periodical Drv, lift! m LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) 5TEV. (NO.) 229 CHICAGO, ILL., PETEK, 28. NOVEMBRA — FRIDAY, N OVEMBER 28, 1941. _ Na mesto pritiskajo od severne in južne strani Ojačene nemške sile zavzemajo mestne utrdbe. — Fronta na eni točki baje le še 16 milj daleč. — Prestolici preti obkolitev. — Uspehi Rusov na južni fronti. London, Anglija. — Sklepajoč iz položaja, kakor ga opisujejo poročila iz Nemčije in iz Rusije, obstoja velika nevarnost, da bodo nazijske sile v resnici dosegle cilj, ki so si ga zastavile za letošnjo vojno kampanjo na vzhodnem bojišču, namreč, da za vsako ceno zasedejo rusko prestolico Moskvo. Kakor se je že ponovno trdilo, je nemško poveljstvo vrglo v to svrho tekom sedanje nove ofenzive na ta del fronte vse svoje razpoložljive bojne sile, da je njih pritisk na mesto naravnost strahovit in se morajo ruske obrambne sile sicer polagoma, toda stalno umikati. Posebno močne napadalne sile so postavili Nemci na severu in na jugu Moskve in je ravno na teh točkah njih napredek najbolj znaten, dočim je njih fronta direktno proti zapadu od mesta nekoliko slabotnejša, da Rusi napade tamkaj z uspehom odbi jajo. Iz tega se lahko sklepa, da imajo naziji najbrž namen, mesto obkoliti, kakor so svoječasno storili z Varšavo, ter ga na ta način prisiliti k podaji. 2e prej je fronta pred Moskvo tvorila nekak polkrog, ta pa se je tekom zadnjih dni še bolj izbočil. Kakor je bilo to sredo poročano iz Berlina, so na severozapadni strani prestolice, pri mestu Klin, prodrle nazijske čete že do notranje obrambne črte Moskve; glasom nekega drugega poročila so. na tej točki oddaljeni od nje manj kot 16 milj. Na jugu Mos kve pa so Nemci, kakor ruske vesti same priznavajo, prodrli do mesta Stalinogorsk. Nasprotno pa imajo zaznamovati Rusi znatne uspehe na skrajnem jugu, pri mestu Ro-stovu. Nemci so, kakor že poročano, zadnji teden zavzeli del tega mesta, toda ruske vesti zdaj trdijo, da so bili vrženi napadalci 5>d tamkaj celih 60 milj nazaj, in, da so bile pri tem njih izgube naravnost ogromne. mestu Rezegh, ki je kakih 10 žalila osebnost predsednika juž-milj južno od To&ruka, m obe neameriške dežele T& pred- izid v libiji negotov Britanci zadeli na močnejše sile, kot so pričakovati^ London, Anglija. — Britansko poveljstvo samo se izraža, da bi bilo še prezgodaj napovedati, kak bo izid sedanjega gigantskega boja, Jci divja v Libi ji. Trdi namreč, da se šele zdaj razvidi, kako skrajno močne sile so imeli Nemci tamkaj; veliko močnejše, kakor so si Britanci predstavljali. Takorekoč odločilna bitka se zdaj bije pri IZREDNI POSLANIK ZA BLIŽNJI VZHOD Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek objavil, da je bil za bližnji vzhod imenovan posebni ameriški zastopnik, in sicer W. C. Bullitt, bivši poslanik v Franciji. Odpotoval bo najbrž kmalu in njegova naloga bo, da zbere informacije o položaju v Libiji, kjer je zdaj v teku britanski napad. Obiskal pa bo Egipt, Sirijo, Turčijo in morda tudi Iran in Irak. Ta objava je dala povod domnevam, da ima ameriška vlada v načrtu, poslati ameriško vojaštvo na bližnji vzhod, -o PREDSEDNIK IZRAZIL NE-VOLJO NAD REVIJO Washington, D. C. — Brez vsakega prikrivanja je predsed-Inik Roosevelt pokazal zadnji torek med konferenco s časnikarji tako nevoljo, kakoršna je zanj nekaj nenavadnega. Njegov srd je veljal znani reviji "Time", in sicer zaradi nekega članka, pri-občenega v njej, v katerem se je Ameika dala ovor Japonski Pogajanja med dosegla vor na »voj kratke vesti strani, britanska in nemška, sipa jo na to bojišče svoje rezerve. --o- KRITIZIRA ANGLEŠKO VLADO, DA NE POZNA ŽENSK London, Anglija. — V obeh angleških zbornicah se je zadnji torek debatiralo o tem, kako pridobiti ženske, da se bodo prostovoljno prijavljale za o-brambna dela in vojno službo. Pri tem je prišlo do zanimivih razprav o ženski psihologiji, med katerimi je eden poslancev obdolžil vlado, da te psihologije sploh ne pozna, in, da zato tudi uspeha nima s svojo kampanjo. Tako se v reklami > obljubljajo ženskam v vojni službi burni pustolovski doživljaji, je dejal in povdaril, da je to popolnoma zgrešen način, Češ, da si ženske ne žele pustolovščin, marveč mirno domače življenje. Dalje je ocenil, da vlada navaja ženske, naj ne posvečajo pažnje svoji zunanjosti in, da se dekletom celo zrcala prepovedujejo. Tudi to je zgrešeno, "je dejal, češ, da je ni ženske, ki sama sebe spoštuje, da bi se zjutraj ne pogledala v zrcalo. —o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Madeiro in Azore. sednik, P. A. Cerda po imenu, se je začetkom tega meseca odpovedal svoji službi zaradi neke resne bolezni, za katero je ravno isti dan, ta torek, tudi umrl. Glede njegove bolezni je Time zapisal, da je bila posledica tega, ker je Cerda preveč rad pil vino, ki ga je on sam prideloval. Roosevelt pa je povdaril, da je to "ogabna laž", češ, da je Cerda imel neko pljučno bolezen. Zaradi tega članka, je dejal predsednik, je morala ameriška vlada izreči vladi Cile posebno opravičilo. Najbolj obsojanja vredni so taki članki, je povdaril Roosevelt, zato, ker jih izrablja nazijska propaganda proti Zed. državam. -o- NA PORTUGALSKEM IMELI POTRES Lisbona, Portugalska. — V torek ponoči je doživelo to mesto resen potres, ki je bil najmočnejši, kj^r jih je občutilo izza leta 1755, ko je izgubilo 55,-000 ljudi življenje. Kljub jako-sti pa je bila sedanja škoda le malenkostna in poročilo ne omenja nobenih človeških žrtev. Potresni pas pa je dosegel tudi otok nemci groze, da razbijejo jugosl. prestolico belgrad v razvaline Washington, D. C. — Iz Bele hiše se je to sredo objavilo, da se je izvedelo iz nekih virov, da imajo Nemci v načrtu, izvršiti končno in splošno bombardiranje na jugoslovansko prestolico Belgrad, da ga popolnoma "ra-zirajo" in izpremene v razvali ne. . To objavo je izdal predsednikov tajnik Early in omenil, da so to vest sporočili vladni detektivski organi. Povod za ta nemški načrt, kakor se trdi, je v tem, ker se domneva, da je ravno v Belgrad u glavno oporišče upornih četnikov. Tako so se Nemci odločili, glasom teh poročil, da bodo od vseh strani otvorili na rrfesto ogenj iz topov, dočim bodo povrhu tudi aero-plani metali bombe na mesto. Bombardiranja, kar jih je Belgrad do zdaj doživel, pravijo, ne bodo nič v primeri s tem končnim razdejanjem, češ, da mora biti mesto do tal porušeno. Istočasno se je izvedelo iz jugoslovanskih krogov, da vlada na Hrvaškem med Nemci in Italijani vse prej kakor pa kako prijateljstvo. Italijani so baje nevoljni na Nemce, ker hočejo ti držati Hrvaško pod svojo kontrolo, dočim si to pravico lasti Italija. Kakor se sliši, je dosegel ta spor med "zaveznicama" tak obseg, da Italijani tajno zalaga- jo jugoslovanske uporne četnike s svojim orožjem, da ti lahko napadajo Nemce. Imajo pa Italijani za svojo nevoljo tudi dovolj povoda, kajti Nemci v resnici uvajajo na Hrvaškem popolnoma svojo lastno nadvlado, dasi se je v sporazumu določilo, da ima biti Hrvaška pod vplivom Italije in se ji je določil tudi italijanski spolet-ski vojvoda za kralja. Nemci pa zdaj oborožujejo hrvaške Pave-liceve ustaše ter so jih priklo-pili pod nemško vrhovno poveljstvo. To je najbrž