Poštnina plačana v gotovini Visoka zavest občanov n njihova privrženost GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA mm skup ciljem LETO II. + ŠTEVILKA 7 JULIJ 1963 CENA 20 DIN nost in volitve Letošnje leto je bilo po raznih dogodkih tako bogato, da ga brez temu času poseben pečat. Volit¬ ve, ki so za nami, so nam ga¬ rancija, da je bila doslej preho¬ jena pot pravilna in v skladu z vse to je dalo danih mnogo pripomb, v glavnem probleme gospodarskega, social- bolj gospodarskega značaja, ven¬ dar utegnejo dobiti tudi politič¬ nega in kulturnega značaja. Skratka, posamezni odborniki in dvoma lahko uvrstimo med naj- našim gospodarskim potencia- vzemala za njih reševanje. no obeležje, v kolikor jih ne bi skupščina kot celota morajo bi- skupnost obravnavala in se za- ti dejansko v službi ljudi in bol razgibana leta povojne socia- lom. Posledica naše pravilne po- skupnih interesov občanov, ka- Novoizvoljena občinska skup- kor tudi interesov posameznika. listične graditve. Borba delovnih litike je naglo izboljševanje živ- ščina, ki je po svoji strukturi Zaupanje, ki so ga volivci poka- kolektivov za povečanje proiz- Ijenjskega standarda delovnih zares dobra, bo morala biti ten- zali posameznim odbornikom s vodnje, razprava in sprejemanje ljudi. Na vseh sestankih delovnih nove ustave, predvolilna razgiba- in vaških kolektivov je bilo po- obletnico požiga vasi Podbeže Mala vasica Podbeže, vsa obdana s cvetočim sadnim drevjem in zelenimi polji, praznuje vsako leto 18. maja svoj spominski dan. Lepega sončnega maja so pred 19. leti dali svoja živ¬ ljenja za svobodo vseh naših narodov najboljši sinovi vasi. Naši očetje in bratje, obkoljeni in zastraženi od naci¬ stičnih osvajalcev, so zgoreli v slamnati lopi. Od 24 gospo¬ darjev, polnih življenja in patriotizma, je ostalo samo zna¬ menje v kupu zoglenelih kosti. Divjaške hitlerjeve horde pa se niso zadovoljile s tem. Po ropanju in izgonu nedolžnih žena in otrok so s požigom napravili iz lepih kmečkih hiš eno samo pogorišče. Sedaj je kraj po zaslugi nas vseh deloma obnovljen, je pa želja mladega rodu, ki živi na kmetijskih gospodarstvih , da bi se deloma uredila glavna pot za avtomobilski promet, ki bi najbolj služila za odvoz kmetijskih pridelkov in lesa na odkupno bazo. J. M. 1 • • •. v*, v A Vo • • • • •> / .\VV.Vv Votivna komisija in volivci kmetijsko industrijskega kombinata v Ilirski Bistrici Foto: J. Kevc kočutna za vrsto problemov, ki so že nakazani in vsem poznani, tem, da so 100 % oddali zanje svoje glasove, nalaga odbornikom enako pa za probleme, ki se bo- veliko odgovornost. do sproti v sedanjem življenju porajali. Tu gre predvsem za V razpravah je bilo slišati več upravičenih in neupravičenih pri¬ pomb na račun posameznih od¬ bornikov, ki v njihovi mandatni dobi niso vedno v polni meri za¬ stopali svojih volivcev ali pa niso volivcem pojasnjevali nalog, ki jih je skupščina sprejemala ter Nadalj. na 2. str. S predavanja o zunanji politiki v domu družbenih organizacij v Ilirski Bistrici , ki ga je imel Sestanek ZB Podgrad 22. maja je imela organizacija ZB Podgrad—Račiče svojo letno konferenco z dobro udeležbo čla¬ nov. Tov. Jože Gabršnik, predsednik odbora, je z živahnimi besedami orisal pomen te organizacije, ka¬ tere člani so predstavljali temelj¬ ni kamen oborožene revolucije in tudi danes z vsemi silami sode¬ lujejo v našem gospodarskem in političnem življenju. Da bi se uredila nekatera ne¬ rešena vprašanja mnogih borcev, se je ustanovila 3-članska komisi¬ ja. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo enkrat na mesec posvetovanje med člani, na katerem bodo ob¬ ravnavali razne pravilnike, ki ure¬ jajo položaj borcev ter novejše in že obstoječe zakone, ki ščitijo borca. urednik zunanjepolitične rubrike RTV Ljubljanatov. Drago Košmrlj Foto: J. Kevc J. M. JULIJ 4 ŠT. 7 Nadalj. s 1. str. stavljene naloge po svojih spo- postavljala pred državljane, če- sobnostih dosledno izvršuje. prav je bilo takih pripomb ma¬ lo, vendar naj služijo novoizvo¬ ljenim v opozorilo , da je dolž¬ nost vsakega posameznika, da po- Ustavna načela, ki so zapisana, morajo postati praksa; šele ta¬ krat bo ustava dejansko dobila Konec na 3. str. V.‘.v.'. v,*?