padli na vojni ali prišli v ujetništvo?
O, ko je prišla v Rusiji revolucija,
takrat so prišli, ker rajši živijo pri nas
od podpor iz naših davkov, kakor bi
pa doma delali. V vojni so pa naši'
vojaki morali umirati za njihove do-
movine. njihove dobičke, za njihove
skomine po srbski, ruski in italjanski
zemlji, prenašati uši in glad, mraz in
besne nečloveške bolečine zverinsko
razmesarjenih ran, a naš »odbor" še
danes upa napisati, ko že dolgo av-
stroogrskega jarma ni, da so padli za
»domovino". In ta odbor, ki slavi
habsburško »domovino" z dragoceno
krvjo padlih vojakov v svetovni vojni,
je prinesel k nam „Boj". Boj za pra-
vičnost in poštenje, proti korupciji.
Popoldne je bil občni zbor pri g. Ma-
riniču. Poslušalo je precej ljudi. Vsi
za pravico. Toda kaj smo čuli ? Na
vprašanje, če se hoče Boj boriti za
zmanjšanje davkov, smo dobili pojas-
nilo, da je najvažnejši odbor in čla-
narina, o naši pravici se pa bo go-
vorilo pozneje, posebno ko bo Boj
zmagal, takrat bo pa pravica. Sploh
pa da je zmanjšanje davkov za kme-
ta-politika, Boj pa politike noče. Ta-
ko pač v nedeljo pri Boju nismo čuli
ne resnice o vojnih žrtvah, pa tudi
zelo malo o pravici. Mi pa vsi vemo,
kaj je pravica, ker čutimo potrebo po
njej na lastni koži. Je n. pr. prav, da
moraš v deri kopati za 8—10 Din,
ko celo kmet, ki težje pride do de-
narja kot gospod, plača hrano in 10
Din? Je pravica, da nas more toliko
Urbančanov plačevati odkupnino na
agrarno zemljo, ki so jo dobili grofje
od cesarjev v zakup, nam jo pa pro-
dajajo? Ali je to res samo »politika",
če se zniža nam kmetom davek, ki je
ostal isti, med tem ko so cene živini
padle? Prej si plačal s teletom da-
vek, danes je krava premalo. In radi
monopola so zvezki tako dragi in sol
in petrolej in šibice, sploh kar kmet
rabi, a davek na avto (1000 -2000 Din
na leto) je odpravljen. Pravično je,
da se tudi nam položaj olajša. Za to
pravico, namreč našo kmečko pravico
se bori Ljudska pravica, zato jo ho-
čemo tudi mi Urbančani vsi čitati in
mislim, da ne bo dolgo, da dohitimo
Jurjevčane ob Ščavnici, ki imajo čez
100 naročnikov. Vsi Urbančani jo ši-
rite, čitajte, pa tudi pišite, da bodo
vsi spoznali edino pravo pravico, na-
šo kmečko. — Urbančar.
Drobne vesti...
Nedavno je nastala eksplozija v
Nemški vojni tvornici v Rajnsdorfu.
Razneslo je okoli 1000 ljudi, delavcev
in okoliških kmetov.
Tovarna se imenuje Wasag in
je bila sezidana leta 1900. Med vojno
je zaposljevala 20 tisoč delavcev. Za
obhod tovarne si potreboval 2l/2 ure.
Že v letih 1915—17 je prišlo do eks-
pozije, ki je zahtevala stotine človeš-
kih žrtev.
Po vojni je morala Nemčija po
pogodbi svojo produkcijo skrčiti. Iz-
javila je, da je tovarno preuredila v
tovarno za igrače. V resnici pa so
bile v tovarni izkopane globoke kleti,
v katerih so proizvajali najhujša raz-
streliva. Po vojni je imela tovarna
6000 osobja. Ko je prišel na površje
Hitler, se je število zaposlenih dvig-
nilo takoj na 13.000.
Tovarna je vedno zastražena od
vojaštva, okrog nje mrgoli agentov,
preddelavci v tovarni so zanesljivi
fašisti. Vsakega delavca telesno pre-
iščejo preden stopi v tovarno. Vsak
petek je denarni vrečici priložen listek:
Vsako govorjenje in poročanje o za-
devah, ki se tičejo obrata je veleiz-
daja. Opozarjamo vas, da se veleiz-
daja kaznuje s smrtjo.
Delavci tovarne izdajajo svoj
poseben list, ki izhaja na skrivoma.
V njem delavstvu poročajo o zadnjih
dogodkih in zahtevah v obratu.