eden vzrokov, da novi "kralj" sploh še ni prišel na Hrvaško. — Paramarib — Kakor se je v so čete Zed. drža kajšnjo nizozems južni Ameriki in redil prisrčen sp tega ozemlja je o itik Roosevelt. — Manila, Fil da Zed. držav na du bo do 1. jan 125,000 mož, kak torek armadno stavljena je iz vojske in iz fili stov. — Moskva, Ru ski mformucijaki rek objavil, da je ruska armada izgubila* tekom . sedanje vojne nad dva mil i j dna mož, ubitih, ranjenih in pogrešanih. Izgube Niz. Guiana, rek poročjlto, rispele v tu-kolonijo v jim je prijem. Zasedbo il predsed- ini — Arma-jnjem vzho-narastla na je objavilo v eljstvo. Se-ameriške lah rezervi- a — Sovjet-je v io- Ja ponske in med ameriško vlado Japonska dobila ameriški odgo- Wa* h in g ton, D. C. — Med tem, ko z Japonske same prihajajo odmevi o bojevitem razpoloženju, ki vlada tamkaj med vodilnimi osebnostmi, se pa v Washingtonu še vedno nadaljujejo razgovori med ameriško vlado in med obema japonskima zastopnikoma, posebnim odposlancem Kurusu in poslanikom Nomura. Kak bo rezultat teh pogajanj, o tem je še prezgodaj napovedovati. Kritični višek pogajanj se je dosegel, ko je državni tajnik Vesti o domovini Po želji "poglavnika" so ime Strossmayerjevc 'Jugoslovanske Akademije Znanosti' premenili v ii te Hrvatska Akademija'. — Še druga poročila hrvatskih listov o raznih 'uredbah* v "Neodvisni Hrvatski". šajo nasprotno šest milijonov mož. * ' • — Madrid, Španija. — V stranki falangistov, ki je edina politična organizacija v Španiji, se je pod vzela čistka, 'kot se je v torek objavilo. Vsakemu pokrajinskemu načelniku je ukazano, da mora temeljito preiskati svoje članstvo. 7 -—— širite in priporočajte list Amerikaniki Slovenec!" Vesti iz nepokorjene Jugoslavije List "Hrvatski Narod" poroča, da se "po želji poglavnika ime Strossmayerjeve 'Jugoslovanske Akademije Znanosti' spreminja v 'Hrvatska Akademija' " in pri tej priložnosti nadaljuje: "Bivši ban Šubašič je izrecno prepovedal spremenitev imena Jugoslovanske Akademije. Jasno nam je zakaj. Hrvatsko je bilo treba še naprej vezati z velikosrbsko Jugoslavijo." Dalje pravi "Pročelnik" nove akademije dr. Tomo Matic, da Hull izročil obema japonskima je "poglavnik odpustil stare čla-zastopnikoma ameriški odgovor ne in izbral deset novih članov, na-japonske zahteve. Kak je ta med katerimi so sledeča imena: | eksplozivnih in požarnih naprav j z namenom, da bi izzval požar in eksplozije v teh važnih prometnih središčih. Ker pa se je pravi čas vse Srbe in žide-komuniste opozorilo s ponovljenimi razglasi državnih oblasti in da se bo vsak poiskus napadov na državne oblasti ali poškodovanja koristi Neodvisne Države Hrvatske najstrožje kaznoval, je bilo zaradi zgoraj omenjenih eksplozij v Sarajevu danes zjutraj ob desetih ustreljenih dvajset Srbov in Židov, krivcev za te poškodbe. — Sarajevo, 1. avgusta, 1941. Ravnateljstvo za javni red in varnost Velike župe Vrhbos-na. odgovor, se ni razodelo In se najbrž tudi ne bo prej, dokfer ne bo od Japoncev- temeljito ju*- študiran. Zahteva Japonske, Jtot se je izvedelo, je ta, da Amerika preneha s svojim gospodarskim Mirko Rački, dr. Stjepan Ivčič, dr. Fran jo Fancev, dr. Stjepan ^mxnermaKQ, Jyan ilauro- vič, dr. Stanko Hondl, dr. Stjepan Škreb, dr. Ljubo Karaman in Franjo Dugan." Imena ome Nemcev, pravi poročilo, pa zna- ponska obvezuje, da bo ukinila pritiskom na njo, na kar se Ja- jnjenih hrvatskih razumnikov bodo v zgodovini kulture hrvatskega naroda zapisana s črnimi črkami kot dokaz enega naj- vsako agresivnost vsaj za toliko časa, dokler se položaj z Ameriko popolnoma"ne izčisti. Poročilo iz Tokio govori, 'da j.e. imel tamkaj min. predsednik Tojo.v torek govor, v katerem je bodril Japonce, naj se strnejo kakor "ognjena krogla", da obvladajo sedanjo krizo. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato-'tirtko časopisje. SREDIŠČE PREBIVALSTVA V V.KT>. DRŽAVAH »vije JCO). — "Hrvatski tfarod" v št. 6. VIIL 1941. priobčuje iz Banjaluke sledeče: Radi uboja vstaša Ante Radiga je potujoči hitri sod obsodil na smrt z ustrelitvijo četnike Miraka Mi- strašnejših moralnih izdaj inte- .hajloviča, Branka Kotura, Djur-ligence. : nih obhisti za- dana, ,Kamengrada, Caplje in,*!""*?3«* t&}cey' Za vsak *>°nov Farmar O. W. Collins, ki gs kaie slika, ima svoj« posestvo, katero leži dve milji jugovzhodno. od Carlisle, Indiana, ravno ▼ sredi Zed. držav v ozira prebivalstva in to srediiče je natrnčno tisti drog, na katerega farmar gleda Tako je ugotovil federalni urad za cenzus. To pomeni, da je od tiste točke v katerikoli smer, do kateregakoli dela meje Zed. držav, enako število prebivalstva. Razvidno je iz tega, koliko bolj gosto so naseljeni kraji na vzhodu kakor na sapadu. Kijevega sela, kjer so razgrete glave nedavno izzvale- pokolj in uničenje lastne vasi, od katere je ostalo samo 27 dreves, okrašenih po nastopu hrabre nemške vojske s 27-imi trupli, da bodo ostali v opomin, da so zdavnaj nehali časi srbskih hajdukov." — "Stožernik dr. Gutič je predal županu g. Rešiču 5000 dinarjev za mestne reveže in 2000 za nagrado hrabremu Hasanu Šabiču, ki je v krajih okrog porušenega naselja Kijevo pokazal izredno hrabrost v borbi s četniki in marsikatero truplo, ki smo jih prej omenili, je bilo prestreljeno z njegovo kroglo." Isti list je v isti številki priobčil sledečo vest iz Sarajeva: "Srbi, židie injcomunisti!" V noči od 29.-^-30. julija je nekdo položil v ložilnici hrvatskih državnih železnic v Sarajevu več ljeni slučaj, bo zopet ustreljeno odgovarjajoče število talcev. Zato se priporoča ljudstvu, da za svojo lastno korist prijavi oblastem vse osebe, ki se udeležujejo poškodovalnih in strahovalnib delovanj, ker bo v bodoče vsaka vas in vsaka občina skupno odgovarjala za vsak podoben napad in prenašala tudi vse zgoraj omenjene posledice. — Sarajevo, 31. julija, Ravnateljstvo za javno varnost~Velike župe Vrh-bosne. — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi 1 reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbira jmo za nje prispevke! Stran 2 AMERIKANSJU SLOVENEC Amerikanski Slovenec Petek, 28. novembra, 1941 . Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki UataaorUtn lata 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkom in dnsvot. po praznikih. Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnina: .$6.00 . 3.00 1.7S Za celo leto Ža pol leta . Za četrt leta _________ Za Chicago, Kanado in Bvropo. Za celo leto______________$7 nn Za. pol leta--------------- Za četrt leta___________2.00 ----Jc Posamezna številka The first and the Oldest Slovene * Newspaper in America. Established ltol. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 ..