ŽRTVE ZRAČNE SPET BOMO HUJŠALI: PRVI PUŠKE	KUPON ZA SODELOVANJE
EMM
ŠT. 20 - LETO 61 - CELJE, 10.3.2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR
<5	Želite da so vaša okna
/J^fj^m^	bolj varna in hkrati vaš /jt^íírW¥ Ak prostor prezračevan À MAJj^k tudi ko so zaprta?
I/ CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje
"NOVA" OKNA
prednost Jo v kvaliteti
080 12 24 www. mik-ce.si
Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli.
Sreda, 15.3.2006 na vse
i o%nakupe
POPUST
v supermarketu PLANET TUŠ CELJE.
Akcija ni predvidena za nakupe s strani pravnih oseb in za potrebe pravnih oseb, temveč predvsem za kupce, ki nabavljajo blago za potrebe lastnega gospodinjstva.
V akcijo niso vključeni izdelki v Tuš klub akciji,
tobačni izdelki in povratna embalaža.
Akcija ni predvidena za nakupe na odloženo plačilo.
tUS Kjer dobre stvari stanejo manj
UVODNIK
Vsi naši, vsi enakopravni
Vesela sem, da lahko napišem uvodnik še po »starem« Zakonu o medijih. Obeta se nam namreč čas, ko bodo možni tudi popravki rw komentarje, četudi gre pri komentarju za osebno mnenje komentatorja. Če bo mnenje komentatorja po mnenju nekoga drugega napačno, bo lahko uredništvu poslal popravek. Morda to pomeni konec političnih komentarjev, mogoče celo kritik in ocen. Bo pa zagotovo več suhoparnih poročil in vesti, ki jih po mnenju predlagateljev zakona dandanes v slovenskih medijih primanjkuje.
Problem je u tem, da se z razširjanjem popravka umikata neodvisnost novinarjev in avtonomnost urednikov. Mogoče slednjih čez čas sploh ne bomo potrebovali, če bodo kar zakoni določali, kaj lahko neki medij objavi. Sredina javna razprava o medijskem zakonu je bolj spominjala na lov na čarovnice kot pa na razpravo. Predlagatelj je bil bolj kot ne gluh za kakršne koli predloge, ki niso bili njegovi. Argumenti, ki so jih nizali novinarji, so brez pomena. Sicer pa res, čarovnica bo naredila vse, da se bo rešila grmade. Čeprav bi bilo pametno, da bi prisluhnili tem čarovnicam, ki bi med drugim lahko povedale, daje predlog zakona v praksi precej neizvedljiv. Popravek mora biti namreč objavljen u enaki obliki kot članek, na katerega se popravek nanaša. V časopisu si to še lahko predstavljamo - boste pač namesto drugega čtiva brali popravke, medtem ko je zadeva zelo zapletena v elektronskih medijih. A si bo šel užaljeni s kamero ali magnetofonom sam posnet svoj prispevek? Medij ga je dolžan zgolj objaviti, ne pa tudi pripraviti.
Novela zakona o medijih je žalosten prispevek k slovenskemu medijskemu prostoru. Ne kaže želje po tako levih kot tudi desnih medijih, po medijih zgolj za otroke, zgolj za starejše, za invalide, za marginalne skupine, ampak se ukvarja z uravnoteženostjo posameznega medija. Mogoče je cilj pripraviti medije na bližajoče se lokalne volitve. Da bodo zagotovili enako število sekund za vse kandidate. Kaže pa novela zakona tudi nezaupanje. Nezaupanje i; ustavo, ki tako ali tako določa pravico do popravka. Hkrati pa kaže tudi nezaupanje v kazenski zakonik, v katerem je jasno zapisano, kaj vse se lahko zgodi z lažnivimi, žaljivimi, obrekljivimi novinarji. Morda pa je to nezaupanje v slovensko pravosodje, ki tern hudobnim novinarskim racam ne more do živega.
CERO v gradnjo
Pravomoćno je izbran izvajalec del za gradnjo prve faze novega, sodobnega regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO), ki ga bodo v naslednjih dveh letih gradili na odlagališču Bukovžlak.
Direktor Javnih naprav in celjski podžupan Marko Zidanšek je povedal, da je bila po odprtem postopku javnega naročanja izbrana celjska delniška družba Nivo. Pogodba bo pripravljena in podpisana v roku dveh tednov, zatem bodo izvajalca uvedli v delu, že aprila ju naj bi stekla tudi prva gradbena dela.
Prva faza obsega gradnjo sortirnice ločeno zbranih surovin, objekt za demontažo kosovnih odpadkov, kompostarno za biološke odpadke, odlagališče preostanka odpadkov in gradnjo spremljajoče infrastrukture. Stala bo nekaj manj kot 4,5 milijarde tolarjev, gradnjo pa bo sofinancirala EU s skoraj 9 milijoni evrov.
Gradili bodo fazno, saj je temu prilagojena tudi dinamika financiranja. Kot je znano, projekt ob EU sofinancira tudi okolj-sko ministrstvo iz namensko zbranih taks in pa 23 občin s Celjskega. Objekti CERO I naj bi bili dograjeni Še v letu 2007.
BRST
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDA] MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
wpiektro
^Ž? T U R N Š E K
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
ŠPELA OSET
Po »pravico« na sodišče
Direktorica RŠS Adrijana Zupane naj bi bila razrešena nezakonito
Potem ko je svet zavoda Regijsko študijsko središče v Celju (RŠS) pred kratkim iz krivdnih razlogov razrešil direktorico Adrija-no Zupane in za vršilca dolžnosti direktorja imenoval celjskega podžupana Staneta Rozmana, je Adrijana Zupane medijem poslala javno izjavo, v kateri trdi, da je bila razrešena nezakonito.
»Menim, da je moja razrešitev z delovnega mesta direktorice RŠS nezakonita, zato bom v zvezi s tem sprožila ustrezne pravne postopke. Dokler ne bo zadeva rešena na sodišču, tega za javnost ne bom komentirala, da ne bi s
tem ovirala nadaljnjega obstoja in delovanja RŠS,« je zapisala Adrijana Zupane.
Za komentar te izjave smo zaprosili tudi Staneta Rozmana, ki pravi, da je odločitev Zupančeve za tožbo glede na n j ene značaj ske poteze in glede na dogodke v zadnji polovici leta pričakovana. »Mislim, da v postopku razrešitve ni bilo napake, tudi osebno sem Zupančevo večkrat pozval k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, pri čemer sem vse bolj prepričan, da bi morali razrešitev izvesti že pred meseci.«
Na sedanje delovanje RŠS tožba Zupančeve ne bo imela vpliva. »Poskušamo vse, da
bi normalizirali delo zavoda. Uspeli smo pridobiti nekaj denarja, s katerim bomo poravnali zapadle obveznosti. Predvsem želimo ustaviti plaz izstopov občin ustanoviteljic iz RŠS in v sodelovanju z župani in predvsem s strokovnjaki vnovič zagnati pripravo novih študijskih programov,« je povedal Rozman.
Zupančeva svetu zavoda očita, da pri razrešitvi ni ravnal po predpisanem postopku, da je o nameravani razrešitvi ni obvestil ter da ji ni dal možnosti ugovora.
Nadzorni odbor Mestne občine Celje je na zadnji seji seznanil mestni svet, da se
strinja z odločitvijo, da občina do ureditve razmer prekine financiranje RŠS. Tudi sami namreč menijo, da je središče neracionalno rabilo javna sredstva. Prav tako menijo, da RŠS doslej ni upravičilo namena, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, pri čemer je sredstva trošilo nezakonito in nenamensko. V nadzornem odboru pričakujejo takojšnjo ureditev razmer ter zakonito in gospodarno porabo denarja. V primeru, da se razmere v RŠS ne bodo uredile, bo nadzorni odbor mestnemu svetu in županu predlagal, da izstopi iz tega zavoda.
BRST
Z Bevcem se je opekla tudi cinkarna
Cinkarna Celje je včeraj objavila rezultate lanskega poslovanja, ki niso takšni, kot so pričakovali. Na zahtevo revizorjev so morali prevrednotiti terjatve do ljubljanskega podjetja K.K.L, preko katerega so v preteklosti prodajali svoje izdelke v ZDA, kar je čisti dobiček znižalo za dobrih 300 milijonov tolarjev. Kot se je razkrilo, so terjatve povezane z ameriškim podjetjem SI Chemicals, katerega ustanovitelj in direktor je Bojan Bevc.
Podjetje K.K.L. je izdelke tovili, da jim SI Chemicals ne cinkarne na ameriškem trgu bo poravnal 306 milijonov to-prodajalo preko Bevčevega larjev dolga, ki izvira še iz le-podjetja. Ko so v cinkarni ugo- ta 2001, jim ni preostalo dru-
gega, kot da terjatev prevrednotijo. Dolg bodo zdaj skušali izterjati po vseh možnih pravnih poteh. V cinkarni pojasnjujejo, da jim je Bojan Bevc obljubil, da bo dolg poravnal, vendar se to zaradi njegove aretacije ni zgodilo. Kot je znano, Bevc že od januarja v avstrijskem priporu čaka na izročitev hrvaškim oblastem. Po napovedih njegovega od-
vetnika Rolanda Grilca naj bi se to končno zgodilo v začetku prihodnjega tedna.