/. Jožica Vičič na volitvah v Vrbovem Foto: J. Kevc Razpoložena volivna komisija z volivci v Zabičah Foto: J. Kevc Praznično razpoloženje volivne komisije in volivcev v volivni enoti doma družbenih organizacij v Ilirski Bistrici Foto: J. Kevc Pripravljalni odbor za proslavo 22. julija je na svoji 1. seji sklenil, da se organizira 21. in 22. julija skupna pro¬ slava za občine Postojna ,* Sežana, Koper, Izola, Piran in Ilirska Bistrica. Proslava bo v Brkinih pri preloški šoli. Proslava bo posvečena spominu iz časa revolucije in vsta¬ je slovenskega ljudstva. Zaradi pomembnosti dogodkov iz revolucije v Brkinih in na Primorskem sploh bo tega dne tudi odkrita spominska plošča, ki bo simbol in spomin današnjim in bodočim rodovom teh znanih partizanskih krajev. Na dan proslave se bodo srečali borci in aktivisti ter drugi, ki so se za časa NOB ramo ob rami bojevali za svobodo in lepšo bodočnost. Obujali bodo spomine na tiste čase, ko je vsepovsod pretila smrt, ki so jo sejali nemški in italijanski okupatorji. Ob tej svečanosti bodo izmenjali izkušnje o povojni graditvi, o doseženih uspehih in o na¬ daljnji graditvi naše socialistične skupnosti. Za proslavo je pripravljen pester kulturni program, ki ga bodo sestavljali pevski zbori, godba na pihala ter zabav¬ ni orkestri. Slavnostni govor na proslavi bo imel tov. Benčič- Brkinc. Pripravljenih je več zabavnih prireditev s plesom ter drugih prireditev, manjkalo pa ne bo tudi dobre kapljice in okrepčila. Vse prebivalstvo naše občine in drugih krajev vabimo, da se te velike politične manifestapije v polnem številu udeleže. Posebno pa je želja nas vseh, ki živimo na tem področju, da se vsi borci in aktivisti, ki so jim Brkini in drugi kraji Primorske ostali v spominu iz časa vojske, te svečanosti udeleže. Brkini in drugi kraji Primorske, ki so bili stoletja brez- Hi pravni in teptani od tujih oblastnikov, so danes enakcr- pravni z vsemi ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v naši « skupni socialistični domovini. Brkini in drugi kraji se iz |jj dneva v dan uvrščajo v nenehni napredek, brišejo se sledovi jg zaostalosti in novo življenje raste tod. gj Z množično udeležbo na proslavi bomo še enkrat po- H trdili privrženost naši skupnosti, našim naporom, da bi ^ dosegli blagostanje za vse in tako manifestirali našo ne- Jj omajno voljo za gospodarski in kulturni napredek, za ena- 3 kopravne odnose in sožitje vseh narodov v svetu. K Anton Guštinčič IH Volivna komisija in volivci volivne enote ObLO Ilirska Bistrica Foto: J. Kevc JULIJ 4 ŠT. 1 DAN MLADOSTI SMO PRAZNOVALI V DOLNJEM ZEMONU V NEDELJO, 2. JUNIJA. PRAZNOVANJE SMO PRENESLI ZA NA¬ SLEDNJO NEDELJO ZATO, KER SO BILE 26. MAJA V MLA¬ DINSKEM DOMU VOLITVE, NA KATERIH SMO VOLILI DELE¬ GATA ZA OBČINSKO SKUPŠČINO. Mladinci in mladinke smo pri¬ pravili program, ki je trajal 1 uro 40 minut. K sodelovanju smo povabili tudi pionirje in mlajše mladince, ki še obiskujejo osnov¬ no šolo. Pripravili smo igrico Pionirski odred, krajše prizore in deklamacije. Posebno so se izka¬ zali učenci iz višjih razredov osn. šole. Tovarišici Majda in Marta pa sta nam zapeli. Uvodne besede je povedal tova¬ riš Jožef Gržina, ki je dejal, da praznuje vsaka organizacija svoj praznik. Dan mladosti je vezan s praznovanjem rojstnega dne na¬ šega predsednika tov. Tita, zato ga še bolj svečano praznujemo. Naj ne bodo zaman besede tova¬ riša Tita s katerimi vzpodbuja mlade ljudi, naj se pridno učijo, da bodo kaj znali in nekaj postali. Naše proslave se je udeležilo kar veliko število ljudi iz naše Tudi na Studeni gori je bilo praznično razpoloženje Vas Studena gora, ki je še bolj kot Pavlica odrezana od promet¬ nih zvez, se trudi, da bi z last¬ nimi napori le zasilno tako uredi¬ la svoje poti, da bi lahko tudi v njihovo vas prišlo motorno vozi¬ lo. Čeprav je le nekaj nad 20 va¬ ščanov sposobnih za delo, so v ljenih 200.000 din, s katerimi bo¬ do nadaljevali načeta dela in si¬ cer predvsem na občinski cesti Studena gora—Pavlica—Starod. Vaščani so enotni in aktivni tudi v drugi dejavnosti. Tako so n. pr. pri volitvah v občinsko skupšči¬ no in pri volitvah v zvezne in re- Volivci Studene gore po končanih volitvah Foto: Tone Guštinčič preteklih letih in tudi v letoš¬ njem letu mnogo naredili, da bi usposobili svoje poti za motorni promet. Zaradi njihovega napor¬ nega in požrtvovalnega dela jim je v letošnjem proračunu dode- publiške organe pokazali vso svo¬ jo zavest, saj so že ob 7.30 uri za¬ ključili z volitvami. Želimo jim, da bi tako enotno reševali svo¬ je probleme tudi v bodoče. Tone Guštinčič Ing. Leopold Mezgec V