$6.00 Subscription: For one year___________ For half a year______________3.00 For three months___________1.75 Chicago, Canada and Europe: For one year____________$7.00 For half a year________3.50 For three months________2.00 Single copy____________ 3c Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morijo biti poslani na uredniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo itevOko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class patter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Združena Evropa Večkrat sem že naredil kako pikro opazko. Kaj me nihče napačno ne razume. Ako bi prišlo do take uravnave, bi se morala vzeti kot dejstvo, ne trdim, da bi bila morda nemogoča ali le slaba uravnava. Popolnega med ljudmi nikjer ni, in v politiki se lahko stremi in se mora stremeti za popolnim, ampak politični raji so le za najbolj naivne sanjače. Predpogoj za kako tako združeno uravnavo je poraz hitlerizma, nemške nadoblasti. Ce ostane Hitler na površju, bo Evropa združena, ampak Združena Evropa bo pod nemškim kopitom, in to je navadno suženjstvo. Stavim, da bodo Nemci sami začeli silno kričati po prav demokratični Združeni Evropi, ako bi se Hitlereva zvezda nagnila proti zatonu. Recimo, da pride do take Evrope. Kako bi utegnilo biti pri drugih, ne vem, me tudi ne briga dosti, ker moja srajca je slovanska in ta mi je bližje od kožuha. Bojim se pa, da bi bilo slabo za Slovane pod najboljšo in demokratično tako Evropo. Saj poznate mehkega Slovana, ki se rad klanja na vse strani. Vsaj v območju slovanskega ozemlja bi imet b&ado le Nemec, Slovan bi ostal "demokrat'* druge vrste. V Zagrebu so že zdaj — pristni Nemci celo po narodnosti in jutri bi še na jezik pozabili. Ne tratiti časa in moči na lastno škodo. Bolj važna je še druga točka. Pravo bratstvo naj bi .zavladalo. Lepo, lepo, sem ves za bratstvo. Kako, odkod? Morda bi kulturno tako napredovali, da bi zavladalo bratstvo. Želel bi, da bi napredovali vsaj v civilizaciji, ker kulturno ne bo napredovanja, ako kdo razume, kaj je kultura in kaj civilizacija. Kulturno stoji Evropa do vratu v materialističnem naziranju. Človek je razvita žival. Materialistično pojmovanje ne pozna bratstva, govoriči le o bratstvu, kadar mu kaže. Živali nimajo bratstva, so pa na boljšem od živalskega človeka, ker jih vlada neizprosen nagon. Materialist niti o demokraciji ne more govoriti, ako se noče sam udariti po glavi. Lahko se pa razmere, oziroma naziranje, zboljša. Ako je materialistično naziranje pravilno, bi moralo ostati pri takem naziranju, ker resnica mora iti nad vse. Ampak materiali-zem le kriči, da je resničen, znanstveno je razgaljen, v masah se je pa ukoreninil, in v masah se lahko obrne na bolje, namreč da pride človek na svoje mesto kot otrok božji, ki ima po naravi zajamčene demokratične pravice, in to ne morda le na papirju ali po kaki "demokratični" stranki, ki stoji vsa na materializmu, pa se cedi od samih demokratičnih dobrot. To zboljšanje v življenjskem naziranju mora priti tudi okoli — Moskve, kjer naj bi prišlo do malo drugega združenja, ne kake Evrope, ampak do združenega slovan-stva. Tu je še skeleča rana, pa ni neozdravljiva, in morda ravno strahovita borba postavi zmedenim sanjačem glave na pravo mesto, ne že danes, v teku časa in polagoma. Dokler bi ostala Moskva materialistična in ateistična, bi bilo slabo s kako Slavijo okoli Moskve. Razmere se pa spreminjajo in upajmo, da se izpremenijo, ker skozi zid nihče ne more, ako je Bog v nebesih in človek otrok božji s pravicami, ki so mu dane, ne morda le podarjene po kaki stranki. Ne tratiti moči s političnimi tvorbami, ki bi potisnile Slovane na drugo mesto. Pri sedanji- krizi mora vsak Slovan misliti le na Združeno Slavijo, da bo gospodar na svoji zemlji. Drugi izven slovanskega ozemlja naj si uravnajo svoje zadeve, kakor hočejo in morejo, naj imajo Združeno Evropo brez Slovanov, če jo hočejo, lahko se med seboj objemajo ali tudi grizejo, le v slovansko ozemlje ne smejo nikoli več poseči. In Združena SlaVija lahko vsakemu pokaže zobe, dasi ji ni treba grizti. In tudi v Združeni Slaviji mora biti moč, ki bo zmedene glave postavila na prava mesta, da nihče ne bo mogel več kričati Heil Hitler ali se solziti samega ginjenja, ker je Hitler prišel z — odrešenjem! Ce nad tri sto miljonov Slovanov hoče mir, bo mir na slovanskem ozemlju, drugi pa se lahko ravsate in kavsa- te, ako ne morefe živeti v miru. Vsi pa proč od slovanskega ozemlja. To je realna politika, ako bo Hitlera vzela ruska zima, vse drugo je sanjarija alfčiričari. Najbolj vneti propagatorji Združene Evrope so med nami taki demokrati, ki stojijo vsi na materialističnem naziranju o svetu in življenju. Jaz zmajam z glavo pri Združeni Evropi iž razlogov realne politike, ker bi bili Slovani radi svojega mehkega narodnega značaja povsod po-rinjeni na drugo in tretje mesto in bi bili pri vsem številu izločeni, brez odločilnega vpliva. Slovani bi ne imeli nobenega združenja, uveljavljali bi se, če bi jih pri tem dragi ne spodrinili, le kot Cehi, Poljaki, Slovenci, Hrvati. . . in ker je nemški element pomešan med slovanskimi plemeni, bi ta element prevzel vodilna mesta, Slovan pa bi bil kvečemu kak sluga. Materialistično naziranje pa je tudi za kako Združeno Slavijo huda rana, pa ni neozdravljiva, ako je materialistično pojmovanje sveta napačno. Materialisti bodo hudo zavihali nosove, češ, kam pa ste prišli z vašim idealističnim (krščanskim) naziranjem Well, prvič pravim, da se ni dosti daleč prišlo, ker se je začelo silno hudo uveljavljati materialistično naziranje, in drugič rečem, da je odvisno od svobodne volje ljudi, če se uveljavi ali se ne uveljavi nekaj celo na najbolj pravilni in resnični podlagi. Krščanstvo ne stremi po nobenem zemeljskem raju, ker je to utopija, ampak pri pravi podlagi je vsaj neka uravnava mogoča, pri napačni podlagi pa je vzhičeno govoričenje, in to je čiričari ali kikenkoken. DRUGA ZAHVALA IN TRETJA PROŠNJA Namenil sem se bil, da bom poročal v časopisih o uspehu zbirke za svete maše staro-krajskim duhovnikom tolikor-krat, kolikor TISOČAKOV se bo nabralo. Torej: DRUGA zahvala pomeni, da je prišel do vrha že DRUGI tisočak in bii odposlan na svoje mesto. Nad polovico masnih namenov tega drugega tisočaka je prišlo od neslovenskih daroval-pc%v, vendar so tudi naši ljudje dobro udeleženi pri njem. Kaj*, več je pa k temu tisočaku pripomogel Mr. John Potokar v Clevelandu, ki je napisal ček za .celih 75 dolarjev in ga dal podpisanemu. Bog mu obilno povrni in enako .drugim, ki ste yselono dali ali pa poslali po pošti. Nobene pritožbe nisem . prejel radi opazke v zadnjem poročilu, da ne mislim objavljati v časopisih imen in darov vseh, ki se udeležujete tega dobrega dela. To je znamenje, da soglašate z mojim sklepom. Ce mi bo pa le naknadno prišlo kaj na ušesa glede tega, se še vedno lahko spremeni. Saj zapisano je še vse v knjigah in prav lahko pride tudi v javnost, ako bi se pojavila ttoka želja. Prav veliko naselbin je še, od koder ni prišel doslej noben glas in noben dar. Seveda 1 ni prepozno in tudi še kmalu ne bo. Zato prav*nič ne dvomim, da 'bo tretji tisočak z vso naglico rastel in dovolj hitro prišel do vrha. Dobrih duš res ne manjka med našimi ljudmi, samo dopovedati jim je treba, da je njihova žrtev na mestu in Bogu všeč. Poročila prihajajo, da je ve-dno več pregnanih duhovnikov v tistem delu Slovenije, ki sedaj spada pod Italijo. Prosti so, nimajo pa ničesar. Vse "»o morali pustiti, ko so bili pregnani. Navezani so na pomoč sorodnikov ali drugih dobrih ljudi. Pomagati njim se pravi, pomagati mnogim drugim. Verjetno pa je, da se tudi drugi pregnanci vračajo iz južnih krajev v takozvano Provincia Ljubljana. Tako se da vsaj sklepati iz raznih