Marjan Prelec, ki je vodil cinkarno v času, ko je nastal dolg, je pojasnil, da so s podjetjema K.K.L. in SI Chemicals sicer dobro poslovali. Samo v letu 2000 so na račun tega sodelovanja ustvarili 2,5 milijarde tolarjev prihodkov.
JI
Vedeti in
ukrepati
Društvo za boj proti raku regije Celje je v tednu boja proti raku od ponedeljka do četrtka v avli Mercator centra v Celju seznanjalo obiskovalce na eni strani z zdravim načinom življenja in na drugi s škodljivostmi, ki lahko pospešijo nastanek rakavih obolenj.
Teme, pri katerih so vsak dan sodelovali tudi strokovnjaki s posameznih področij, so segale od prednosti neka-jenja (in škodljivosti kajenja) preko preudarnega pitja alkohola, preprečevanja in prepoznavanja raka na koži do sa-mopregledovanja dojk za ženske in mod za moške. Seveda je bilo pri stojnici, ki je pritegnila številne obiskovalce, mogoče dobiti tudi različna informativna gradiva.
MBP
Foto: GREGOR KATIČ
Popravek zakona za popravke
Novela medijskega zakona razširja pravico do popravka - Neodvisnost novinarjev in uredniška avtonomija ostajata?
M
KJE SO NASI POSLANCI?
Plima veteranov (in oseka borcev)
Samo nekaj dni nazaj smo ob azbestnem zakonu bolne brez mibsti izrezali iz zakona, ker da bo državni proračun vrag vzel. Danes pa množici ljudi širokosrčno odpiramo pot. do naziva vojnega veterana in hkrati do vseh pravic.
Rudi Moge, LDS
Slovenija je pred petimi leti sprejela Zakon o medijih, ki velja še danes. Vendar verjetno ne bo več dolgo. Ta teden je bila v državnem zboru javna razprava o vladnih predlogih sprememb in dopolnitev medijskega zakona. Da sedaj veljavni zakon ni dober, se večinoma strinjajo vsi. Vendar pa je predlagatelj zakona bolj ali manj gluh za argumente strokovne javnosti, torej medijev samih. Eden ključnih problemov je popravek. Ta bo po novem možen tudi pri komentarjih. Lahko se zgodi, da boste bolj ali manj brali in poslušali le še popravke in popravke popravkov.
Zakon o medijih je potreben prenove, s tem se strinjajo vsi. Vendar pa bi ga večina tudi zelo različno spreminjala. Tako se je tudi vlada sprememb lotila po svoje. Cilj novega zakona pa je zgolj pot k dobrim medijem, kot pravi generalni direktor Direktorata za medij e pri ministrstvu za kulturo Igor Prodnik: »Če bo zakon sprejet, bodo mediji delovali predvsem bolj strokovno. Stvari bodo postavljene tako, kot bi morale biti že davno. Torej, če nekdo nekaj govori, da za tem tudi stoji.« Ob tem ni nesmiselno pojasniti, da to že tako ali tako zahteva Kodeks novinarjev Slovenije. Da ob tem sploh ne omenjam Kazenskega zakonika RS. Štirje členi so namreč povezani tudi z delom novinarjev. Gre za razžalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev in opravljanje. To pomeni, da lahko nekdo, ki misli, da ga je medij oziroma novinar kakorkoli prizadel, svojo pravico tudi dobi.
Kdo ureja medije?
Vlada vidi rešitev v samem Zakonu o medijih, ki naj utiša novinarje z razširjeno pravico do popravka. Prodnik trdi nasprotno, da namreč pravica do popravka pravzaprav ni razširjena: »Člen je bil zelo malo razširjen. Stari in novi zakon sta zelo identična. Govori se samo o tem, da bo možen tudi popravek. Takšen, ki bo obrazložil nekate-
re nasprotujoče si stvari oziroma trditve, ki so bile v besedilu ah oddaji izrečene.«
Ob tem povejmo, da pravico do popravka pozna tudi obstoječi Zakon o medijih. Prizadeti so lahko vedno brezplačno objavili popravek, če se je izkazalo, da je novinar določene stvari napačno predstavil v svojem članku oziroma prispevku na kakšnem drugem mediju. Novinarska zvrst, kot je na primer komentar, pa je bila za popravke imuna. Temu ne bo več tako. Verjetno se lahko poslovite od branja dobrih političnih komentarjev, morda tudi kritik.
Novinarji pravijo, da gre prav v teh členih, ki govorijo o popravku, že do poseganja v avtonomnost tako novinarjev kot seveda tudi urednikov. »Društvo novinarjev Slovenije (DNS) že ves čas zagovarja stališče, da je pri nas uveljavljeno utemeljevanje pravice do odgovora in popravka mnogo preširoko. Sedanji predlog pa to širi na absurdno raven,« pravi predsednica celjskega aktiva DNS Nada Kumer in dodaja, da sicer novinarji niti slučajno niso proti pravici do popravka, ki je nenazadnje ustavna pravica, ampak se sprašujejo ali bo medije sedaj urejal zakon ali odgovorni uredniki: »Trenutni predlog preveč posega v novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo, če vemo, da je v zakonu predvidena tudi obveznost popravka na komentarje.«
Vprašanje pa je tudi, kako bo tako določilo živelo v praksi. Če si morda lahko predstavljamo, da bo nekdo, ki se bo čutil prizadetega, napisal popravek in mu ga bo časopis objavil, pa si je veliko težje predstavljati, kako
bo to izpeljano v elektronskih medijih, torej na radiu in televiziji. Ali to morda pomeni, da bomo brali in poslušali le še popravke, pa seveda popravke popravkov in tako v nedogled? Igor Prodnik pravi, da je to nesmisel: »Kdor to govori, širi popolnoma lažne stvari. Mediji bodo morali edino preverjati neke informacije, ki jih bodo objavili. Popravek bo v tem, da bo nekdo lahko svoje dokaze, ki jih ima, predstavil širši javnosti, da je bila vest ali neka trditev napačna.«
Težava pri razširjanju pravice do popravka je tudi v veliki možnosti zlorab te pravice. Lahko se namreč zgodi, da bos la dve strani, ki ju je novinar sicer povsem uravnoteženo in objektivno predstavil v svojem članku, začeli prati svoje umazano perilo na straneh nekega časopisa ali pa v oddajnem času radia oziroma televizije. Mogoče bo to za nekatere zanimivo prebrati ali poslušati prvič in drugič, zagotovo pa ne vsak teden ali celo dan.
Pluralizacija, koncentracija ... slovenščina
Sicer pa novela zakona ureja tudi pluralizacijo medijev, ki jo predlagatelji razumejo predvsem kot politično pluralizacijo. »Pluralnost naj bi bila pluralnost medijskega trga, torej da imamo na medijskem trgu medije, ki zastopajo različna stališča, različne opcije. Pluralnost ni sinonim za politično pluralnost, ampak pluralizacija pomeni vsebinsko raznolikost medijev in podporo tudi tistim specifičnim vsebinam, ki niso tako tržno zanimive in so sedaj zaradi tržnih zakonov v medijih diskrimini-
rane,« pravi Nada Kumer. Ne glede na to, za kakšno pluralnost se novela zakona zavzema, nikjer namreč to ni jasno določeno, pa je že jasno, da ne vedo, kako bodo pluralnost v resnici zagotavljali. Kot nam je povedal Igor Prodnik, bodo namreč nad tem bdeli le inšpektorji.
Pomembna sprememba, ki jo novela zakona prinaša, je tudi večji odstotek slovenske glasbe v radijskih programih. Po novem bo moralo bití v radijskih programih 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe slovenske oziroma bo to morala biti glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Odstotek bo še višji na programih RTV Slovenija - 40 odstotkov. Poskrbeli so tudi za slovenska imena oddaj in rubrik, ki morajo biti v slovenskem jeziku, razen kadar gre za licenčno oddajo.
Sicer pa novela zakona prinaša tudi spremembe na področju koncentracije medijev, se pravi lastniških deležev v medijih. Po novem bo ministrstvo samo odločalo o več kot 20-odstotnih deležih v medijih. Prej je namreč ministrstvo odločalo po predhodnem mnenju Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo RS. Pričakovati je bilo, da bodo o tem govorili tudi na sredini javni razpravi v državnem zboru, vendar je bila dvorana bolj ali manj prazna.
ŠPELA OSET CENTER
i muu i-iun . :
CIUI
fMiwtf04^
V začetku tedna smo s popravki zakona o vojnih veteranih pridobili tisoče novih veteranov, ki so si status prislužili med desetdnevno vojno, izgubili pa poseben status zveze borcev NOB pri dodeljevanju denarja. Glasovanje o zakonu je potekalo po znani ideološki ločnici, na eni strani LDS in SD, na drugi SDS, NSi in SLS. SNS je pri partizanih vedno na »rdeči« strani, tradicionalno probor-čevski DeSUS pa je sedenje na vladni klopci tokrat pošteno ožulilo. Čeprav so načeloma nasprotovali oženju pravic borcev, so nazadnje zakon podprli in pomagali potisniti partizansko blagajno v roke ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.