tem mesecu je pričakovati prvo generacijo ličink kolorad¬ skega hrošča in napade krompir¬ jeve plesni, zato sem se odločil, da nekaj več napišem o tem. Kmetovalci veliko polagajo na gnojenje, obdelavo in druga opra¬ vila, vse premalo pa se potrudijo rastlinam obvarovati zdravo list¬ je, t. j. glavne organe, ki odloča¬ jo o pridelku, posebno pri rast¬ linah, ki tvorijo gomolje in sade¬ že. Za rastlino pomeni list to, kar za žival srce. Rastlina gradi svoje telo pretežno iz zraka in vode, le majhen del snovi, ki jo sestavlja¬ jo, dobi preko korenin iz zemlje. List ima na svoji spodnji stra¬ ni številne reže, s katerimi vdiha¬ va zrak, ki vsebuje obilo ogljiko¬ vega dvokisa. S pomočjo zeleni¬ la in sončne svetlobe ima list sposobnost, da iz tega plina in vode, ki je prišla iz zemlje, tvori snovi, ki so podobne sladkorju in škrobu. Te snovi se še nadalje pretvarjajo, nalagajo se v gomo¬ ljih, korenu, sadežih, deblu, od¬ visno pač od vrste rastline. Vse to dogajanje je sicer zapleteno in težje razumljivo, da ga ni mogo¬ če na kratko opisati. Da je rast¬ linsko telo v večji meri sestav¬ ljeno iz snovi, ki niso prišle iz zemlje, lahko ugotovimo, če ga zažgemo. Pepel rastline vsebuje le malo prvin, ki se nahajajo v zemlji. Kakor vidimo, je list zelo pomemben za dosego velikih pri¬ delkov, posebno pa to velja za rastline, ki delajo gomolje in sa¬ deže, ker te morajo v zelo krat¬ kem času nabrati veliko snovi. Če hočemo imeti obilen pridelek, moramo torej listje obvarovati pred poškodbami živega in mrt¬ vega izvora. Navado imamo, da z obdelavo, gnojenjem itd. poma¬ gamo rastlini, da kmalu zraste in se odene z listjem. Ko to začne najbolj intenzivno delovati in na¬ birati snovi, pa ga prepustimo boleznim in škodljivcem. Pri nas je ena glavnih rastlin krompir. V tem času sta sovražnik krom¬ pirja št. 1 koloradski hrošč in krompirjeva plesen. Plesen (fito- ftoro) je v našem listu opisal ing. Žnidaršič. Sedaj si oglejmo koloradskega hrošča. • % Nadalj. na 7. str. vasi, Gornjega Zemona in Ilirske Bistrice. Pobirali smo tudi pro¬ stovoljne prispevke kar smo po¬ tem porabili za zakusko. Mladin¬ ke so napekle nekaj keksov, ku¬ pili pa smo tudi malinovec, da smo si utešili žejo. Naše prazno¬ vanje se je izpremenilo v pra¬ vo veselje in rajanje. Za organi¬ zacijo praznovanja je poskrbel tov. predsednik SZDL naše vasi, Jože Dovgan, ki je nam mladin¬ cem pripravljen pomagati, kadar prosimo za pomoč in skrbi, da bi se mladina in vsi vaščani kar naj¬ bolje počutili. Pa ne mislite, da je šlo vse kar brez truda. K vajam smo priha¬ jali skoro vsak večer, vendar ni bil naš trud zaman. Skoro dve uri smo zabavali naše starše, so¬ sede prijatelje, ki komaj čakajo, da se jim pokažemo na odrskih deskah. Pri učenju nas je vodila tov. učiteljica Antonija Lavrenčič. Sklenili smo, da bomo z njeno pomočjo pripravili za Dan repub¬ like kakšno daljšo in lepo igrico. K sodelovanju bomo povabili tu¬ di mladince in mladinke iz Gor¬ njega Zemna. Upamo da se bodo odzvali našemu vabilu. Mislimo tudi, da bomo šli vsi igralci in ostali mladinci na izlet. Nekaj denarja bomo sami zaslu¬ žili nekaj pa bomo prihranili. Ra¬ di bi šli za en dan na morje. Morda bomo šli v Crikvenico. Ka¬ ko bi bilo lepo, da bi en dan pre¬ živeli skupaj na morju! S seboj bomo povabili tudi predstavnike političnih in družbenih organiza- • • C1J ’ Marta Vrh Kako so volili na Pavlici čeprav je vas Pavlica zelo od¬ daljena od prometnih zvez, po¬ sebno pa od svojega občinskega centra, so vaščani vedno na te¬ kočem ne samo z dogodki v ob¬ čini, temveč tudi z dogodki v sve¬ to so tudi volitve v občinsko skupščino in volitve v republiške in zvezne organe zaključili že ob 7.10. čeprav so volitve opravili v najkrajšem času in prišli na vo¬ litve enotno, se ni praznično raz- Volivci vasi Pavlice so že do 8. ure 100 odstotno izpolnili svojo . državljansko dolžnost Foto: Tone Guštinčič tu. Malokje bi lahko ugotovili ta¬ ko enotnost pri delu za skupnost, kot je to na Pavlici. Brez pri¬ držkov lahko rečemo, da pred¬ stavljajo vaščani eno družino, za- položenje poleglo ves dan. Pavli- čani so si želeli, da bi jih tudi v časopisu predstavili, zato smo jim ustregli in upamo, da bodo zadovoljni. T. G. Objavljamo seznam novih naročnikov glasila »SNEŽNIK« za mesec julij 1963 nija, Dol. Zemon 10, p. II. Bi¬ strica; Lakota Marija, Iplas, Pod¬ Kovačič Stane, Rečice 10 p. II. Bistrica; Splošno