poročil. Tudi pregnanci svetnega stanu ne prinesejeo s seboj drugega ko prazne roke in lačen želodec. Duhovniki bodo radi delili va-že darove drugimi. Zato TRETJA PROŠNJA: Pošiljajte še in še. Darujte sami, spodbujajte druge, naj se zganejo. Za vsak vaš' dolar se bo opravila po vašem namenu sveta maša. Darove sprejema •v imenu pregnancev P. Bernard Ambrožič, OFM. 6019 Glass Ave. Cleveland, Ohio. NOVICE, VESTI IN ODMEVI Joliet, III. Prihodnjo nedeljo nastopi adventni čas, ki nam bo skozi štiri dolge tedne predstavljal štiri tisoče let, ko je izvoljeno ljudstvo čakalo, da se uresniči veselo dejstvo ko pride na svet obljubljeni Mesija. Mi pa pripravimo pot Gospodovo! V sedanjem letnem času, ko so noči tako dolge in dnevi dokaj kratki,-se z veseljem spominjamo onih naših mladih let, ko smo hodili k zornicam in si svetili z bakljami iz kono-peljnih stebel ter gazili sneg do kolen. Mladost! Naš vojak je dobil saržo (promotion). Poroča se, da je bil te dni v vojaški trdnjavi Fort Bragg, North Carolina, povišan v korporala Pvt. John Petric, sin Mrs. Videtich, 1012 N. Broadway, _ ki je pred leti dospel sem z materjo iz sa-horske fare pri Metliki. On je nečak Rev. Pt J. Petrica, župnika slovenske fare v New Yorku. Strica Sama služi še le pol leta. Pasja steklina? Tekom oktobra je bilo do trisjto ljudi v našem mestu pregledanih po zdravnikih, ker so jih ogrizlJ psi. Za to bo oblasti zapoveda-li, da so psi privezani, inače jih postrele. Križišča v našem mestu (down-town) so že dobila praznično božično nakit je iz smrečja, prepletenega z raznobarvnimi lučkami, kot običajno pred Božičem, samo da bolj omami vsakovrstne na-kupčevalce božičnih daril. Šestorica predrznih mlade-ničev, Jci so pred par tedni tekom ropanja ustrelili nekega gostijničarja v Lockportu, kakor Smo že poročali, so že dobili plačilo v obliki 20-letne oz. dosmrtne ječe v tukajšni drž. kaznilnici. Sa že tam! Umrla je dne 21. t. m. Mrs. Catherine Russ, stara okoli 55 let, soproga g. Nikolaja Russ, 920 Kelly Ave. Nje dekliško ime je 'bilo IvanŠek. Naj počiva v miru! Nova Catholic Encyclopedia se nam do sedaj izmed vseh knjig v tukajšni veliki javni knjižnici (Public Library) še najbolj dopade. Oglejmo si jo I Nove velike zvezne tovarne za orožje in streljivo so že dozidane. Zdaj se čuje, da so izpustili od dela večje število vposlen-cev, ki bodo morali iskati vpos-litev drugod. Prehitro so dovršili, kakor običajno! Milijonski sklad, najmanj, smo v začetku mislili bi morali nabirati za naj bednejae med bednimi v naši tužni stari domovini, a ne samo stotisočak. Ali ni ta zadeva bolj važna, ko domovina trpi in umira, nego je kako politično združenje? Strinjamo se z vsem, samo naj se skrbi dobro, da ne pridejo naši žulji v roke sovra-gov ali pa kakih sebičnežev. Tudi rudeč cent se ne sme od-sčipniti, razun za stroške pošiljanja. Nikdo se ne sme pri tem osebno okoristiti. Najboljše bo, da sebičneži držijo svoje roke proč! Seveda bomo vsak svojim ljudem tam pomagali po naših skromnih močeh, ker se gotovo vsi zavedamo, da je tam potreba velika in trpljenje ter revščina nepopisna. Naj imamo na srcih besede: M al položimo svoj dar trpeči in umirajoči naši tužni stari domovini na njen vzvišeni altar! Tudi se zavedajmo pregovora: "Kdor hitro da, on dvakrat da/' Pa paziti je treba, da klativitezi ne pridejo do nabranega denarja, inače ▼ ^l. DBnois Severne Amerik«. m* 14 maja X91S. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vse." GLAVNI QDBOR:. Predsednik: Gear** Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, I H. 1. podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpred b <■ oKHc'f Kathrinc Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, 11L Tajnik: Fraak JTWadic, 301 Ljme Street, Joliet. 111. , Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Joliet IU-Blagajnik; Joseph Klepcc. 903 Woodruf Rd., Joliet, I1L Duhovni vc^ja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittaburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavuch. 1748 W. 21st St., Chicago. 111. Joseph L. Draaler, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, JoUet, I1L POROTNI ODBOR: Joaqfti Pavlskovich, 39 Winchell St, Shatpsburg, Pa. _ Mary Kovacich, 2294 Dine Island Ave, Chicago, I1L \ John Denla, 2730 Arthington Ave, Chicago, 111. .___ Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich, 602 North Bluff Street Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", W49 W. Ccrmak Rd, Chicago, UL Do 1. Ian. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in Slanicam ter □jih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin. bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Drcitvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s M manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladinski oddelek ps od rojstva do 16. leta. M , Zavaruje se za $230.00, $500.00 ali $1.000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Psjrcnent Life in Twenty Year Endowment. Vssk certifikat noei denarno vrednost katera se vsako leto visa. t ... Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (team) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, ltalmr tudi aa razne operacije m poškodnin e. , Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. ** DSD. je 111.90% aohrentna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoot . Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah «st-meno na gt Ujtuka: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St^ JoUet UL BOWLING NEWS The Holy Family Society men's league is still with holding to its fine keglinners. Just to mention some of the outstanding bowlers who at all bowling events bowl exceptionally well are: Emery Subar, Len Kochevar, Gene Jorgensen, Vine Likovic, Ted Rusco, Clar Wedic, and Doc Zelko. These men /compile fine scores, and can compete with the best. On the liite of Nov. 19th Emery Subar, the outstanding kegliner in the league rolled a worthy aeries of scores which were 207, 159, 234 or a 600 total lot of timber. The first man yet to hit that all liking mark in the league. Len Kochevar had scores of 222, 167 and 187, for a net total of 578 which undoubtly raised his avergge. The Secretaries again won 3 games, beating the Vice Presidents, and the Presidents captured 2 games from the Treasurers. The Treasurers seemed to be the outstanding team in the league for the past three weeks. Strike Bowlers: Emery Subar, Len Kochevar, Gene Jorgensen, Ted Rusco and Judge Kubinski. Spare Bowlers: Doc Zelko, Clar Wedic, Vine Likovic and Ed Lalcen. No Gutter Bowler — well enough. Your Bowling Reporter. HOLY FAMIL SOCIETY MEN'S LEAGUE Nite of Nov. 19, 1941. TEAM STANDINGS Won Secretaries ------------ 22 Presidents--- Vice Presidents Treasurers — THE SCORES: TRIJE JEKLARSKI MAGNATI Predsedniki treh jeklarskih korporacij, katere so imele spor s pretnogarji v svojih rudnikih zaradi vprašanja zaprte delavnice. Od lave na desno: B. Fair less, U. S. Steel; E. G. Grace, Bethlehem Steel, in F. Purnell, Youngs-town. | Lost 22 5 * IS 12 8 19 8 19 Secretaries • 187 L Kochevar ______ 222 169 T. Rusco___ ______ 197 167 148 E. Jorgensen _______ 161 J 42 165 F. Suhadolc ___* 158 133 130, E. Ramsack _____ 88 159 125 Totals.. _______ 826 770 755 Vice Presidents F. Wedic___ __146 109 133 E. Laken — ___148 156 168 J. Zelko__ _________ 134, 151 129 Dr. Zelko___ ________ 157 184 135 Low Score _ ......... 