Po podatkih ministrstva smo konec leta 2004 imeli 36.356 vojnih veteranov, ki so se na takšen ali drugačen način udeležili obrambe Slovenije. Z novim veteranskim zakonom je vlada pravico do tega statusa razširila še za približno 5.000 oseb. To bodo med drugim delavci upravnih organov, ki so bili v Času agresije na Slovenijo pristojni za obrambne zadeve, pogajalci s predstavniki takratne JLA ter civilisti, ki so po odredbi policije postavljali in varovali barikade. Status vojnega veterana bo zagotovljen tudi članom republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito ter tistim članom njihovih specializiranih enot, ki so opravljali obrambne naloge na območju in v času oboroženih spopadov.
Pri tej širitvi ni bilo večjih težav, podpirali so jo vsi poslanci, del opozicije se je celo zavzemal, da jo razširijo. Radečan Matjaž Han (SD) je opozoril, da so pomembno vlogo pri obrambi odigrali tudi posamezniki, ki so prostovoljno dali na razpolago vozila, gradbene in kmetijske stroje, stanovanja, gospodarska poslopja. »Prepričani smo, da takrat ti ljudje niso preračunavali, ali se to splača oziroma ali bodo lahko kdaj imeli kakšno korist od tega,« je menil Han. Po njegovih besedah so pomembno vlogo imeli tudi cariniki na mejnih prehodih, saj so v času agresije opravljali carinsko kontrolo in tako tudi neposredno branili nezavzet-je mejnih prehodov. Drugi so opozarjali, da zakon omogoča status elektrikarjem, ki so kasarne izklapljali iz omrežje, izpušča pa podobno početje vodo vodarjev.
A takšne želje niso naletele na plodna ušesa, med drugim so koalicijski poslanci
opozarjali na menda dvoumno vlogo nekaterih carinikov. »Kar nekaj takratnih carinikov, ki so bili cariniki zvezne carinske uprave na mejnih prehodih na blagovnih terminalih, je praktično nastopalo v petokolonaški vlogi,« je dejal Stanislav Brenčič (SLS). Novo Slovenijo je celo zaskrbelo, da bo preširok krog upravičencev razvrednotil pomen veterana vojne za Slovenijo. Rudi Moge (LDS) se je kot eden redkih vprašal, kakšne finančne posledice bo imelo Širjenje veteranskega statusa. »To se mi ne zdi prav v trenutku, ko smo pred največjimi izzivi v Evropski uniji, ko dopovedujemo sodnikom, zdravnikom, učiteljem, kulturnikom, da je treba zategnit pas,« je opozoril Moge.
Opozicija je enotno nastopila proti finančnemu enačenju borcev z drugimi veterani. Z zakonom o veteranih je namreč prenehal veljati poseben zakon o financiranju zveze borcev, sredstva pa jim bo tako kot drugim veteranskim organizacijam odmeril z uredbo minister za delo, družino in socialne zadeve. Prepričala jih niso niti pojasnila ministra Drobniča, da se z novelo zakona postavljajo enaka merila za vse veterane in njihove organizacije ter da bodo borci ohranili vse pravice.
>•?"' . V.
i I
Bojan Kontič
Bojan Kontič (LDS) je opozoril, da se bo očitno nadaljeval trend zmanjševanja sredstev za financiranje Zveze združenj borcev NOB, ki sejepo njegovih besedah začel z nastopom sedanje koalicije. »Borci bodo odrinjeni podobno, kot je bila pred dnevi (s strani ministra Drobniča) odrinjena novinarka,« je dejal Kontič in si prislužil opomin predsedujočega. Po Kontičevih besedah zveza borcev ne združuje samo borcev, ampak tudi žrtve vojne. »Za veterane imamo vsoto, ki jo bomo delili po novem. To seveda pomeni, da bodo veterani vojne za Slovenijo dobili več, ampak na račun drugega združenja,« je prepričan velenjski poslanec.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Hitra rešitev
Pot pomembnejša od cilja
Celjski mestni svetniki so za novo direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje s pre-pričljivo večino 21 glasov imenovali Andrejo Rihter. Dolgoletna direktorica, ki je s svojim delom nekdanjemu muzeju revolucije vdahnila nove vsebine, je svoje mesto zapustila leta 2000, ko je postala ministrica za kulturo v takratni Drnovškovi vladi. Zdaj se vrača »v sedlo«, pra-i, da polna zamisli in novih projektov, še vedno trdno prepričana; da je pot pomembnejša od cilja.
Je rojena Celjanka. V Celju je končala osnovno šolo in gimnazijo, medtem ko je sociologijo in zgodovino do-študirala na ljubljanski filozofski fakulteti. Ko jo povprašate o otroštvu, vedno pove, da je bilo lepo živeti v hiši, kjer je imel svoj atelje tudi sloviti celjski fotograf Josip Pelikan. Že v otroštvu je spoznavala njegovo delo, posebej se je navezala na njegovo hčer Boženo. Vezi iz mladosti so rodile zaupanje in mnogo let kasneje enega njenih najuspešnejših projektov - obnovo in prezentacijo ateljeja tega celjskega mojstra fotografije. Pri tem ne bo pozabila mojstrove muhavosti in sitnarjenja, ko so mu otroci s svojo igro dvorišču kratili obvezni popoldanski počitek.
Po študiju
; je vrnila v Celje in dve leti pogodbeno poučevala na I. gimnaziji. Učila je zgodovino in samoupravljanje s temelji marksizma. Da je levičar-	Andreji
ka, ni nikoli
skrivala, tudi zato je bila ves čas aktivna v politiki, zlasti v prejšnji Združeni listi socialnih demokratov, v današnji stranki Socialnih demokratov pa predseduje celjski območni organizaciji.
Direktorsko mesto v nekdanjem muzeju revolucije je prevzela leta 1981. Ko je postal muzej novejše zgodovine, mu je znala najti nove, privlačne vsebine. Zbirka, posvečena revoluciji in narodnoosvobodilnem boju, je skupaj s Starim piskrom postala le ena od stalnih muzejskih postavitev. V prostorih muzeja novejše zgodovine je svoj prostor našel prvi slovenski otroški muzej Hermanov brlog. V njem se je z leti zvrstila že vrsta postavitev in razstav. S tem projektom je pravzaprav dosegla največ - nominacijo za evropski muzej leta.
Njen projekt Pelikan je v širšo slovensko javnost izstrelil ime enega najpomembnejših - dolga leta po krivem že skoraj pozabljenega mojstra fotografije. Njegov stekleni atelje je edinstven v tem prostoru, podobno kot zbirka njegovih fotografij, skrbno zbrana v izjemni monogra-
ŇTĚC
fiji. Prav z umestitvijo Pelikanovega dela v širši slovenski prostor in tudi v Evropo so povezani njeni načrti za neposredno prihodnost.
Kot zgodovinarka mlajše generacije se močno zaveda, da zgodovina niso le datumi, bitke, dogodki... Zgodovina je življenje in živi skozi zgodbe ljudi. Prav to jo je vodilo pri stalni muzejski postavitvi Živeti s Celjem. Ob zbirki predmetov, ki dokazujejo, kakšno je bilo meščansko življenje Celja, je znala postavitvi vdahniti tudi pečat sedanjosti. V razstavnih prostorih se redno izmenjujejo predstavniki nekoč silno čislanih mestnih obrtnikov in prikazujejo v živo, kako so nekoč delali. Po večletnih prizadevanjih ji je uspelo pridobiti tudi dodatne prostore, v katerih so postavili slovensko zobozdravstveno zbirko.
Najširša slovenska javnost jo je vseeno spoznala šele, ko jo je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek povabil v svojo vlado, pri čemer ga je sprva zavrnila. Prav ta njena poteza kaže, da odločitev ne sprejema »na prvo žogo«. Temeljito je premislila in potem ponujeno mesto ministrice za kulturo le prevzela. V slovenskem spominu bo ostala kot ministrica, ki je veliko postorila pri sprejemanju zakonodaje na področju kulture in ki je stkala številne evropske povezave. V spominu Celjanov bo ostala ministrica, ki je Rihter	CelJe na-
redila malo. Projekt gradnje muzejskih depojev je sedanji minister zakopal globoko v predale svoje mize, denarja za nujne obnove Starega gradu in Knežjega dvorca je bilo zelo malo, v projekt kulturnega tolarja pa jc vendarle uvr stila izgradnjo nove celjske knjižnice.
Na zadnjih volitvah je kandidirala za državno svetnico in v predstavitvenem gradivu zapisala, da želi svoj pogled na umetnost prenesti v politiko... Na volitvah je pogorela.
Po letu dni, ko je še do konca izkoristila privilegije bivše ministrice, se je vrnila v muzej novejše zgodovine in zdaj bo spet njegova direktorica. »Storila bom vse, da Celje postane kulturna prestolnica Evrope v letu 2012,« pravi. Njeni sodelavci pa kar nekako s strahom pričakujejo njene nove projekte. Vedno je bila polna idej in nič drugače ni danes. Za njihovo uresničitev je treba trdo delati. In ker je pri vodenju avtokratska, trmasta in odločna, se njenih novih podvigov mnogi kar bojijo.
BRANKO STAMEJČIČ
Vnovičen razpis po volitvah
V zavodu Celeia ostaja do konca leta kot v.d. direktorice Darja Pavlina -Najprej bodo natančno ovrednotili izgubo
Na zadnji seji mestnega sveta v Celju so bila v ospredju kadrovska vprašanja. Nova direktorica Muzeja novejše zgodovine v Celju bo Andreja Rihter, ki bo mandat nastopila 1. junija. Pri obravnavi kandidatov, ki so se prijavili za delovno mesto novega direktorja Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia pa je občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade predlagala ponovitev razpisa.