gradbeno pod¬ jetje »GRADNJA«, Postojna; Volk Valči, Pobegova 6, Koper; Novak Rudolf, Jablanica 30 p. 11. Bistrica; Rojc Vera, Vrbica 7,11. Bistrica; Stane Kregar, 19 »A« Beeket Street vek Nelbourne Av¬ strija; Vera Domladiš, Opatija, še- tališče Lipovica 6; Frank Kristina, Celje — Spodnje Trnovlje 175; Gostilna Valenčič, Ribnica, p. Piv¬ ka; Ivanka Yurada, 5843 N. Vista San. Gabriel Calif. USA; Nadja Potepan, »Palače« Hotel, Porto¬ rož; Fenk Srečko, 5 Lalonde Hun- tingdon P. a. Canada; Pavlovec Milka, 211 Lavghton Ave Toron¬ to 9 Ont, Canada; Mikuletič Cvetka, 514 Alexander Ave, Wi- ninpeg 2. Man. Canada; čekada Zlaka, 606 Beverley St. Wininpeg 3. Man. Canada; Lavrenčič Anto- grad; Božič Zofija, Iplas, Pod¬ grad; Valenčič Andrej, Iplas, Podgrad; Ludvig Stegu, 13 War- ren Cfes. Toronto 9, Omt. Cana¬ da; Anton Celin, Rozmanova št. 47, II. Bistrica; Kaluža Ivana, Gornja Košana št. 13 p. Pivka; Kovačič Alojz, 9 Jana st. Black- tonn, NSN Sydney, Australija; Volk Marija, Reedsville, West Virginia, USA; Bobek Adolf, Ko¬ seze 15, p. II. Bistrica; Louis Vi- cich, 19 de Junio 5718 Colon, Mon¬ tevideo Rep. Or. del Uruguay, S. America; Alojz Valenči 48 Athdl Street Monee Ponds W 4 Helba- urne Australia; Vida Vadnal, 123 Eglinton st. Moonee Poudo, Melbourne, Australia; Novak Miro II The Booulevarde Wagga W. S. W. Avstralia; Čekada Anton V. P. 5250-5, Aleksinac, Srbija. JULIJ + ST. 7 Streljanje-priljubljena športna dejavnost naših mladincev Vse vrste športov se danes razvijajo zelo hitro. Vsaka šport¬ na dejavnost najde ugodno mesto in to vsak dan bolj, ker da¬ našnja mlada generacija čuti potrebo po telesni vzgoji, brez ka¬ tere si ne moremo misliti vsestransko razvite osebnosti. Toda dosedaj se strelski šport ni uveljavil v zadostni meri. Poudariti je treba, da je imelo strelstvo v preteklih letih kljub raznim pomanjkljivostim vseeno vidne uspehe. Kot pomanjkljivost bi smatrali pomanjkanje mate¬ rialnih sredstev in slabo vodstvo. Strelska družina »4. JUNIJ« je imela tako slabe materialne po¬ goje, da ni mogla delati kot bi sicer lahko. Na vseh sestankih smo obravnavali glavni problem - strelišče. Toda ko je JLA od¬ stopila prostor na Vidmu, se je zopet pojavil problem, s čim in kako urediti ta prostor, če je družina že ustanovljena in je pol¬ na elana, bi morala pomagati tu¬ di komuna, Točno je, da je tudi komuna nekaj prispevala, toda v primeru s številom strelcev v Bi¬ strici in okolici je bilo to zelo malo. V začetku januarja je bilo na sestanku strelskega odbora izvo¬ ljeno novo vodstvo, ki se je že izkazalo pri svojem delu. Za us¬ pehe se moremo zahvaliti pred¬ vsem tovarišu Oskarju. Prej je bila v Ilirski Bistrici samo ena strelska družina — »4. JUNIJ«, letos spomladi pa se je v Trnovem ustanovila še ena dru¬ žina z imenom »SNEŽNIK«. Kmalu se je znatno povečalo šte¬ vilo strelcev. Novoustanovljena družina »SNEŽNIK« je sestavlje¬ na iz več sekcij, ki delujejo v KIK, Lesonitu, V. P. 8407 in pri mladini iz Trnovega. Vodstvo družine je že pokazalo, kako je treba delati. Znano je, da je vsakoletno strel¬ sko tekmovanje za republiško prvenstvo v Postojni. Tudi tu so letos naši strelci dosegli lepe re¬ zultate. V 11. Bistrici je bilo tek¬ movanje ob prazniku 1. maja in Dnevu mladosti. Pri prvomaj¬ skem tekmovanju so bili najbolj¬ ši strelci iz ekipe »Snežnika« Pe- pa »4. Junij«. Drugo mesto je tar Nikolič, Ivo Kovačič in Franc osvojila družina »Snežnik«. Raspor, dočim je ekipa »4. Ju¬ nij« osvojila diplomo. Smatramo, da je neobhodno potrebno razširiti naše družine, Na tekmovanju v čast Dneva da bi se vključilo v to športno mladosti smo dosegli zopet lepe disciplino čim večje število mla- rezultate. Za nagrado je bil pre- dink in mladincev. hodni pokal, ki ga je osvojila eki- Petar Nikolič Mladinci na strelskem tekmovanju Foto: J. Kevc PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV © PISMA BRALCEV • PISMA 26. maja so vaščani Harij praz¬ novali svoj domači praznik. Prav ta dan so naši občani na volit¬ vah izbrali enega izmed svojih kandidatov v občinski zbor. Tako so tudi Harije svoj praznik po¬ vezale z volitvami in večerno jav¬ no zabavo. Svoje zaupanje v novi občin¬ ski zbor so vaščani pokazali z lepo udeležbo pri volitvah, saj je glasovalo 94 % vaščanov. Na volišču je oddala svoj glas tudi 76-letna Marija Urh, ki je za¬ radi bolnih nog s palico v roki le s težavo prišla do volišča. Njeno