88' 133 125 Totals.. .......... 673 733 690 Treasurers R. Kubinski __176 179 153 cT. Larson .. _______ 158 162 160 Lsr\/ Score _ ________ 106 160 143 E Subar . ______ 207 159 234 J Slapnicar ___109 124 161 Totals. _________ 756 786 851 Presidents F. Ivnik ... ... ,126 161 166 L. Slack ...... _____:.. 106 189 154 C. Wedic _____ ___2oi 160 159 V. Likovic „ .......... 182 . 176 147 L. Wedic.____ ......... 148 164 143 ToUls......... 763 850 759 LEN WEDIC, Sec'y. \ - V jeremija se skuša rešiti P. Bernard Ambrožič OFM. 8. Še enkrat: Chewing gum! Res je, pomožno akcijo imamo. Dva odbora sta in se zavezujeta, da bosta s svojo delavnostjo preorala vsa polja, ki utegnejo priti v poštev za pomoč nesrečnim doma. Kamor eden ne bo posegel, bo posegel drugi. Komur eden ni p© volji, bo morda drugi toliko bliže njegovemu srcu. To se sijajno bere in sliši, toda naj bo le tak odličen in imeniten odbor, iz nič ne marc nobeden polniti svoje blagajne. Iz prazne blagajne ne more nobeden pošiljati pomoči tja ne zdaj ne po vojski. Vsak odbor hoče na svoj način predstavljati NAROD in od tega NARODA pričakuje Washingtonu ali kjerkoli bi utegnili biti. Prav nič nemogočega ni, da ključ do njih ni najboljših rokah m jih ne odpira in zapira tako, kot mi mislimo, da bi bilo pravično in prav. Vem pa eno: Ce se NAROD ne bo SAfi RAZGIBAL in segel po samopomoči, prav gotovo ni pričakovati, da bo se pojavil kak Miklavž iz Washingtona ali odkod drugod. S samim sitnim godrnjanjem ne bo nikoli nič. Stopiti je treba na noge in najprej od svoje strani nekaj narediti, potem nas bo Velo slišal in začel — računati z nami! Kaj mislim o veselicah in zabavah in plesih "v kqrist" starega kraja, sem že ponovno napisal. Od več strani sem do bil pobudo, naj o tem še in še pišem. Vidi se, da marsikdo te globoko ukoreninjenih "načelih." Najlaže in najhitreje se "naredi" pri zabavi. Niti ni tre ba povedati, koliko je "čistega", samo to vzemite na znanje, mili rojaki, koliko "polovic" je po veselici praznih, pa boste VSE vedeli! Ali naj res ponavljam do neskončnosti in da se človeku že gabi: To so odpadki in pomije! Kdo vendar je napravil kako ŽRTEV za stari kraj, če je poslal nekaj odpadkov in pomij v pomoč in olajšanje toli ke bede? Oni dan sem slišal: Grki so že nabrali toliko in toliko MILIJONOV. Resnično, o milijonih je bil govor. Nisem si zapomnil, koliko milijonov je bilo rečeno, vem pa, je bil govor o MILIJO NIH. In sem vprašal: Kako so mogli toliko skupaj spraviti? Odgovor: DAVEK in tako dalje! Z eno besedo: NAROD se zaveda SAMEGA SEBE! Zaveda se, da b?ez OSEBNIH ŽRTEV ni nič. NAROD se čuti kos tiste skupine Grkov, ki je padel pod tujo oblast. NAROD še zaveda, Nda je izgubil DOMOVINO in da jo hoče nazaj, pa čeprav ta na- in išče sodelovanja. Pa ne samo s prikimavanjem, ampak s tem, da NAROD DAJE. Ni napačna misel, naj dajo « jednote. Saj so in gotovo še bo- jr(Ki že leta in leta živi v Ameriki in se v njej popolnoma dobro do. Toda brez dvoma je vsaka jednota po svoje vezana. In če bi jednote še toliko dale — ali bi to pomenilo, da ae je NAROD RAZGIBAL v tej u-sodni uri? Ce je v jednotinih blagajnah nekaj tisočakov več ali manj, kateri POJEDINEC " naroda je zato bolj ali manj bogat? Kateri POSAMEZNI Slovenec v Ameriki bi po tisti poti doprinesel OSEBNO 2R TEV. - Jaz ne vem, kako je z "zmrznjenimi milijoni" v počuti. NAROD ve, da njegovi ljudje doma umirajo in se ŽRTVUJEJO za skupno stvar, zato del grškega naroda v Ameriki doprinaša OSEBNE žrtve na oltar domovine in je obenem znal zainteresirati tudi ostalo a-meriško javnost za svojo stvar. Tako so zrasli njegovi milijoni za pomoč domovini in stoje pred nami kot eno samo veliko "spo-vedno ogledalo" in nas silijo, da si začnemo Jzpraševati svojo slovensko narodno vest/ • (Med tem sem bral v Adamičevi TWO-WAY PASSAGE, da grška vojna pomoč znaša nekako 25 milijonov . . . Adamič ima v svoji omenjeni knjigi posebno poglavje o Grčiji in grških A-merikancih. Od več strani osvetli neizpodbitno dejstvo, da je TOLIKO milijonov zbranih. Vpraša se na primer: Koliko je ta ogromna syota že koristila domovini Grkov v starem kraju? Odgovor utegne biti: Prav za prav nič! Vse čaka takih ča- to in ono NAZIJI SKEGA PRINCA MIHAJLA London. — (ONA) — Iz jugoslovanskih virov se poroča, da je 26 letni črnogorski princ Michael (Mihajl) Petrovič, nečak italijanske kraljice in edini še Živeči* moški član črnogorske kraljeve dinastije, cdklonil ponudbo osišča, da bi postal "kralj" Črne gore. Zaradi tega, kakor pravi poročilo, je bil poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. — Princ Mihael je bil, kakor se poroča, v Franciji, kot študent in kot takemu je Italija ponudila kraljevi prestol po« tom Berlina. Ko je pa to odklonil, je bil aretiran. Obljubljeno mu je pa bilo, da bo takoj zopet izpuščen na svobodo, če prevzame ponujano krono. Jugoslovanski krogi pripominjajo, da sedanji Quis-lingsm v Orni gori zelo spominja na božični večer iz leta 1709, leto strašnega pomora vseh črnogorskih uradnikov, ki so se bili "spreobrnili" k mo-hamedanizmu, da so zadovo ljili turške osvojitelje. - -o- . aretirani, ker so propagirali za mir Stockholm, Švedska. — (OKA.) — Nad 200 članov mirovnega gibanja je bilo v Ru-muniji aretiranih, ki so po svojem voditelju Dr. Juliu Maniu izdali odprto pismo, v katerem protestirajo nadaljevanje bojevanja rumunskih vpjakov ob strani Nemčije v Rusi j L — Prav tako se poroča, da je bilo aretiranih večje število članov liberalne stranke, katere vodja je George Bratiann. Niti Bratianu, niti Maniu pa niso bili aretirani po vladi mi-nisterskega predsednika An- sov, ko bo pomoč mogla priti tja. Kaj se Pa utegne med tem,1^^^" katerem pišejo, da zgoditi z Grki in njihovo domo-] nerad j^kira svoj politični^po-vino . . .? Koliko pa na drugi strani Grki doprinesejo k tako potrebni splošni preureditvi Evrope po vojski . . .? Odgovor u-tegne biti: Jako malo . . . Toda eno poudari Adamič, kar sem na ves glas poudarjal že tudi jaz — oprostite! — v svojih prvih jeremijadah: Ameriški Grki so se s tem delom dvignili iz svojega mrtvila, iz svoje nezavednosti, iz svojega "inferiority complexa". Kako naj se to po naše pove? Churchill bi dejal: Ameriški Grki so našli svojo dušo! Ameriški Slovenci še iščemo svojo dušo in po vsem vidiku je to naše iskanje nekaj jako jako težkega . . .) (Dalje prih.) -o- illinois dobi obrambna naročila Washington, D. C. — Illinoi-ški goveraer Green je prejel zadnji ponedeljek od tukajšnjih vplivnih krogov, zagotovilo, da bo njegova država prejela v teku treh mesecev obrambnih naročil za pol miljarde dolarjev. Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" m jim ga priporočite, da se nanj na- roce! ============== med propadom in rešitvijo Piše: Ani. Tomec m loža j. Govori se da ^e 'imet pri tem svoje prste vmes tudi minisberski predsednik Anto-nescu, ki je želel, da bi se ru-munske čete vzele iz bojev pri Odesi in da je obvestil Hitlerja, da ne more garantirati stabilnosti Rumunije, Če se večina rumunskih vojakov takoj ne vrne domov. . -c- tudi francoske ženske morajo na delo v nemčijo Stockholm, Švedska. — (ONA) — Poročajo, da je na-zijski poveljnik Heinrich von Stuelpnagel v Parizu izdal dekret, po katerem se morajo vse neporočene ženske med &0. in 45. letom starosti registrirat pri nemškem delavskem uradu, za delo v .Nemčiji. -«— Pravijo, da je temu vzrok silno pomanjkanje delavstva za vojno industrijo v • Nemčiji, kajti pohod na Rusijo je zahteval, da so pobrali z del domala vse moške do 50. leta in Se čez. Tako bodo morale ženske iz okupiranih dežel nadomestiti te moške delavce in delati za vojno industrijo, o "Širite amer. Slovenca* (Dalje) Tu pride ples v poštev samo z ozirem na naše cerkvene prireditve, ki so v zvezi s plesom. Glede tega pa vlada med nami že res občudovanja vredna brezbrižnost, ko se mnoge pusti v popolni nejasnosti, ko si nemorejo razložiti, kako je to, da ples tu v Ameriki služi v pomoč cerkvam med tem, ko ples v stari domovini tako slabo zapisan; ko ga ima cerkev, duhovniki, katoliški vzgojitelji in pisatelji za nekaj naravnost pogubnega in nemoralnega, posebno za mladi no nevarnega in bližnja priložnost za greh. Ko so mnogi svetniki in cerkveni učeniki in pisatelji tako proti njemu, ko smo bili v stari domovini od duhovnikov in škofov vajeni slišati o plesu le grajo in obsodbo, ki so pred njim svarili in ga prepovedali. Kdor je bral v "Bogoljubu", da je poganska kitajska vlada ples proglasila in obsodila kot nekaj nemoralnega, kdor je bral spise svetniškega kandidata škofa Slomška, pokojnega škofa Jegliča, spise preč. g. Janeza Kalana, in kdor je bral katoliške liste, posebno "Bogoljuba" in "Nedeljo", in kdor je nadalje slišal duhovnike v stari domovini kako so bili proti plesu in kako je bil Marijinim družbam ples strogo prepovedan, ta ne more biti miren in zadovoljen in če je le količkaj natančen, se vprašuje, kakšno sodbo si naj človek o tem napravi, kako to razume, si to razloži, kako to razliko, to dvojno tako nasprotujoče si razmerje do plesa, v sklad spravi, ko v enem kraju cerkev in duhovniki so taki nasprotniki plesa, v drugem kraju enaka cerkev in enaki duhov-še pospešujejo in CD f, o v korist cerkve poslužujejo, kot da bi bil ples tu nekaj popolnoma drugega, kakor ples tam; kot da bi bila ena in ista stvar zlo in dobro obenem. Kaj je torej s plesom? Človeku se v resnici čudno zdi, da v enem kraju duhovnik v cerkvi svari pred plesom, ko se cerkvenim družbam ples strogo prepoveduje, v drugem kraju pa duhovnik v cerkvi ljudi na ples vabi in cerkvene organizacije prirejajo plese v cerkvenih dvoranah, kamor se shaja poleg do- brih in poštenih župljanov in njih mladine, tudi najslabši elementi, ki za cerkev ne marajo in ki vsaj za mladino ne pomenijo moralne koristi. Kakšno stališče naj resen človek vendar zavzame z ozirom nfc vse to? Za katero se bomo odločili, katero bomp za pravo imeli? Obojega ne meremo ne sprejeti, ne zavreči. Ako smo za eno, moramo biti proti drugemu. Ali smo v Amefiki s cerkvijo in duhovniki, za ples ali vsaj ne proti njemu, ali pa smo s cerkvijo in duhovniki v stari domovini, smo obenem s premnogimi svetniki in drugimi velikimi in slavnimi cerkvenimi možmi, z vsemi katoliškimi vzgojitelji, organizatorji, pisatelji in časnikarji proti plesu, ga kot takega njimi vred odklanjamo, ignoriramo, zametu jemo in obsojamo — če ne še celo, da — proti njemu tudi nastopimo, kar bi pač tu v »Ameriki zopet nudilo čudno sliko, ker bi z nastopom proti plesu, morali biti tudi proti — cerkvi ... Ali torej vidite, v kaki zmedi smo. Če je ples res le nekaj takega kakor velja pri katoliških krogih v Ameriki, čemu pa potem drugje tak boj proti njemu, tako svarilo pred njim? Čemu toliko pridig, toliko spisov, toliko izrekov proti plesu raznih svetnikov in drugiti velikih mož' Ali se vsi ti motijo in ne vedo, kaj govorijo, pišejo in učijo? Če je pa o plesu resnica to, kar ti trdijo, pišejo in učijo, kako pa potem to, da v Ameriki cerkve in cerkvene občine ples odobravajo, pospešujejo in v korist cerkve prirejajo? Ako je ples nekaj slabega, ako je grešen, oz. bližnja priložnost v greh, nevarnost za nedolžnost, ali se naj potem z grehom, bliž-njtf pttlc&nostjo v greh, nevarnostjo za nedblžnost podpira cerkev, katere namen je ali mora namen biti, ljudi svariti in varovati pred grehom in bližnjo priložnostjo v greh, nedolžnost ščititi in nevarnost od nje od-vračevati. (Konec prihodnjič) * Listen to * * PALANDECH'S -RADIO BROADCAST " Featuring a Program of * YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, I to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial)' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. roe dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. naprodaj — hiša dveh stanovanj po štiri sobe. Centralna kurjava. Cena $4,900; — hiša dveh stanovanj - po štiri sobe, klet in kurjava na "furnace". Cena $1,800. Prvo plačilo samo $500. Anton Jordan, 2622 So. Harding, Chicago, III. Tel! LAWn-dale 7182. LEWIS PREKLICAL STAVKO KiMim -w^ Rooseveifca sdsj vršijo poga h jeklarskih ractj > «» »P«1 pr< CIO unyc, Xewis, preklicati in se t;kaie Lewgn v rasgoVoru s časnikarji' ZLATA KNJIGA * ki smo jo izdali za petdesetletnico . "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela y svoji hišL Naročite jo, CAp stanfe samo —.._______________iJV/C^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana ža štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- ^Tfi^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo______* Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W.Cermak Road, mm. w Stran 4 ajceruahski dloveim Petek, 28. novembra, 1941, iti — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič — Vidite, striček, je rekel Kasatkin, s tem splošno rabljenim, prisrčnim imenom nazivajoč ljubljenca celega oddelka. Hf-vinci (Hive — srednje-azijska drsava — danes pod rusko oblastjo — od levega A-murjevega brega proti zapadu. Glavno mesto enakega imena ima kakih 500 nfo-hamedangkih prebivalcev.) so že davno zagradili z jezovi toke Amurja in vsa mesta in vasi v tem starem požiralniku so postale puščava. / — A zakaj so jih zagradili? — Da bi oslabili, striček, in izžejali nebrzdana in nemirna plemena svojih sosedov. Zato je ukazalo Njega Veličanstvo te nasipe podreti in reko Amu-Darjo zopet napeljati v prejsno strugo. Marija Savišna je odobrujoče prijazno pogledala Kasatkina in ga ni prenehala gledati, kakor bi hotela reči: "To je on, prijatelj moje Dunje. Samo poslušajte, kako stvarno in lepo govori." — To vam pravim, da naš visokospošto-vani car, je nadaljeval Kasatkin, čedalje bolj ogrevajoč se, — Njega Veličanstvo — o tem so priča tudi drugi tovariši — niti en dan ne pusti z misli orienta, vzhodnih mej domovine. Ko nas je poslal semkaj, se je izvolil izraziti, da Rusija ne potrebuje novih dežel... dovolj jih imamo. — Tako je, je pritrdil Tuvalkov. Mi smo ubogi, od drugih pozabljeni. Nam ni treba drugih osvojitev, je rekel car, nam manjka denarja, blaga in novih trgovskih potov. — Zato je tudi pohod, je pritrdil Lebe-djev. Po teh nepoznanih potih so svoje dni trgovali Feničani, Genuezi in Benečani. Car Grozni se