Po mnenju komisije, s tem pa so se strinjali tudi svetniki, nihče od štirih kandidatov (Darja Pavlina, Željko Cigler, Bojan Vivod in Zvone Koren) ni ustrezal zahtevam, ki jih ima občina do tega zavoda. Tako so svetniki najdlje do konca leta podaljšali opravljanje direktorske funkcije v novem zavodu za kulturne prireditve in turizem Darji Pavlina, ki delo opravljala kot vršilka dolžnosti. Prav tako naj bi spremenili razpisne pogoje, tako da bi lahko kandidirali tudi tisti z visoko strokovno izobrazbo in ne le z univerzitetno, posebej pa naj bi izpostavili zahtevo, da bo direktor sposoben menedžer, ki bo znal tržiti storitve zavoda.
Razprava je pokazala, da je bila združitev zavodov za kulturne prireditve in za turizem v nov skupen zavod izsiljena, ne dovolj premišljena in tudi preuranjena, na kar so nekateri svetniki opo-
zarjali že ob sprejemu te odločitve. Tildi poprej silno uspešen zavod za kulturne prireditve ima namreč vse več težav, nova galerija Račka, ki so jo odprli s silnim pompom pa vse dni sameva. Položaj je še dosti hujši v zavodu za turizem, kjer naj bi po nekaterih informacijah »nabrali« približno 20 milijonov tolarjev izgube, kako jo bodo pokrili pa pred sprejemanjem zaključnega računa, pa še nihče ne ve.
Svetniki so bili v razpravi začudeni, ker se za to delovno mesto ni prijavilo več kandidatov, in menili, da se tudi v tem kaže odnos mesta do kulture in do turizma. Ni namreč jasno, kaj Celje od zavoda pričakuje in na kakšne vire financiranja sploh lahko računa. V.d. direktorice Darja Pavlina pravi, da bodo nov razpis objavili šele proti koncu leta. »Najprej moramo ugotoviti točno višino izgube v zavodu za turizem, zavod pa tudi čaka na sprejem rebalansa proračuna, kjer bomo tudi videli, koliko sredstev bo občina namenila obstoječim in novim dejavnostim zavoda.« Ker smo tudi pred lokalnimi volitvami, se zdi še bolj smiselno in fer z razpisom počakati na izid volitev.
BRST
Vendarle tudi zlati grb
Še največ razprave je bilo na zadnji seji mestnega sveta v Celju o letošnjih dobitnikih občinskih priznanj.
Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je letos izbirala med 17 predlogi in v prvotnem predlogu ni predvide-
la dobitnika zlatega grba. Tik pred sejo pa so se sestali še enkrat in mestnemu svetu predlagali, da zlati grb ob 50-letnici organizirane dejavnosti podeli celjskim prostovoljnim gasilcem in tudi celjski poklicni gasilski enoti. V razpravi so svetniki to podprli in celo zahtevali dva zlata grba - pose-
bej za prostovoljce in za poklicno enoto. Zedinili so se v kompromisnem predlogu, da dobijo vsak svoj grb, ki pa šteje kot eden, medtem ko bodo denarno nagrado, ki bo znašala okrog 1,2 milijona tolarjev, razdelili na pol.
Srebrna grba bosta dobila podjetje Mik in dramski
Med svetniki vse več računalnikov
V Celju od januarske seje mestnega sveta naprej svetnikom in vabljenim na seje ne pošiljajo več pisnih gradiv za dnevne rede sej.
Vsa gradiva so namreč objavljena na spletu, svetniške skupine pa so si lahko z občinskim prispevkom za njihovo delo že nakupila vso potrebno računalniško in pisarniško opremo. Že na prejšnji seji so se, kar nekam sramežljivo pojavili med svetniki prvi trije prenosni računalniki, preko katerih so svetniki tudi med sejo spremljali gradiva. Na zadnji seji je bilo prenosnih računalnikov, za katere so zagotovili električne priključke, že šest. Pričakovati je, da se bo to število še večalo. BS - Št. 20-10. marec 2006 --
igralec Bojan Umek, bronaste pa podjetnika Miran Gra-cer in Marjan Žonta ter podjetje Kova. Za odličnost med študijem bodo podelili tudi štiri kristalne grbe, ki jih bodo prejeli Tadeja Forštner, Gregor Poglajen, Peter Medved in Andreja Grobelšek.
BS
Pomoč pri napovedi
Občina Radeče je tudi letos pripravila organizirano oddajanje napovedi za odmero dohodnine davčnih zavezancev.
Radečani bodo napoved lahko osebno oddali v torek, 14. marca, med 8. in 15. uro na krajevnem uradu v Radečah. Zanimanje občanov za takšno organizirano oddajanje napovedi je zelo veliko, so povedali na občini, saj bodo krajanom ta dan na voljo tudi davčne svetovalke, ki jim bodo svetovale pri morebitnih nejasnostih v zvezi z izpolnjevanjem napovedi za odmero dohodnine.
BA
am
Darja Pavlina ostaja v.d. direktorice do konca leta.
Po škropiva s potrdilom
Nakup številnih fitofarmacevtskih sredstev je od 1. januarja mogoč le z ustreznim potrdilom
Enega od tečajev so predstavniki KGZ Celje včeraj pripravili v Rogaški Slatini. (Foto: IŠ)
»Malo >štupe< pa mora biti,« je ena od popularnejših domislic, ki kroži te dni med ljudmi, nekateri med njimi pa se sprašujejo, kaj je s temi tečaji za pravilno uporabo različnih škropiv, točneje rečeno fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Naj takoj povemo, da določila ne veljajo recimo za domačo uporabo, temveč za tržne pridelovalce.
Ljudje bodo lahko FFS še naprej nemoteno kupovali, če sredstva niso razvrščena ali označena kot zelo strupena in če so pakirana za tretiranje do največ 10 arov (l.OOOm2) površine oziroma za pripravo največ do 100 litrov škropilne mešanice. Za vsa ostala sredstva in velikosti pakiranj velja, da se smejo prodati le uporabniku, ki ob nakupu predloži veljavno izkaznico o pridobitvi znanja iz fi-tomedicine. Seznam FFS, ki se lahko prodajajo brez ustreznega potrdila, je objavljen na spletni strani Fito-sanitarne uprave RS (Furs), trenutno pa ga še dopolnjujejo. Prodajo FFS (ob izpolnjevanju različnih pogojev so na voljo v specializiranih prodajalnah, cvetličarnah in prodajalnah z neži-vilskim blagom ali posebnih delih prodajaln z živili) nadzorujejo kmetijski inšpektorji, za kršitev pa je predpisanih od 200 tisoč do S milijonov tolarjev kazni. Tečaj za pridobitev potrdila Zakon o FFS določa, da lahko pravna ali fizična ose-
Izenačeni pogoji za vse
Celjski mestni svet je na zadnji seji za dobrih 9 odstotkov znižal plačilo vrt-čevskih programov staršem otrok, ki živijo v Celju, vrtec pa obiskujejo v drugih občinah.
S tem je izpolnjen zahtevek, da občina krije del cene programa. Razloge za tak sklep je pojasnila Sandra Stajnko iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti, ki pravi da je bil osnovni razlog za ta ukrep poenotenje plačilne politike za starše vseh otrok, za katere je občina po veljavni zakonodaji dolžna zagotavljati razliko med cenami in plačili. »Po zakonu ima občina tudi pravico, da lahko dodatno zniža plačila staršev. Prej je ta sklep veljal le za starše iz Celja, ki imajo ottoke v celjskih javnih vrtcih, z zadnjim sklepom mestnega sveta pa smo to razširili tudi na tistih 178 celjskih otrok, ki obiskujejo druge slovenske vrtce.«
BS
Iris Škerbot
ba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je tržni proizvajalec, uporablja FFS le, če izpolnjuje predpisane pogoje glede izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti in FFS nanaša z ustreznimi napravami. »To v praksi pomeni, da morajo vsi tržni proizvajalci oziroma kmetje (po pravilniku izvajalci varstva rastlin), pridobiti ustrezno izobrazbo za uporabo teh sredstev,« je pojasnila Iris Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Celje. Seveda morajo ustrezno izobrazbo pridobiti tudi drugi, ki so tako ali drugače v stiku s FFS, med drugim tržni pridelovalci okrasnih rastlin in sadilnega materiala, delavci, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah ...
Izobrazbo pridobijo z udeležbo na vsaj 15-urnem tečaju, ki jih na Celjskem poleg KGZ Celje izvajajo še na Šolskem centru Šentjur in žalskem Institutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo-
venije. »Tečaji so se začeli že pred časom, saj smo mnogi koncesijo za njihovo izvajanje pridobili že pred petimi leti. Kot zadnji rok za pridobitev potrdila je bil namreč določen začetek leta 2004, po zadnjih dopolnitvah Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitome-dicine pa je bil podaljšan na 1. januar 2006 oziroma preden izvajalec začne izvajati ukrepe varstva rastlin,« je omenila Škerboto-va.
Ustrezno strokovno usposobljenost morajo pridobiti in izkazovati tudi prodajalci FFS, odgovorne osebe v podjetjih in predavatelji na usposabljanjih. Zato so in še potekajo usposabljanja vseh udeleženih na različnih stopnjah. Ločijo se po trajanju, zahtevanih predhodnih znanjih, delovnih izkušnjah ... Da je stvar precej resna, dokazuje med drugim dejstvo, da tečaje spremljajo na Fur-su, kmetijski inšpektorji pa nadzorujejo tako delo predavateljev kot tudi odgovornih oseb, prodajalcev in izvajalcev ukrepov varstva rastlin.