zadovoljstvo, da je tudi ona opra¬ vila svojo dolžnost, nam kaže njena slika. Za lep in uspešen potek volitev imajo zasluge vaške organizacije kakor tudi volilna komisija, ki je vestno poslovala. Končni izid volitev našega ob¬ močja, to je vasi Harij, Tominj, Zajelšij in Posrtvic je pokazal, da je izvoljen v občinski zbor tov. Jagodnik Albin iz Tominj. Nove¬ mu občinskemu odborniku želi¬ mo mnogo uspehov pri delu in vzajemnega reševanja mnogih problemov, ki stoje pred nami. M. M. Jelšanci in Dolenci gradijo vodovod | Vaščani Jelšan in Dolenj, ki imajo skupni vodovod, so se pred nedavnim lotili zelo pomembne- Letovanje olroh v Avstriji Dne 21. junija je odšla v kolo¬ nijo v Kinderdorf pri Gradcu na letovanje skupina 20 otrok iz raz¬ nih krajev naše komune, kjer bo¬ do ostali tri tedne. Na železniški postaji v II. Bi¬ strici je zbranim otrokom in star¬ šem, ki so spremljali otroke, pred odhodom spregovoril nekaj be¬ sed predsednik občinske zveze prijateljev mladine ter jim zaže¬ lel srečno pot in prijetno biva¬ nje v tujini. J. ž. ga dela. Preuredili bodo vodovod, ki napaja obe vasi. Razdelili so si med seboj odseke, ki jih mo¬ rajo prekopati, kar bodo dosegli s požrtvovalnim delom, da bi ta¬ ko prihranili občini čimveč sred¬ stev in pa da bi delo opravili čimprej. Z upanjem in veselim pričakovanjem, da bo pritekla voda v sleherno hišo, so se z vne¬ mo lotili dela. Roka si niso za¬ stavili, ker imajo končati čim¬ prej. Svoje obveznosti so v glavnem že končali in pri tem opravili ogromno delo, za kar gre enim kakor drugim vse priznanje. Do¬ kazali so, da je možno s skup¬ nim delom veliko in hitro na¬ praviti. Najbolj važno pa je, da s takim delom prihranimo druž¬ bi veliko sredstev. Marija Urh opravlja svojo državljansko dolžnost # J. 5. Volivna komisija v Harijah JULIJ 4 ST. 7 Junij je zaživel v vsem svojem razkošju. Kdo ima mesec junij še tako rad kakor otroci? To je me¬ sec izletov, mesec, ko jim ma¬ mice šivajo kopalne hlačke, uvod v najlepše — v počitnice. Res, da jih teži misel na končni obračun dela — na spričevalo. Pa kaj za¬ to — počitnice so neizogibne. Teden izletov je. Prvo in drugo- šolčki so krenili v Podgoro — se¬ veda peš. Njihovo obzorje se je letos razširilo izven II. Bistrice. Učenci višjih razredov gredo dlje, pač starosti primerno in v skla¬ du z učnim programom. Vlaki, polni živega cvetja, so peljali v Dolino Trente, na Vršič, v Bohinj, Vintgar, na Bled, v Ljubljano, Vrhniko, Postojno. Nekateri so se peljali z avtobusom v Lipico. Tudi na morje so šli in kopali so se v Opatiji in Moščeniški Dragi. Še isti ali drugi dan so se vra¬ čali domov, čeprav so bili trud¬ ni, so bili srečni. & •** Tudi zq njih je nastopilo praznično razpoloženje Foto: J. Kevc ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mame Frančiške Boštjančič iz Gornjega Zemona se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v težkih trenutkih ob ■ strani, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno pa vaščanom Topolca za razumevanje in pomoč v težkih dneh. Ilirska Bistrica, 14. junija 1963. Sin Franc z ženo, hči Amalija z družino in ostali sorodniki. Šolska vrata so se zaprla. Onih, ki so osem let drsali šolske klo¬ pi, ne bo več. Drugi se poslavlja¬ jo samo za dva meseca — za kratka dva meseca — zato to slo¬ vo ne boli. Vesele počitnice, dra gi mali prijatelji. Naužijte se son ca, okrepite se in vrnite se zdra vi! F. F. > Ob zaključku pouka na osemletki v Ilirski Bistrici Foto: J. Kevc Dokaj nestrpni, vendar dočakali avtobus, da jih je odpeljal na izlet v Vrhniko Foto: J. Kevc Nastopili so za šolarje Pripadniki JLA so 7. junija šol¬ sko mladino razveselili z lepo prireditvijo. Otroci so zaživeli ob lepi partizanski pesmi, občutenih deklamacijah, narodnih plesih in ob zabavnem orkestru. Priredite¬ lji so svoj repertoar dopolnili z novim programom in ga poklo¬ nili našim najmlajšim. Lepo, kaj? Milan Zidar-Stojan KOČEVSKI ZBOR l. 1943 , (Nadaljevanje) Proti večeru smo se odpeljali do Kočevja. Pozanimali smo se, kaj so obravnavali na zboru prvi večer in kdo je bil prisoten. Po¬ vedali so nam, da se je prva seja začela prejšnji večer ob 9. uri. Tovariš Josip Vidmar, ki je bil takrat predsednik Izvršnega od¬ bora OF, je prečital odlok IOOF o zasedanju zbora odposlanecv slovenskega naroda, ki se je gla¬ sil: 1. Zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda je odprto. 