je prizadeval, obnoviti jih. Godunovu so Angleži v Nižjem Novgoro-du zgradili ladje za £^§f$jsko morje. Car Aleksej je tukaj spustil v morje ladjo "Orel". ' — Tam za Hivo, pred vrati Indije, je nadaljeval Kasatkin, je carstvo starega Mogula. (Moguli ali Veliki moguli so imenovali tatarski vladarji v Dehliju, v Sprednji Indiji iz rodu Tiguzlenkovega. Njih carstvo je cvelo v 17. in 18. veku.) Tam leži mesto Irkez, bogato zlata in različnih čudes; k njemu drži pravljiška reka Oka ali Amu, velika kot Missi&ippi, ob kateri so se svoje dni k našim hvalin-skim, to je kaspijskim bregovom pomikale karavane z bajnimi zakladi. — Tudi mi poj demo tja! je izpregovoril Jurlov. Z bajoneti in kroglami obrnemo reko Amu iz Aralskega v Kaspijsko morje ter na veke proslavimo naš -oddelek. Marija Savišna je vzdihnila. "Da," je pomislila, gledaje na moža in na oživljene obraze častnikov. "Ali se vam pa posreči vaša namera? Ali se vrnete z daljnega, težavnega pota?" — A kar je glavno, je rekel Kasatkin; — car je ukazal, ko nas je odpustil, naj opomnimo kneza, da ga ne pošilja kot osvojevatelja, marveč kot mirnega poslanca in trgovca, dasi mu daje za varstvo sedem tisoč vojakov. Tudi mu je u-kazal, naj v teh krajih knez ne misli na lavorike Aleksandra Makedonskega, marveč na trgovske prilike bodočnosti. — In jaz pristavljam, f je rekel Fran-kenberg, brisoč si lice, —: to vem že iz listin — da je ukazal car, vse delati razumno, ne se prenagliti in posebno ne hazard-no igrati, da se stvar ne zavozi in ne žrtvujejo ljudje zaman. Ali veste to? — No, seveda, so odgovorili mladi gostje, kdo bo tako nespameten? Težko delo nas čaka — tu je azijska, ?aKrbtna zemlja ... — V istem navodilu, je nadaljeval Fran-kenberg, ukazuje car, ko prestopimo staro strugo Amuja, naj naklonimo hivin-skega hana našemu prijateljstvu, mu obljubimo nasledstvo na prestolu ter si pridobimo njegove podanike, kajti mi ne gremo plenit, marveč trgovat. In ako han želi varstva pred svojci, naj se riiu da za varstvo naša garda. Plačati mu jih ne bo treba, marveč še dobi sredstva iz naše blagajne za eno leto .. . No, kaj pravite nato? — Modro, je rekel Tuvalkov, razborito in modro. — A vi, gospodje, je rekel gospodar smehljaje se, ste si mislili vse to hitro osvojiti z* bajoneti in kroglami . . . — Umeje se, da samo takrat, ako bi Azijatje mahoma pričeli rogoviliti... — Treba se je izogibati prepiru, je končal Frankenberg, zato je treba izkušenosti in modrosti. Knez bo vse to brez dvoj-be storil po ukazu. A vi, gospodje, se spominjajte carjevih besed: paziti v vsakem oziru. Posebno pa ... ne se spuščati v nepotrebna, škodljiva, tvegana naključja. Marija Savišna je podala soprogu roko jn vsi so šli k večerji. "Lepo govore vsi," je pomislila; "razgrete, nevarne glave ... Moj mož je bolj tih, miren ... mir in resnica je vsekako na njegovi strani." Videč to spogledovanje in poslušajoč šaljivo šepetanje mladih ljudi, je krepko stisnila roko možu, ki je z utrujenimi in skrbečim* očmi molče stopal ž njo za gosti. Knez Bekovič-Čerkaski se je bil vrnil z ogledovanja novozgrajene zakaspijske tjub-karaganske Petrove trdnjave ter hitel končati priprave za pohod, da bi se odpravil na pot pred poletno vročino. Vojska proti pričakovanju še ni bila zbrana. Končali so gradnjo in opremo .ladij, da prepeljejo čez morje vojne tovore ter indijske trgovske karavane. Z živežem so bili preskrbljeni za pol leta. Za zbirališče je bilo določeno utrjeno mestece Gurjev ob \istju Urala. Kasatkin se je javil s pismi za kneza Bekoviča prej nego drugi gardemarini; knez ga je sprejel posebno laskavo. "Jako sem vesel," je rekel Bekovič. "Mi tovariši pomorščaki dokažemo, kaj so plodovi u-čenja." Aleksander Bekovič, to je sin be-ka — kneza Cerkaskega, je bil po rodu izmed vladajočih čerkeskih knezov; rodil se je v Veliki Kabardi, v mladih letih so ga Nogajci skrivaj ugrabili očetu, kmalu nato je pri obleganju Azova prišel v rusko ujetništvo ter pri krstu dobil ime Aleksander. Vzgojevali so ga v rodbini znamenitega ljubljenca Sofijinega, kneza Vasilija Golicina, kjer se je naučil ruskega in latinskega jezika. Avstrijski poslanik Korb, ki je videl |epega čerkeskega junaka pri sijajnih obedih njegovega vzgojevatelja, je omenil v zapiskih plemenitost in duhovitost, ki se je izražala v ugrabljenem, osirotelem, rojenem vojaku. Ko je bil iste krvi kot drugi Cerkaski, ki so se bili že prej priselili s Kavkaza, — po drugi soprogi Groznega v sorodu z Rjurikoviči — je Bekovič pri Golicinu vzbudil pozornost Petrovo. Car ga je povišal za stotnika ter ga z Zotovom in drugimi poslal v Evropo učit se mornarstva, odkoder se je Bekovič vrnil leta 1708. (Dalje prih.) Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list božati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tova riitvo ob dolgih zimskih večerih* Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik t f NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Dlinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! ameriški tisk 0 kralju petru ii. Združeni ameriški tisk je ob proslavi rojstnega dne Nj. Vel. ih pozneje, ob slavnosti Njegove polnoletnosti v Londonu priobčil članke, v katerih poudarja pomen borbe naroda v Jugoslaviji in odločnost Vladarja, ki z mladeniško gorečnostjo in z odločnostjo svojih slavnih prednikov na zgodovinska izročila svor jega naroda in boj za človeške pravice. Naslednji članek, objavljen v "North American Newspaper Alliance" o-' pisuje pot Nj. Vel. Kralja iz osvojene Jugoslavije v London, današnje prestolnice vseh zasužnjenih zavezniških držav. "Ko so oklopljene germanske vojske, skrite za jeklom svojih oklopnih edinic v spremstvu dveh tisočev letal in s pomoč je čet izdajalskih sosedov Jugoslavije, Bolgarske in Madžarske, s katerima je imela pogodbi o večnem prijateljstvu, ter s sodelovanjem Mussolini je vih čet napadle od vseh strani Jugoslavijo, s© je odporna sila jugoslovanskih vojakov morala razširiti na pol-drug tisoč milj dolgo črto in s tem oslabiti. Razmeroma zelo hitro, proti pričakovanju jugoslovanskega ljudstva in vsega sveta, je~jugoslovanska vojska bila premagana. Zaradi tega je mladi Kralj Jugoslavije Peter H. bil prisiljen zapustiti svojo zemljo. V težkem in nevarnem vremenu, prebija-jajoč se skozi planine Bosne in Hercegovine, pokrite s snegom, je mladi Kralj prispel v Črno goro, v Njkšič. In tu ga je pričakala najtežja preskušnja — vojaški' in ^državni zlom Takrat se je odločilo, da Kralj z vlado zapusti svojo zemljo, s ciljem, dp se bore dalje s pomočjo svoje velike^ zaveznice Anglije in s podporo demokratskih držav. Zapuščajoč tla svojega Kraljestva, je mladi Kralj z velikim samo-zaupanjem spomnil svoje tovariše in prijatelje, da je tudi Njegov oče moral 1. 