Kot marsikje drugje, se tudi tu najdejo izjeme - posamezniki, ki so zaključili kmetijsko šolo ali so po izobrazbi kmetijski ali vrtnarski tehnik, lahko potrdilo o usposobljenosti pridobijo na osnovi izobrazbe, vendar pa se morajo tudi ti v treh letih udeležiti enodnevnega obnovitvenega tečaja ali najmanj enega predavanja s področja zdravstvenega varstva rastlin. Ta določba
velja tudi za vse, ki so in še bodo opravili začetni tečaj. Pri KGZ Celje so doslej izvedli obnovitvene tečaje že za več kot 1.300 slušateljev.
Najvišja cena tečaja je določena s strani Fursa in je enotna na območju celotne RS, pri KGZ Celje pa udeležbo na 3-dnevnem tečaju, ki obsega 15 šolskih ur, zaračunajo 13 tisoč tolarjev. Prijave sprejemajo na posameznih izpostavah KGZ Celje.
Do konca februarja so pri KGZ Celje, ki pokriva Savinjsko in Koroško statistično regijo, za izvajalce ukrepov varstva rastlin izobrazili več kot 4.500 oseb, približno 300 pa je ustrezna potrdila pridobilo na podlagi predhodnega znanja. Pripravili so 108 tečajev na različ-
nih lokacijah na območju zavoda in vsebine prilagodili ciljnim skupinam. Torej, vsebina je bila precej odvisna od tega, ali so se tečaja udeležili poljedelci (mimogrede, teh je bilo največ), vinogradniki, sadjarji ali predstavniki katere druge kmetijske panoge. Po končanem tečaju slušatelji opravljajo pisni izpit in dobijo izkaznico s fotografijo, s katero se izkažejo v trgovini. Glede na več podeljenih koncesij in dejstva, da od okoli 10 tisoč subvencijskih vlog, ki jih oddajo kmetje na območju KGZ Celje, vsi kmetje ne bodo škropili oziroma bodo prosili za pomoč sosede, na KGZ Celje ocenjujejo, da gredo z začetnimi izobraževanji proti koncu. Vrtičkarji oproščeni Po vsem povedanem se seveda zastavlja vprašanje, kako bo z vrtičkarji. Torej tistimi, ki skrbijo za par trsov ah, na primer, pridelujejo krompir za domačo uporabo. »Za sredstva, ki niso razvrščena ali označena kot zelo strupena in če so pakirana za tretiranje do največ 10 arov površine oziroma za pripravo največ do 100 litrov škropilne mešanice, namenjena pa so manjšim pridelovalcem, določila seveda ne veljajo - ljudje jih bodo lah-
ko še naprej kupovali. Teh seveda obstoječa zakonodaja ne zavezuje, da opravijo tečaj, lahko pa se zanj prostovoljno odločijo,« je razložila Škerbotova in dodala, da »se je sprva pojavilo kar nekaj skeptikov, bilo je tudi nekaj hude krvi zaradi teh določil. Vendar vse bolj opažamo, da ljudem po opravljenem tečaju ni žal, da so se ga udeležili. Na tečajih govorimo namreč o praktičnih stvareh. Poleg tega vsebino prilagajamo in tako se lahko slušatelji marsičesa naučijo.«
Vendarle zna v dneh, ko se bo zima le poslovila, priti do nerazumevanja s strani kupcev FFS, s katerimi se bodo ubadali zlasti trgovci. Ti verjetno sredstev ne bodo prodajali, če se kupci ne bodo ustrezno legitimirali, in zato lahko med vrtičkarji in manjšimi vinogradniki pričakujemo kar nekaj hude krvi. Za to je včasih dovolj že, če je neka »štupa« dnigače zapakirana.
URŠKA SELIŠNIK
CELJE
Otroci z RK na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Celje je med zimskimi počitnicami omogočilo letovanje osnovnošolskih otrok iz socialno ogroženih družin v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču.
Letovanja se je udeležilo 12 otrok, po trije otroci z Dobrne in Frankolovega ter po dva otroka iz Nove Cerkve, Štor in Celja. Otroci so Uživali v plavanju v zimskem bazenu in sprehodih v naravo, pa tudi v vrsti glasbenih nastopov, športnih iger in drugih aktivnosti. MBP, foto: IP - Št. 20-10. marec 2006 -
Položnice z zamudo
Kar nekaj občanov se je zadnje čase začelo spraševati in ugibati, zakaj niso prejeli položnic za plačilo prispevka, sklenjenega na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ker je Davčni urad Celje v postopku reorganizacije, so se prejšnji mesec pojavih določeni problemi z zlitjem baz v računalniških aplikacijah, zaradi česar ni bilo mogoče pravočasno pripraviti plačilnih nalogov za zavezance, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. So pa po zagotovilu pristojnih v oddelku za odmero in kontrolo fizičnih oseb napake že odpravljene in zavezanci bodo v naslednjem tednu prejeli plačilne naloge za januar in februar skupaj. Na plačilnih nalogih bo ustrezno prilagojen tudi datum zapadlosti prispevkov. Zavezanci se lahko s konkretnimi vprašanji obrnejo tudi na pristojni davčni urad. MATEJA JAZBEC
TOČ
Sotelia za zahtevnejše goste
Terme Olimia že sprejemajo prve goste v novem hotelu - Načrti na Golteh in v Makedoniji
V Termah Olimia so v lo-rek po natančno enem letu gradnje odprli nov hotel Sotelia. Naložba, ki bistveno dopolnjuje turistično ponudbo celjske regije, je vredna 2,8 milijarde tolarjev, pri čemer jim je 619 milijonov tolarjev uspelo dobiti iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Direktor Zdravko Počivalšek pravi, da je bila gradnja novega hotela nujna, saj so z dosedanjo zasedenostjo svojih zmogljivosti izčrpali vse možnosti za še boljše poslovne rezultate. Poleg tega želijo v zdravilišče privabiti tudi zahtevnejše goste.
Posebnost hotela Sotelia je njegova tesna povezanost z okoljem. Z razgibanostjo prostorov, velikimi in s svetlimi površinami in tudi s streho, na kateri raste trava, lahko gostje dobijo občutek, da bivajo sredi narave. Hotel ima poleg 145 sodobnih sob med drugim tudi wellness center na površini 400 kvadratnih
metrov ter kongresni center, ki lahko v petih dvoranah sprejme 400 ljudi. Hotel ima tudi garažno hišo s 95 parkirnimi mesti in je s podzemnim hodnikom povezan z ostalimi objekti v zdravilišču.
Zdravko Počivalšek pravi, da je bilo preteklo leto za Terme Olimia eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Ustvarili so 2,3 milijarde tolarjev prihodka, čistega dobička pa skoraj 300 milijonov tolarjev in je od predlani višji za dobro četrtino. Imeli so več kot 67 tisoč gostov, ki so ustvarili skoraj 300 tisoč prenočitev, kar je za 6,7 odstotka več kot leta 2004. Prevladovali so obiskovalci iz Slovenije, Italije, s Hrvaške in iz Avstrije. Razveseljivo je, pravi Počivalšek, da narašča število prenočitev tujih gostov, za katere tudi računajo, da bodo najpogostejši obiskovalci njihovega novega hotela. Letos naj bi bile prenočitvene zmogljivosti Term Olimia izkoriščene 50-odstotno, pri
Čemer naj bi se v prihodnjih letih to občutno povečalo. Počivalšek napoveduje, da bodo v nekaj letih presegli tri milijarde tolarjev letnega prihodka, dobiček naj bi znašal od 200 do 300 milijonov tolarjev.
Posebnost hotela Sotelia, ki ima štiri zvezdice in 145 sob, je njegova tesna povezanost z okoljem.
Poleg savn ter lepotnega rinih Zlakah. Vendar s tem Golteh, medtem ko razmiš-
in kongresnega centra, ki ji bodo še letos zgradili v Termah Tuhelj na Hrvaškem, nameravajo Terme Olimia na drugi strani Sotle uresničiti tudi stare načrte in postaviti apartmajsko naselje v Ha-
Comet bo tožil organizatorje stavke
V podjetju še vedno čutijo posledice ambiciozno
Zreški Comet bo proti organizatorjem stavke leta 2004 vložil odškodninsko tožbo, je napovedal predsednik uprave podjetja Aleš Mi-keln. Kot je znano, je stavko, ki je trajala en mesec, organiziral mariborski odbor sindikata Neodvisnost - KNSS, pri čemer je vrhovno sodišče prejšnji mesec razsodilo, da je bila stavka nezakonita. Mikeln je prepričan, da bodo tožbo dobili in jim bo povrnjena vsaj neposredna škoda, ki so jo ocenili na 106 milijonov tolarjev. Posredna škoda, ki jo v podjetju čutijo še danes, pa je kar desetkrat višja.