Eksplozija je zahtevala 1000 žr
tev. 1000 vojnih žrtev v mirnem času...
Koliko stotisočev jih bo padlo, kadar
bo dinamit iz tvornice VVasag prepel-
jan na fronto.
V	Parizu je umrl eden veteranov
ljudske vstaje iz leta 1871. Takrat se
je pariško ljudstvo po francosko-
nemški vojni uprlo in 1 mesec svo-
bodno vladalo. Nato pa je vojska
ljudsko vlado premagalo in zadnje
upornike postreljala ob zidu nekega
pokopališča, kjer so pokopali tudi
nedavno umrlega veterana. Na pogre- .
bu se je zbralo 15.000 ljudi.
*
V	Parizu se vrši kongres pisa-
teljev za obrambo kulture. Spomin-
jamo se, da je dal Hitler, takoj ob
svojem prihodu zažgati mnogo naj-
boljših nemških knjig na grmadi. Kajti
dobre knjige, ki popisujejo položaj
ljudstva, kakor je v resnici, so Hitler-
jem nevarne. Tudi v mnogih drugih
deželah prepovedujejo knjige, jih ple-
nijo, cenzurirajo vsako svobodno be-
sedo, da ljudstvo ostane v temi in
ne spozna v kakšnem položaju se na-
haja. Proti temu bodo zdaj najboljši
pisatelji protestirali v Parizu. Kongres
bo posetil slavni ruski pisatelj Maksim
Gorki, katerega knjiga »Mati" je izšla
tudi v slovenščini. Pisatelj Solokov,
ki v svojih knjigah popisuje ruskega
kmeta med vojno in po vojni. Prišli
bodo še mnogi drugi ruski pisatelji,
ki so pisali o ruski revoluciji in na-
pori narodov Sovjetske Zveze, ki si
grade boljšo bodočnost. Ti pisatelji
prihajajo iz dežele, kjer je ljudska
knjiga ne samo dovoljena, ampak tudi
najbolj čitana. Kajti tu ljudje zaslužijo
toliko, da si kupujejo tudi knjige in
časopise, ki jih država izdaja po sil-
no znižani ceni. Na kongres pa bodo
prišli tudi pisatelji iz Nemčije. Tu je
vsaka svobodna beseda prepovedana.
Prav tako tudi v drugih fa&ističnlh
državah. Vsi ti pisatelji se bodo po-
govorili, kako bi se dalo najuspešneje
braniti kulturo, to je onemogočiti se-
žiganje knjig, pridobiti nazaj svobodno
besedo in preprečiti barbarska mu-
čenja po fašističnih ječah.
*
Egipt šteje 15 miljonov prebi-
valcev, od tega je 12 in pol miljona
kmetov. Veleposestniki, ki tvorijo ko-
maj pol odstotka prebivalcev Egipta
imajo v rokah 39 odstotkov vse ze-
mlje. Mali kmetje pa tvorijo skoro 70%
prebivalstva imajo pa v rokah komaj
10°/o zemlje. Mali kmetje se čim dalje
bolj zadolžujejo pri bankah in posle-
dica zadolženja so čim dalje bolj po-
goste dražbe in prisilne prodaje. Ena
sama banka je izvršila 4200 prisilnih
prodaj. Ker v Egiptu manjka pitne
vode, so tam zelo pogoste kužne bo-
lezni, ki napadajo predvsem revnega
kmeta. Te bolezni so: tifus, koze,
kuga itd.
Revni kmetje, katerim je bilo
prodano posestvo, hodijo delat na
veleposestniške njive za 2—4 dinarjev
na dan. Nekaj jih gre iskat zaposlenja
v mesta, odkoder jih oblast nepres-
tano izganja. Iz mest se vračajo na
kmete. Da ne umro od lakote, kradejo
sadje in koruzo po veleposestniških
poljih. Veleposestniški čuvaji te brez-
poselne brez doma streljajo kot žival.
Kmetje, katerim je -bilo vse prodano
se skušajo maščevati. Neprestano pri-
hajajo vesti o ubitih veleposestnikih,
požganih žetvah. Posebno zasovraženi
pri ljudstvu so župani. Kmetje si na
vse načine skušajo preskrbeti orožje.
Vsa ta obramba pa je neorganizirana
in zato kmetje nimajo posebnega
uspeha. Zadnje čase pa se pojavlja
močno delavsko kmečko gibanje, ki
se bori za osvoboditev Egipta.
Za tiskarno Balk6nyi Ernest, Dolnja Lendava.
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.