1915 zapustiti domovino, pa je ob strani Anglije in Združenih držav, ki so vselej bile na strani Človeških pravic, vendarle dočakal obnovitev svoje države. Ker je Jugoslavija od vseh strani bila obkoljena s sovražnikom, je bil odhod iz zemlje mogoč samo z letalom. Tiije bombniki "Savoia Marchetti" in dva potniška "Lockheed"-a so bili pripravljeni na nikšiš-kem letališču. Kralj je odšel z bombnikom. V drugih letalih so bili člani vlade. Edina možna pot je bila v Grčijo. V letalu, s katerim je letel Kralj je prevzel mesto drugega pilota predsednik ylade general Simovič, ki je pre3"bil poveljnik letalstva in vojni pilot. Pot je bila nevarna. Nahajali so na italijansko letalstvo in protiletalsko obrambo, na protiletalsko topništvo vojnih la4ij i» na grško zračno obrambo. V bližini Albanije se prikažete dve letali. General Siraovič u-kaže pripravljenost pri stroj? niča h za primer, če ste letali lovski, z namenom da napadete bombnike. Kralj je videl le-tali in slišal povelje generala Simoviča ter hladnokrvno in z nasmehom stopil k težki strojnici. Med brnenjem motorjev je zakričal pilotu, ds želi, naj se ogenj razdeli, tako da bo on meril na eno obeh letal. K sreči do borbe ni prišlo. Kmalu za tem so se pojavili angleški "Hurrican"-i in spremili Kraljevo letalo do Grčije. Po izmenjavi spoznavalnih znakov so letala nadaljevala svojo pot in prispela na' letališče v Agrinion. Takoj po pristanku je pilot dobil obvestilo, da je letališče bilo bombardirano in da so pravkar znova dali znak za nevarnost Kraljevo letalo je moralo vnovič kvišku in čez pol ure je priletelo v Atene. Kralj stopi iz letala, znojen radi silne sopare v bombniku. Vse njegove stvari so v drugem letalu« preobleči se ni mogoče in neki angleški stotnik sleče svojo srajco in Kralj je obleče. Po dveh dnevih bivanja v 'Atenah Kralj in vlada nadaljujejo pot v Jeruzalem, kjer bivajo nekaj časa in potem krenejo v London, kjer v izgnanstvu nadaljujejo borbo az osvoboditev svojega naroda kot zavezniki Velike Britanije. Ob osemnajstem rojstnem dnevu Kralja. Petra, na dan Njegove polnoletnosti je bila v Londonu svečanost, ki so ji mimo angleške Kraljeve rodbine in vlade prisostvovali; tudi vsi predstavniki zavezniških držav in s tem dali mlademu Via-darju polno prifcnaiije. in piav tako borbi iiarpda v Jugoslaviji in njegovim predstavni kom v London u,ki odločbo stoje ob strani Velike Britanije izpolnujoč izročila. svoje zgodovine v borbi za zmago svobode in človeških.pravic. J. M* Trakt Finci to bili včeraj ie na* pram Ameriki, kakor bi bili kak stomiljonski narod. Skozi Berlin so Hullu odgovorili^ da "bodo odgovorili, kadar in kakor se bo njim prav zdelo." Velesila. Danes že klečijo in moledujejo. Tudi Rumunci so imeli klobuk za vratom, kakor bi cigani j a že vsebovala ves Kavkaz. Danes že je nekaj videti, da vre v Bukarešti, dasi je ruski veter le mi--zel. In Bolgari, ki so kar zijali na Nemce in jih občudovali, so malo pogledali proti — Moskvi, ko so prej z odprtimi ustmi zijali v Berlin. In Mažari, ki so tudi že videli mazarski globus raztegnjen tja * Mongolijo, ker imajo tam naj bližnje sorodnike, so nekaj prestrašeni, ker "ruski strah" iz I. 1848 jim tiči še v kosteh. In pri vsem tem, pri ti mali mrzli sa piči, pravi sam Stalin", da bo treba mrzle in še več mrzle sape še ceio ieto, in že zdaj se tresejo nlačice raznim petelinčkom! ——•—— Zap&dni »vet j« do 90 odstotkov materialističen vsaj te oretično, ostalih deset odstotkov stopica od noge na nogo. Praktično je morda malo dru gače. Zopet teoretično mate-rializem ne pozna nobene vere. Trebuh in usta, rojstvo in nmrt, tacol. rejo zadaviti, da ne zadavili. bi se sami £ -O— ■ T FILIPINCI POKLICANI V ARMADO Manila, Filipini. — Ta po-neač ni, ako so le usta in trebuh, ahipak' oni zdaj milostno še dovolijo, da naj vero ima, ako jo kdo hoče, in tako pravijo, ker še ne sedijo v sedlu in tega verskega amenta se ne mo- že prej se je govorilo o nekem "furor teutonicus-nemški besnosti". Kakor zdaj, se pa to besnenje v zgodovini še ni prikazalo. iVtihotapljajo se razne vesti. Kontrola je težavna, le izmišljeno pa ne'more biti, ker besnenje je dejstvo. \ Vidim, da podijo Slovence od hiš, Nemec pride in zasede, kakor bi imel že od pamtive-ka lastninske pravice. Imenitno za Nemce, ko pridejo tako po ceni do imovise^ Vidim pa, da kar čez noč hiša gre v dim. Požigi so na dnevnem redu. Ako je tako, bo hudo opustošenje. Opustošenja so posebno tam, kjer divja vojna vihra, to se razume. Sam Stalin je zaukazal Rusom, naj vse uni* čijo, kar ni utegnilo količkaj služiti roparjem, in poroča se, da Rusi izvajajo to povelje. Da bodo Nemci namenoma rušili, se razume. Kako bo? Pri vsem tem gre v prvi vrsti za to, da se vsaj Slovani iznebijo nemških na-silnikov in postanejo po vihri gospodarji na svoji zemlji. Ako se to posreči, bo precej j hudega trpljenja, ampak škoda se pri podvojenem delu sčasoma popravi. Poznam vasi, kjer so sedeli dan na dan za pečjo in je voda curljala skozi strehe prav na peč, ampak sedeli so za pečjo naprej in naprej. Pa je nastal požar in vas je šla v dim. Sila kola lomi, par let je bilo treba trdega dela, ampak vas se je dvignila in . nastale so moderne stavbe. " Na delo je treba misliti, jamranje je le za babe. USMILJENI BRATJE SV. JANEZA OD BOGA, ki oskrbujejo in strežejo moškim pacijentom v bolnišnicah, kakor tudi v privatnih domovih, iščejo kandidatov. Mladi moški v starosti med 17. in 37. letom, ki čutijo v sebi ooklic za to plemenito delo, naj se blagovolijo obrniti na: NOVICE MASTBB. Brother* of Mercy, 49 Cottage St., Buffalo, N. Y. SLOVENSKI stenski so že v tisku in bodo v< nekaj dneh dogotovljeni. Naročniki "Amerikanskega Slovenca" jih bodo dobili brezplačno kot božično darilo od svojega lista. Za nenaroenike pa stanejo po 20 centov s poštnino Naročila sprejemamo že sedaj, in kakor hi* tro bodo gotovi, jih bomo onim, ki jih bodo naročili, poslali po pošti. Naročila za koledarje je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois DELO ZA MOŠKE Iščemo moške, bele,- za razkladanje sadja in zelenjave z železniških vagonov. Ure od 4:15 Zjutraj do 6:16 zjutraj, izvzemat nedelj in praznikov. 50c na uro. To je prilika za moški? ki imajo stalno delo, za postranski zasližek. Priglasite se pri: J. G. Pautz, 2630 So. Ashland Ave., Chicago. DR.! E. UX8ICH ZDRAVNIK In KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. raztin ob sredah Tel. Caaal 4(1$ CHICAGO t > Reatdenčni tel.: La Grange 3966 NAPOVEDUJE VSTOP AMERIKE V VOJNO ' Havana. Kuba. — Tukajšnji predsednik Batista je v nekem govoru zadnjo nedeljo izrazil napoved, da bodo Zed. države do prihodnje pomladi v vojni, in da jim bo Kuba kmalu nato sledila. ■ o- EPOHALNA ODLOČITEV! New York, N. Y. — Na konferenci, sklicani od nekega vladnega urada se je določila enotna dolgost, ki jo smejo imeti — zobotrebci. Ta dolgost je 2.375 in-ča za ploščate zobotrebce in 2.5 inča za okrogle. ROJAKI SLOVENCI! KADAR feUte okrasiti grobov« svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago last* nega rojaka. Postavljam in isdeljnjem vse vrste nagrobne spomenike v vseh nasal-binah dr is ve Illinois. Cene smerne, delo jam£eno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate, kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega sa vaa pojasnila in sa cene. V vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLEET, ILL. Telefon 2-4787 1849 W. Cermak Rd. Učite se angleščine is Dr. Ker novega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" f/ kateremu je znižana cena aa in stane samo: JPfcallU Naročila spre jema 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois / ■ S 11 ay