»Posledice stavke so zelo globoke in jih je mogoče čutiti na več ravneh,« je povedal Aleš Mikeln, ki v času stavke še ni bil na čelu Co-
»Pričakujemo, da bomo preko sodišča izterjali vsaj neposredno škodo zaradi stavke,» pravi predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln.
meta. Navznoter, v kolektivu, je močno skrhala odnose med zaposlenimi, navzven je podjetje izgubilo ugled in oznako zanesljivega dobavitelja. »Comet je zaradi stav-
ke izgubil nekaj pomembnih kupcev, padla je vrednost delnic, znižal se je tudi ugled Cometovih blagovnih znamk. A škode ni utrpelo le podjetje, ampak tudi stavkajoči, ki niso dobili aprilske plače,« je še dodal Mikeln.
Predsednik mariborskega odbora sindikata Neodvisnost - KNSS Milan Me-sarič, ki je bil glavni organizator stavke v Cometu, je že napovedal, da bodo pravico iskali na ustavnem sodišču in če bo treba, tudi na evropskem.
Comet je lani posloval z izgubo, ki je znašala približno 200 milijonov tolarjev in je nastala zaradi zahteve revizorjev, da matično podjetje v breme poslovnih odhodkov knjiži vse obveznosti za hče-
Adriatic Slovenica povečuje tržni delež
Zavarovalnica Adriatic Slovcnica ima po oglaševalski bitki zdravstvenih zavarovalnic dobrih 330 tisoč zavarovancev in je lanski 17-odstotni tržni delež letos povečala na 23 odstotkov. Predsednik uprave Dušan Novak je napovedal, da letos, tudi na račun novih zavarovancev, načrtujejo 56 milijard tolarjev premij.
Lani je Adriatic Slovenica, ki je druga največja splošna zavarovalnica v državi, ustvarila milijardo tolarjev dobička, obseg skupnih premij pa je znašal 48 milijard tolarjev. Zavarovancem so izplačali 29,5 milijarde tolarjev
škode, za rezervacije pa so namenili 8 milijard tolarjev. Letos naj bi izplačali 34,1 milijarde tolarjev škod, za izravnalne sheme v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa bodo poračunali tri milijarde tolarjev. Zakon jim sicer za poravnavo teh obveznosti omogoča daljši rok, vendar so se odločili, je povedal Dušan Novak, da bodo to storili že letos.
Ena od pomembnejših nalog zavarovalnice, ki zaposluje 1.100 ljudi, bo letos krepitev in širitev tržne mreže v Sloveniji, vse bolj pa se ozirajo tudi v tujino. Od lani imajo v Trstu predstavništvo, pri-
ložnosti pa iščejo tudi na območju bivše Jugoslavije. »Kandidirali smo za nakup ene od srbskih zavarovalnic, hkrati pa razmišljamo tudi o ustanovitvi zavarovalnice na Hrvaškem,« je povedal Novak. Napovedal je tudi, da se čim prej nameravajo povezati tudi z eno od večjih bank, da bodo lahko ponujali produkte na področju bančnega zavarovalništva. Trenutno najbolj tesno sodelujejo z Deželno banko Slovenije, vendar bo odločitev, s kom se bodo povezali in kdaj, odvisna od tega, kako se bodo razpletle lastniške zgodbe v NLB, NKBM in Abanki.
njihovih načrtov še ni konec. Že nekaj časa se namreč dogovarjajo o lastniškem vstopu v smučarski center na
ljajo tudi o naložbah v Makedoniji.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Zdravko Počivalšek napoveduje, da se bodo v Termah Olimia še letos zgodile nekatere večje lastniške spremembe. Eden od sedanjih večjih lastnikov (Krekova družba ali Kad) bo odkupil delež, ki ga imajo Slovenske železnice.
enomesečne stavke - Letošnji načrti zastavljeni
rinsko podjetje Idnina iz Makedonije, ki je v stečaju. Kljub večji fizični prodaji so lani zaslužili manj, kot so načrtovali. Mikeln pojasnjuje, da so se morali boriti z vse hujšo konkurenco kitajskih proizvajalcev umetnih brusov in rezalnih plošč. Ker so prepričani, da jim s cenami nikakor ne bodo mogli kljubovati, bodo v svoje izdelke vložili še več znanja ter še bolj znižali proizvodne stroške. »Na tujih trgih, kamor prodamo 80 odstotkov proizvodnje, vidimo prihodnost zlasti v izdelkih višjega cenovnega razreda.« Za letos so si zastavili zelo ambiciozne načrte. Pričakujejo, da bodo prihodke od prodaje povečali na 9,6 milijarde tolarjev in imeli približno 300 milijonov tolarjev Čistega dobička.
JANJA INTIHAR
Tako kot celotna zavarovalnica je bila lani uspešna tudi njena poslovna enota v Celju. Direktor Marjan Krajne je povedal, da so lani ustvarili 4,7 milijarde tolarjev premij, kar pomeni 7,6-odstotno rast glede na leto 2004. Za izplačilo odškodninskih zahtevkov je celjska enota, ki ima približno 40 tisoč zavarovancev, lani porabila 3,1 milijarde tolarjev. Letošnji cilj enote je povečati tržni delež do 20 odstotkov in ustvariti šest milijard tolarjev premij. Zaposlili bodo tudi deset novih delavcev.
JANJA INTIHAR
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE
(obdobje od 1. 1. 06 - 28. 2. 06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	TURK - MERNIK MIRA, s.p., ŽENSKO FRIZERSTVO - MIRA, Laško, opr.št. St 92/05 (datum: 24. 1. 06)
b)	LDM, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o., Rogatec, opr.št. St 70/05 (datum: 24. 1. 06)
C) ADEO SLOBODAN NEDIČ, S.p., Vojnik,
opr.št. St 83/05 (datum: 24. 1. 06) č) CHASSOT - SLOVENIJA, TRGOVINA NA DEBELO, ZEF VUČAJ,

Celje, opr.št. St 93/2005 (datum: 1. 2. 06)
d)	SKD KLJUČAVNIČARSTVO, ČEŠNOVAR EMIL ml. opr.št. St 82/05 (datum: 1. 2. 06)
e)	ČISTILNI SERVIS ROGAŠKA MF ŽERAK FRANC, s.p., Rogaška Slatina, opr.št. St 91/05 (datum: 1. 2. 06)
f)	VODIFLOR, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO NEŽIVILSKIH PROIZVODOV, d.o.o.. Vojnik, opr.št. St 81/05 (datum: 1. 2. 06)
g)	GROS - PORT TRADE, PODJETJE ZA ORGANIZACIJO PREVOZOV, TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM, d.o.o., Celje, opr. št. St 88/05 (datum: 1. 2. 06)
h)	IMPORT TRADÉ, TRGOVINA IN STORITVE,
d.o.o. Podčetrtek, opr. št. St 80/2005 (datum: 3. 2. 06)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE IN ZAKLJUČI
a) SUBTEHNIK TRADE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, POSLOVNE STORITVE, d.o.o., Šentjur, opr.št. St 33/05 (čl. 99/I ZPPSL, datum: 19. 12. 05, pravnomočen sklep: 17.1.06)
3.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI
a)	MUSAR, ČISTILNI SERVIS IN TRGOVINA, d.o.o., Radeče, opr.št. St 12/05 (čl'. 169 ZPPSL, datum: 16. 1. 06, pravnomočen sklep: 26. 1. 06)
b)	TOLO, TOVARNA LAHKE OBUTVE, d.o.o., Šentjur, opr.št. St 26/01 (čl. 169/1 ZPPSL, datum: 16. 1. 06, pravnomočen sklep: 25. 1. 06)
c)	ELEKTROKOVINAR LAŠKO, PODJETJE KOVINSKIH IZDELKOV p.o. Laško, opr.št. St 24/95 (čl. 169 ZPPSL, datum: 6. 1. 06, pravnomočen sklep: 25. 1. 06)
č) MOTIVA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. Velenje, opr.št. St 45/ 05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 16. 1. 06, pravnomočen sklep: 26.1.06)
d)	TRGOVINA CRACKER TOWN ANITA PEČAR, s.p., Slovenske Konjice, opr.št. St 66/05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 16. 1. 06, pravnomočen sklep: 7. 2. 06)
e)	TREND SISTEMI, INFORMACIJSKI INŽENIRING, d.o.o., Velenje, opr. št. St 64/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 16. 1. 06, pravnomočen sklep: 26. 1. 06)
f)	BOJAN SENICA, s.p., SEE-TRANS Škofja vas, opr. št. St 27/05 (fil. 99/II ZPPSL, datum: 22. I2. 05, pravnomočen sklep: I7. I. 06)
g)	HOJNIK SGT, STORITVE, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, k.d., Velenje, opr. št. St 19/05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 22. 12. 05, pravnomočen sklep: 17. 1. 06)
h)	ZELEZARNA ŠTORE - VZDRŽEVANJE, Štore, opr.št. St 31/ 2000 (čl. 169/1 ZPPSL, datum: 22. 12. 05, pravnomočen sklep:
e Konjice, opr.