2. Zbor odposlancev slovenske¬ ga naroda je ljudsko predstavni¬ štvo slovenskega naroda, ki en¬ kratno zased /t z nalogo: a) da pretrese vprašanje slo¬ venskega narodnoosvobodilnega boja, zlasti vprašanja dnevnega reda, našteta v točki 3 tega od¬ loka in o njih merodajno skle¬ pa; b) da sprejme sklep o predstav¬ ništvu in vodstvu slovenske na¬ rodno sv ob o dilne borbe in začas¬ nih organih ljudske oblasti slo¬ venskega naroda v vojnem raz¬ dobju; c) da izbere plenum OF slo¬ venskega naroda in izvršni od¬ bor OF slovenskega naroda; č) da izbere slovensko zastop¬ stvo v AVNOJ. 3. Dnevni red zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda je naslednji: a) otvoritveni govor predsedni¬ ka izvršnega odbora OF; b) pozdravni govor; c) poročilo izvršnega odbora Osvobodilne fronte; č) politični referat; d) referat o konkretnih nalo¬ gah narodnoosvobodilne borbe, graditve narodne oblasti in vklju¬ čitvi civilnega prebivalstva v na- r o do osvobodilno vojno; e) referat o gospodarstvu, fi¬ nancah in prehrani; f) volitve izvršnega odbora OF, plenuma OF in slovenskega za¬ stopstva v AVNOJ; g) resolucije in predlogi. Po prebranem odloku je tov. predsednik razglasil začetek za¬ sedanja. S krepkim in dostojan¬ stvenim korakom je nato priko¬ rakala četa naše vojske s sloven¬ sko zastavo. Vojaki so pozdravi¬ li zastavo, celotni zbor odposlan¬ cev pa je zapel slovensko narod¬ no himno. Po odhodu častne čete je stopil na govorniški oder j predsednik izvršnega odbora OF, Josip Vidmar, in imel za zbor odposlancev otvoritveni govor. Po končanem govoru je tovariš predsednik prosil predlogov za častno in delovno predsedstvo. Edo Turnher, odposlanec Viš¬ nje gore in član propagandnega odseka IOOF je predlagal v čast¬ no predsedstvo predstavnike ve¬ likih zaveznic, predstavnika ZDA Roosewelta, maršala Sovjetske I zveze Stalina, predsednika vlade I Velike Britanije Churchilla in I vrhovnega komandanta NOV in I POJ tovariša Tita. Izmed navzo- I čih odposlancev so bili med dru- I gimi izvoljeni v častno predsed - I stvo predsednik AVNOJ dr. Ivan I Ribar, vodja britanske vojne de- I legacije major Jones, predstav- J nik ZAVNOH dr. Pavel Gregorič, I dr. Vladimir Bakarič, pr o)f. Boži- I dar Magovac in Vlado Zečevič. I (Se nadaljuje) I JULIJ + ŠT. 7 7 Kmetijski nasveti p % Nadalj. s 4. str. Koloradski hrošč je prav goto¬ vo naj večji uničevalec krompirje¬ vih nasadov. Ker je otipljiv in ga poznamo, bom skušal opisati nje¬ govo uničevalno sposobnost in način, kako preprečujemo njego¬ vo širjenje. Na žalost se ga do¬ končno zatreti ne da, pač pa ga lahko zelo omejimo in s tem pre¬ prečimo popolno katastrofo krompirišč. Leta 1874 je ta škodljivec pri¬ šel iz Amerike in se preko Fran¬ cije in ostalih zapadnih držav ši¬ ril, dokler ni 1. 1946 prišel na Štajersko, 1. 1949 pa preko Fur¬ lanije na Primorsko. Hrošč prezimi v zemlji in zleze iz nje v mesecu maju, ko je tem¬ peratura približno 14° C. Nekaj dni objeda listje, si poišče sami¬ co, ki kmalu po parjenju odloži jajčeca v skupinah od 12 do 18 na spodnji strani lista. Vsaka sa¬ mica odloži v enem letu do 800 jajčec. Po 15 dneh se iz jajčec razvijejo ličinke, ki kakor hrošč objedajo listje krompirja. Pri tem opravilu so pa še bolj po¬ žrešne in klestijo listje do golih reber. Po dveh tednih se ličinke zabubijo in kot bube preživijo te¬ den dni v zemlji, dokler se iz bub ne razvijejo hrošči. Ti nada¬ ljujejo uničevalno delo. Od časa do časa vzletajo in tako jih veter zanese več sto kilometrov daleč. Mnogo hroščev uničijo njihovi naravni sovražniki: fazani, jere¬ bice, prepelice, kos, jež, krt, ku¬ ščarice in druge koristne živali. Na vse te pomagače se pa vendar ne moremo zanesti, kajti zmož¬ nost razmnožvanja koloradarja je preveč velika: potomstvo ene¬ ga para narast v dveh letih do deset milijard hroščev, ki bi v primeru nemotenega razvoja po¬ žrli do 1.500 ha krompirišč. Če ne bi dve leti škropili in ne bi bilo naravnih sovražnikov hrošča, bi iz 100 hroščev nastalo toliko po¬ tomcev, da bi v 2 letih popolno¬ ma uničili vsa krompirišča v Slo¬ veniji. Iz navedenega lahko ugo¬ tovimo, kako važno je stalno za¬ tiranje koloradarja in kako po¬ trebne so kazni za tiste malomar- neže, ki zanemarjajo svoja krom¬ pirišča ter s tem ogrožajo pride¬ lek skrbnim kmetom. Zavedajoč se požrešnosti koloradskega hro¬ šča in posebno njegovih gosenic, moramo skrbno pregledovati krompir in čim se