1. 06)
i) KOPLAST PLASTIČNI IZDELKI, št. St 52/05 (čl. 99/II ZPPSL, d sklep: 14. 2. 06) j) TRGOVINA NA DEBELO V TRANZITU, OPREŠNIK MARTINA, s.p., Planina pri Sevnici, opr. št. St 11/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 23. 1. 06, pravnomočen sklep: 3. 2. 06) k) ZLATARSTVO, URARSTVO IN PRODAJA. MITJA PIREČNIK, s.p., Velenje, opr.št. St 158/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 23. t. 06, pravnomočen sklep: 4. 2. 06) I) SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN TEHNOLOŠKE OPREME MARJAN KROPEČ, s.p., Podplat, opr. št. St 150/04 (čl. 99/11 ZPPSL, datum: 27. 1. 06, pravnomočen sklep: 21.2.06) m) INGRATA, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr. št. St 51/05 (čl. 169 ZPPSL, datum: 27. 1. 06, pravnomočen sklep: 10. 2. 06)
4.	PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI
a)	HOTELIRSTVO ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM, d.o.o., Rogaška Slatina, opr. št. St 54/05 (datum: 30. 1. 06, pravnomočen sklep: 27. 1. 06)
b)	JURMES TRGOVINA, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o., Šentjur, opr. št. St 37/05 (datum: 18. 1. 06, pravnomočen sklep: 3. 2. 06)
c)	PAN LES TRADE, TRGOVINA, d.o.o., Rogaška Slatina, opr.št. St 46/05 (datum: 25. 1. 06, pravnomočen sklep: 10. 2. 06)
5.	LIKVIDACIJSKI POSTOPEK SE ZAČNE
NW
Najdite nas, mmi^wM® nagradi vas!
|0tOtl -partner i najboljšim tiuaom
ICIJE
Zaključek z Anžejem in žrebom izletov
V igri Najdite nas, Center Interspar nagradi vas, je bilo podeljenih že za pol milijona tolarjev nagrad!
Le še nekaj dni nas loči od srede, 15. marca, ki obljublja nove razsežnosti nakupovanja in druženja v Centru Interspar Celje. Ker bo v slednjem na dan odprtja ekipa Radia Celje in Novega tednika vseskozi prisotna, boste lahko utrip prvega dne večjega in lepšega centra ujeli tudi na radijskih frekvencah.
Glavno dogajanje se bo začelo ob 17. uri, ko bo na otvoritveni prireditvi za dobro vzdušje skrbel zmagovalec letošnje Eme Anžej Dežan, ena glavnih točk pa bo podelitev avtomobila Škoda Fabia, ki jo bo prejel predlagatelj imena prenovljenega nakupovalnega središča. Prireditev bodo popestrile plesne skupine Plesnega vala, na prav poseben način, prepojen z nagradami, pa bomo zaokrožili še skupna sredina potepanja v okviru nagradna igre Najdite nas, Center Interspar nagradi vas! Naša druženja tako pre-
Fotografija s sredine igre, ko je predstavnica Centra Interspar Klavdija Miklavžin izžrebala nagrajenca trgovine Swarovski.
ko valov Radia Celje kot tudi na straneh Novega tednika so se v spomin nagrajencev nedvomno vtisnila prav po zaslugi
številnih nagrad predstavljenih trgovin. Od konca oktobra minulega leta so v njihove roke romale nagrade, od
katerih je bila vsaka v povprečju VTedna približno 10.000 tolaijev, kar pomeni da smo podelili že za malo več kot pol
milijona tolaijev nagrad. Poslušalci in bralci, ki so uganili, kje se nahaja naša ekipa, so tako prejeli razne vrednostne bone in več tisočakov vredne darilne pakete, tiskalnik, ročne ure, nakit, športno jakno, prenosni CD-predvajalnik, slikarsko stojalo in barve, 36 kosov različnih vrst pic in še bi lahko naštevali.
Da bi bilo samo ugibanje, kje neki tiči ekipa Novega tednika in Radia Celje, kar najlažje, pa so nekateri ubrali prav posebne taktike. Pot do nagrade je bila krajša, če ste se denimo tik pred začetkom nagradne igre le za nekaj trenutkov prelevili v detektiva ter v omenjenem nakupovalnem centru budno spremljali gibanje rdeče oblečene peterice, ki je vodila nagradno igro. Možnost pravilnega odgovora pa je seveda zvišalo tudi redno obiskovanje in ogledovanje ponudb ter imen lokalov v Centru Interspar Celje.
Glede na to, da so bila naša druženja v minulih sredah zgolj preko telefonskih zvez in dopisnic, pa se v sredo ponuja izvrstna priložnost, da se zberemo na veliki zabavi ter skupaj zaključimo nagradno igro. Prav vsi, ki so se ugibanja lotevali preko kuponov, pa niso bili nagrajeni, bodo udeleženi v velikem zaključnem žrebanju. Slednje bo nekatere srečneže popeljalo na Dunaj, v Benetke ali Salzburg. Če bodo nagrajenci prisotni na samem zaključnem žrebu, pa jih čaka še dodatna nagrada.
MG Foto: AŠ
Tudi z danes objavljenim kuponom za sodelovanje v nagradni igri lahko sodelujete v žrebanju za enega od treh privlačnih izletov.
SWAROVSKI
Daniel Swarovski se je rodil na Češkem, v času Avstro-Ogrske monarhije. Ta del ozemlja je bil znan po steklu. V drugi polovici 19. stoletja je obiskal prvi električni sejem na Dunaju in se navdušil nad . prikazanimi tehničnimi dosežki ter tako prišel do ideje, da bi naredil stroj, ki bi rezal kristale. Leta 1892 mu je to tudi uspelo. Ker je bila na Češkem prevelika konkurenca, se je preselil v Avstrijo, v Wattens na Tirolskem, ter tam ustanovil sedež podjetja. Bližje je bil vsem večjim prestolnicam, predvsem modni poti - centru mode Parizu. Stroj, ki gaje naredil, je rezal kristale veliko hitreje in bolj natančno v primerjavi z ročnim delom, kot je bilo v navadi prej.
Swarovski ostaja družinsko podjetje z več
Swarovski jewelry (nakit SW) je od leta 1989 visokokakovosten modni nakit iz »v in!
ni ins
SWAROVSKI
kot deset tisoč zaposlenimi. Njihov zaščitni znak je labod (1990), ki označuje dokončen in kakovosten izdelek. Od 1995 ima logotip prav vsak izdelek.
Swarovski crystal je posebno rezano kristalno steklo. Natančna zmes materialov in proces izdelovanja stekla sta bila od nekdaj
stekla, proces in tehnika obdelovanja le-tega so bili dolgo neodkriti.
V sredo, 15. marca, bo Center Interspar Celje zasijal v novi luči. Večji in lepši bo vrata odprl z novim imenom - Citycenter Celje. Ob tej priložnosti bodo obiskovalce pozdravili s posebnim programom:
Zaključek akcije "Najdite nas. Center Interspar nagradi vas" z ANŽEJEM DEŽANOM
kovin se lahko primerjajo s pravim nakitom in se ne uvrščajo samo v "bižuterijo". Silver crystal so izdelki, narejeni iz rezanega kristala, in predstavljajo očarljive
detajle. Priljubljeni so.....
priložnosti ali le doda
Beležko in pisalo §warovski prejmeta Jožica Mulej, Šedina 14b, Dramlje in Zdravko Beršnjak, Vransko 176, Vransko.
Teater Cizamo na obisku v džungli, otroška predstava ALFI NIPIČ In njegovi muzikanjte
Čarovnica Lili išče svoj zaklad, otroška predstava in mini živalski vrt Koncert priljubljene pevke NEISHE z bendom
Hip Hura s pekom Matevžem Nastop kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 15. 3. 2006, obiskala ekipa NT&R;
Pri tej iztekajoči se nagradni igri nagrad ne manjka, saj bomo prav ob zaključku podelili še posebej lepe nagrade. Ostaja le še tokratni kuponček, zato ga le hitro izpolnite ter pošljite na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ali ga oddajte pri Informacijah megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje. Napisati je treba imena treh trgovin oziroma lokalov,„ki jih bo po vaših predvidevanjih prihodnjič predstavila naša ekipa. Če bo vsaj en odgovor pravilen, lahko osvojite nagrado. Le-to je treba prevzeti v predstavljeni trgovini v desetih dneh ob predložitvi davčne številke. Vsako trgovino predstavimo samo enkrat.
Zadnja nagradna igra bo na sporedu v sredo, 15. 3. 2006!
CENTER
■i^NiHdaa®
CELJE
ODGOVOR (TRI TRGOVINE):______

ARIEL • 8AUMAX • CEU SVET - VSE PO 199 SIT • C0MSH0P • DM • 00K • DOROTHY PERKINS ■ DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA ♦ HERVIS • JONES • KLJUČI S0T0ŠEK • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR MEHIŠKA RESTAVRACIJA • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA • M0DIANA • MODNi NAKIT CIMI • OMNICO- SIMOBIL • PIZZA ŠPICA • RESTAVRACIJA INTERSPAR • SLAŠČIČARNA ROMANSA • STEN TIME • STIEFELKOENIG ; SWAROVSKI • MURA • ART • 0ĎAD0Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO • TRANSPORT • SANTANA • BAR GUARANA • MODNI NAKIT CLAUDIA
Zelena luč za hotel in Baumax
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji sprejeli več prostorskih aktov, predvsem sprememb lokacijskih načrtov, ki omogočajo začetek nekaterih za Celje zelo zanimivih naložb.