pojavijo hro¬ šči oziroma ličinke, takoj škropi¬ ti ali prašiti. Koloradarja zatiramo z obira¬ njem (če ga je manj). Bolj učin¬ kovito je prašen j e s pantaka- nom, lindanom ali pepeinom. Najboljši in naj cenejši način za¬ tiranja, katerega uvajajo pri nas naprednejši kmetovalci, je škrop¬ ljenje. škropimo tako, da že vna¬ prej pripravljeno škropivo raz¬ pršimo po celi površini rastline (tudi spodaj). Najbolj običajno škropivo je lindan olje 10. En de¬ ciliter škropiva vlijemo v majhno posodo (zadostuje 3 litrska po¬ soda), napolnjena z vodo. Med vlivanjem škropiva v vodo teme¬ ljito mešamo. Nastalo tekočino zlijemo v 50 litrsko posodo, v ka¬ tero že prej natočimo 47 1 vode. Tudi sedaj intenzivno mešamo. To pomeni, da damo na 501 vode 1 del lindana 10 ali na 1001 vode 2 del lindana 10, odvisno od tega, koliko škropiva rabimo. Teh na¬ vodil se moramo strogo držati, ko imamo opravka z lindanom 10. Taka gostota deluje popolno¬ ma uničevalno, zato je večja go- gostota nekoristna in nevarna za domače živali in človeka, če se odločimo za novo sredstvo, mo¬ ramo pazljivo prebrati navodila in uravnavati gostoto škropiva po njih. V primeru, da nam na¬ vodila niso jasna, se posvetuje¬ mo s kmetijskim strokovnjakom. Različna škropiva so različno močna, skoraj vsa so pa strupe¬ na za ljudi, živali in čebele, škro¬ pivo mešamo na mestu škroplje¬ nja ali vsaj v primerni oddalje¬ nosti od potokov in gospodar- S prihodom na poletne dni se končuje sezona spomladanskih tekem tako v košarki kot v veči¬ ni ostalih športnih iger. Tako ča¬ ka tudi naše košarkaše samo še en spopad in nato dvomesečni počitek. Lahko rečemo, da bo po¬ čitek zaslužen, čeprav ne bodo smeli mirovati. V zadnjih tek¬ mah se je pojavilo nekaj spodrs¬ ljajev, ki bodo utegnili imeti nič kaj prijetne posledice. Nehote se nam vsili vprašanje, ali je do¬ volj edina skrb za finančno plat, kar je sicer neobhodno potreb¬ no; ali ne igrajo nič manj po¬ membno vlogo tudi vprašanje di¬ scipline, resnosti, skrbi za bodo¬ či naraščaj in še marsikaj druge¬ ga. Tu je potreben premislek o pravem času, kajti za obstanek v ligi bo potrebno vložiti še mno¬ go dela in naporov. čeprav smo s 6. mestom, ki ga na lestvici I. rep. lige zaseda tre¬ nutno Lesonit, lahko prav zado¬ voljni, nas navdaja skrb, da se bo do konca tekmovanja kaj spremenilo. Po igri v zadnjih tekmah se opažajo določene sla¬ bosti. Poraz proti ekipi Ljublja¬ ne, kljub temu, da se je ta ekipa v zadnjem času poboljšala, ne bi smel biti tako visok. Tudi zmaga nad zadnjim na lestvici, Maribo¬ rom, je bila priborjena v drugem polčasu, po vodstvu gostov za 13 košev. Netočne podaje, nezagrize- nost, neprevidnost — nepotrebne osebne napake so bile v I. pol¬ času tako očitne, da smo priča¬ kovali skoraj katastrofo. V dru¬ gem delu igre je nastal pravi preobrat in v pičlih desetih mi¬ nutah so Bistričani celo prišli v vodstvo in ga tudi obdržali do konca. S tem so pokazali, kaj zmorejo in kaj znajo in to se bo moralo dogajati tudi v prihod¬ nje, kajti tekme bodo težke in naporne. Upajmo, da bo trener, igralec Olimpije, Logar, znal iztis¬ niti iz fantov vse, kar zmorejo, tako kot je napravil to do sedaj, saj je njegovo delo prišlo v ve¬ liki meri do izraza. Neuradna lestvica je po II. kolu naslednja: Slovan Tivoli Triglav Ilirija Lesonit Branik Elektra Ljubljana Domžale Maribor 11 9 2 833—618 18 11 8 3 818—747 16 11 6 5 656—648 12 11 6 5 666—677 12 11 6 5 680—737 12 11 5 6 595—585 10 11 5 6 681—726 10 11 6 7 631—657 8 11 4 7 641—672 8 11 2 9 594—728 4 skih dvorišč. Med ravnanjem z njimi ne smemo jesti, piti, niti močno vdihavati. Posebno moramo biti previdni pri mešanju škropiva in čiščenju posod. Vrečke, škatlice ali zavo¬ je, v katerih so se škropiva na¬ hajala, zakopljemo v zemljo. Ko škropimo, pazimo, da nam veter ne zanaša škropiva v obraz, niti ne na travnike ali pašnike, če je le mogoče, škropimo ali praši¬ mo v mirnem vremenu. V pri¬ meru zastrupitve škropilca poš¬ ljemo po zdravnika, do njegove¬ ga prihoda pa zastrupljenca po¬ stavimo na zračen prostor čim dlje od mesta škropljenja. Pred in po škropljenju se temeljito umijemo. Prav tako umijemo po škropljenju platneno ali gumija¬ sto škropilno obleko, škropivo hranimo v zaprtem, hladnem, su¬ hem, temnem prostoru, ki ni do¬ stopen otrokom in živalim. Sprav¬ ljamo ga čim dlje od posode in stvari, ki služijo za hrano od¬ nosno za krmo. Prav tako kot s škropivi, ravnamo s prašivi. Velika prednost škropljenja pred prašen jem krompirišč je ravno v tem, da lahko škropimo istočasno z lindanom proti kolo- radarju in bakrenim apnom pro¬ ti plesni. To napravimo tako, da dodamo škropivu še bakreno ap¬ no 25. Na 501 škropiva, ki smo ga pripravili na zgoraj opisan na¬ čin, damo še V* kg bakrenega ap¬ na 25. Tak način škropljenja je posebno dober v letih, ko je ob j' lo padavin, ki povzročajo moča razvoj krompirjeve plesni. Tako z enim delom učinkujemo na dva najnevarnejša sovražnika krom¬ pirja. Ing. Leopold Mezgec ROJENI V MESECU MAJU IN JUNIJU 1963 Batista Mirko iz Zarečice 14, Be- mgar AienKa iz Topolca 60, Bitez- niK Igor iz II. Bistrice, Ul. Ni¬ kole Tesle 4, Fabec Marija iz Ku- teževega 13, Gombač Aleksander iz Harij 78, Jaksetič Franc in Trp- can 25, Madotto Irena iz II. Bi¬ strice, Gregorčičeva 25, Munda Andrej iz II. Bistrice, Vojkov drevored 2, Prelec Frenk iz II. Bistrice, Vojkov drevored 2, Ren¬ ko Ivanka iz Dobrepolj 5, Šircelj Karmen iz II. Bistrice, Jurčiče¬ va 15, Tomšič Karmen iz II. Bi¬ strice, Levstikova 47, Valenčič Ivan iz Zarečja 34, Vičič Miran iz Zarečice 15, Vrh Karmen iz Dolnjega Zemona 37. POROKE Tomšič Franc, veterinarski teh¬ nik iz Gubčeve ul. 20 in Hrvatin- Logar Tea, ekonomski tehnik iz Jurčičeve ul. 5. Hrvatin Marijan, upokojenec iz Gornjega Zemona 15 in Rojc Jožefa, gospodinja iz Gornjega Zemona 23. Primc Vin¬ ko, strojevodja iz Banja Luke in Uljančič Jadranka, šivilja iz Gor¬ njega Zemona 13. Kirn Jože, de¬ lavec iz Sabonj 1 in Sluga Ana- Marija, kmetica iz Sabonj 6. Po- tepan Franc, skladiščni delavec iz Dol. Zemona 71 in Jaksetič Ivanka, kmetica iz Vrbice 13. Ko¬ vačič Angel, kurjač iz Rozmano¬ ve ulice 13 in Beniger Ana, de¬ lavka iz Jurčičeve ulice 6. Torbič Mile, podoficir iz Postojne in Grl j Ljudmila, usiuzbenKa iz To¬ polca 28/ Tomažincic Viktor, uslužbenec iz Slov. vasi in sabec Viola, delavka iz II. Bistrice, Jur¬ čičeva 6. Boštjančič Silvo, mizar iz Harij b in Malečkar Milka, delavka iz Prema 65. Rkman Mi¬ livoj, podoficir iz II. Bistrice m Logar AnKa, uslužbenka iz Gabri- ja 2U. Dodič Silvo, mornar iz Pregraja 59 in Frank Majda, go¬ spodinja iz Pregarja 5. Seleš An¬ ton, traktorist iz Prema 24 in Ul¬ jančič Ana-Marija, uslužbenka iz Podstenj 1. Jaksetič Emil, trakto¬ rist iz Trpčan 36 in Kalc Anka, gospodinja iz Kuteževa 64. Mare¬ ga Milan, ključavničar iz Ljublja¬ ne in Kramberger Ida, delavka iz Kosez. Krašna Marijan, šofer iz Postojne in Ivana Tomšič, delav¬ ka iz Bača. SMRTI Vičič Jože, kmet iz Podstenj TO, star 86 let. Peterlin Frančiška, družinska upokojenka, iz Ilirske Bistrice, Levstikova št. 12-a, stara 80 let. Škrlj Marija, gospodinja iz Tominj 9, stara 82 let. Slavec Anton, dojenček iz II. Bistrice, Kettejeva 2, star 2 meseca. Primc Antonija, gospodinja iz Velike Bukovice 14, stara 69 let. Peter¬ lin Franc, kmetovalec iz Kosez 18, star 79 let. Benevol Jože, lo¬ gar iz II. Bistrice — Mašun, star 50 let. Seleš Katarina, gospodi¬ nja iz Gornje Bitnje, stara 79 let. FILMI V MESECU JULIJU 3. in 4. argentinski pustolovski film: VODJA TOLPE. 6. in 7. ame¬ riški western kinemaskop. barvni film: STRELJANJE V DODGE CITY. 10. in 11. franc, vohunski film: NOČ VOHUNOV. 13. in 14. španski ljubezenski kinemascop. film: LAŽNI ZAKON. 15. in 16. ameriški pustolovski kinemascop. film: PUSTOLOVŠČINE HUC- KLEBERRY FINNA. 17. in 18. norveški ljubezenski film: STRA¬ STNI ZALJUBLJENCI (mladini do 16. leta prepovedan). 20. in 21. italijanski V V film: DOGODEK IZ RIMA. 21. jugosl. barvni film osem nagrajenih risank (V nede¬ ljo ob 10. uri dopoldne — cene znižane). 22. jugosl. barvni film: Osem nagrajenih risank (ob 10. uri dopoldne in 3. uri popoldne — cenfi znižane). 24. in 25. ame¬ riški V V film: POSLEDNJA OBA- % LA. 27. in 28. francoski ljubezen- sko-kriminalni barvni film: DVA¬ KRATNI PREOBRAT (Prva na¬ grada za najboljšo žensko vlogo v Benetkah — Madeleine Robin¬ son). 31. in 1. 8. egipčanski film: ALŽIRSKA DŽAMILA (Posnet po resnični zgodbi). Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica — urejuje uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Tone Gustinčič, Lado Skrij, Ivan Šu¬ štar, Stane Česnik, Milko Primc in Danilo Gerk. Tehnični urednik; Janko Novak. Tisk: Tiskarna ČZP »Kočevski tisk« — Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka 602-12-3-101. Rokopisov in risb ne vračamo