Pri spremembi zazidalnega načrta Na Golovcu gre za tri objekte, ki so jih s sprejemom tega akta po skrajšanem postopku umestili v prostor. Kot smo že pisali, bo Zdravilišče Laško v bližini dvo-
rane Zlatorog ob Severni vezni cesti gradilo hotel z 250 posteljami, wellness centrom, restavracijo, kongresnimi dvoranami in 25-metrskim bazenom. V krožišču na Severni vezni cesti bo Petrol postavil manjši bencinski servis. V območju sprememb je predvidena tudi gradnja razglednega stolpa z restavracijo. Zanj sicer znanega investitorja še ni, so se pa svetniki odločili, da ga lahko po-
stavijo na današnjem parkirišču Mercatorjevega centra, kjer je lokacija dosti bolj primerna kot med dvorano Zlatorog in nogometnim štadionom.
Prav tako so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli spremembe lokacijskega načrta Gaberje, kjer želi ob Kidričevi cesti, v bližini Cash&carry centra Tuš na 38 tisoč kvadratnih metrih površine svoj 9.160 kvadratnih
metrov velik nov center graditi podjetje Baumax. Pretežni del objekta je predviden kot enoetažni z 10-me-trskim vencem, mogoča pa bo tudi podkletitev in me-detaža dela objekta. Prometno bo center dostopen od kri- . žišča Kočevarjeve in Kidričeve ulice preko novega kro-žišča, ki ga bodo zgradili v bližini današnjega svinjskega sejma.
BRST
Spomin in opomin gora
Planinsko društvo Celje Matica pripravlja v ponedeljek ob 19. uri v Narodnem domu predstavitev knjige Franceta Malešiča, kroniko smrtnih nesreč v slovenskih gorah Spomin in opomin gora.
Knjiga, ki je bila že po treh mesecih izida ponatisnjena, je posvečena vsem, ki so v gorah izgubili življenje, in tistim, ki so jim skušali pomagati in ki radi zahajajo v gore. Podat-
ke s širšega savinjskega območja so prispevali Jerca Plesnik - Pozinek, Anton Ikovic, Valent Vider, Peter Jež, Ciril Debeljak - Cic, Gabrijel Prezelj, Božo Jordan, Franci Ježovnik, Dušan Vodeb, Silvo Jošt, Ivč Kotnik, Danijel Kopušar in drugi.
Predstavitev knjige bodo spremljale pripovedi o nesrečah in računalniška projekcija fotografij.	BA
ODGOVOR
»A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!«
Spoštovani psiholog Milan Pustinek, specialist klinične psihologije in nekdanji vodja Dispanzerja za psi-hohigieno otrok in mladine Zdravstvenega doma Celje, zahvaljujem se Vam za pisni, javni odziv na moj intervju z naslovom »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!«. Uredništvu Novega tednika ga je v Vašem imenu poslal, »podal« Vaš pravni zastopnik (odvetnik), skupaj z »zahtevo za objavo odgovora«, datirano s 3. februarjem 2005 (op. letnica je v dokumentu napačna). Odgovorna urednica Novega tednika, Tatja-
na Cvirn, gaje, kot veleva zakon, objavila - 10. februarja, na 8. strani.
»Novinarka NT Mojca Vočko sije privoščila škandalozno manipulacijo s celjskimi mentalno higienskimi strokovnjaki« - to in tako, s slovnično napako, ste zapisali v naslovu navedenega odziva. Pod tem v duhu podnaslova: »Zdravstveni in pedagoški delavci postajajo vedno večje žrtve >novinarjev< rumenega tiska in njihovih zlonamernih informatorjev.« Zatem ste vnovič izpisali moje ime s priimkom in glede intervjuja z naslovom »A zdaj boste pa
IS H
GARANT d.d. Polzela
/"VIB JB ICI T Industrijska prodajalna Polzela
VJllVlIll Tel. 03 7037130,7037131
UGODNA PONUDBA V MESECU MARCU
NOVO DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV - 00 50% POPUST VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT oz. 1.251,88 EUR. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA MS DOM!
postavljali še diagnoze?!« zapisali: »Z njim je pod pretvezo intervjuja z neko nezadovoljno materjo - dodala pa je tudi nekaj lastnih kategoričnih in afektiranih vrednostnih sodb - hudo osramotila in oblatila Dispanzer za psiho-higieno otrok in mladine Zdravstvenega doma Celje ter še posebej spodaj podpisanega. Skupaj z intervjuvanko je na časopisni papir izlila zvrhan koš netočnosti, polresnic, neresnic, devalvacij, diskvalifikacij in diskreditacij vseh delavcev in sodelavcev dispanzerja. Celotni pogovor in njegov zapis z vsemi oblikovalskimi poudarki in vprašanji u obliki apriornih in na-migujočih novinarskih komentarjev je namenjen izključno blatenju mentalno higienskih strokovnjakov (>od pedopsihiatrov do logopedov, psihologov, specialnih pedagogov) ...« Moje novinarsko delo - intervju z Vesno Me-lanšek - ste imenovali »pamflet« (Slovar slovenskega knjižnega jezika: »sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis«), nato »psevdo-meta-in-tervju«. Z začetkom povedi »Pisati o neki resni duševni motnji na tako aferaški način je strokovno-novinarsko nedopustno ter skrajno neetično in nemoralno tudi z vidika širše javnosti...« ste morda izzvali znanstveni pomislek: avtizem je duševna motnja? Malo nižje ste pisali o dejanjih novinarke, pripisali ste jih gospe: »Gospa Vočko v zvezi s svojim laicističnim pisanjem o avtizmu in trditvami zelo sumljivega vira (kar je zlahka prepoznavno tudi za laika) ni poiskala objektivnih informacij pri strokovnjakih dispanzerja, pri meni osebno ali pri drugih inštitucijah in posameznikih, ki so imeli opravka z intervjuvanko in
njenim sinom.« V zadnjem odstavku ste med drugim zapisali: »Novinarka mije s priob-čenim psevdo-meta-intervju-jem prizadejala hude duševne bolečine in napravila veliko škodo moji osebnostni integriteti ter strokovni reputaciji zelo dobrega in izkušenega kliničnega psihologa, psi-hodiagnostika in psihoterapeuta.« Z zadnjim stavkom ste sporočili, da boste zadoščenje morali poiskati na sodišču.
Spoštovani Milan Pustinek, univ. dipl. psih., intervju z naslovom »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze? !«, objavljen 20. januarja 2006 v Novem tedniku, sem naredila in napisala skladno z ustavo in zakonodajo Republike Slovenije ter novinarskim kodeksom. Ko sem Vaš pisni odziv nanj brala prvič, 6. februarja, sem glede na Kazenski zakonik Republike Slovenije v njem prepoznala ... Odvetnik - Aleksander Čeferin - je mojo pravno oceno potrdil. Njegova ekspertiza o Vašem pisnem, javnem odzivu na intervju mi je ponudila: zasebno kazensko tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve ali obrekovanja in odškodninsko civilno tožbo. Hude duševne bolečine, ki sem Vam jih (op. nehote) prizadejala, kot ste med drugim povedali, obžalujem. Zanje se Vam opravičujem. Netočnosti, polresnice, neresnice, devalvacije, diskvalifikacije in diskre-ditacije ali njih zvrhan koš, kot ste se izrazili, mi na časopisnem papirju, vljudno prosim, pokažite, dokažite na sodišču - zgoraj imenovani odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin v mojem imenu vlaga tožbo proti Vam.
MOJCA VOČKO, samostojna novinarka, Ljubljana
POZOR, HUD PES
Ljudje dobre volje
Zelo slikovito lahko aktualno razpoloženje v družbi prikažejo številne fraze, ki jih vsakodnevno zasledimo na političnih prižni-cah ali v medijskih povzetkih in komentarjih novinarjev ter nenazadnje tudi gostilniških politiziranjih. Ena izmed fraz, ki je lahko pretočna, je zaobjeta v pojmu ljudje dobre volje. Nemalokrat slišimo izjave, kot so »upam, da bodo to zamisel podprli vsi ljudje dobre volje«, »vsi ljudje dobre volje so vabljeni k uresničevanju te zamisli« ali »pri uresničevaiiju naše zamisli so sodelovali vsi ljudje dobre volje« ... No, nek moj znanec, ki slovi po preciznem, šahovsko analitičnem razmišljanju, me je opozoril na to izjavo. Vprašal me je, kdo so ti ljudje dobre volje.
Navidez zelo preprosta, nedolžna formulacija je seveda mahoma postala univerzum enigem in zaplet v zvezi z definiranjem teh ljudi je postal neizbežen. Kdo sploh so, če sploh so? Pa sem malenkost pobrskal po spominu in počasi se mi je izluščilo nekaj portretov poznanih, ki bi lahko bili nekaj takšnega. Nekaj sem jih našel še v socialističnem pretekliku, ko sem ugledal nekaj udarnikov iz vrst naše krajevne skupnosti, kako nas nagovarjajo, da bi se šli recimo hortikulturni teden ali da bi organizirali kakšne dejavnosti v zvezi s takšnimi ali z drugačnimi prazniki, ampak kmalu so se mi ti ljudje in njihove aktivnosti zazdeli tako prazgodovinski in neustrezni za sodoben zven teh besed, ki sem ga imel v ušesih v zvezi z aktualno frazo, da sem jih nekako prečrtal. Ne, ti ljudje so zgodovina, v svojem prepričanju so bili vse preveč načelni in versko pravoverni, da bi lahko opravljali to vlogo še danes. Enostavno jih je povozil čas, predvsem pa lastninska in svetovnonazorska preobrazba družbe, čeprav je res, da se ob kakšnih vročih debatah še oglasi njihov naivni, atavistični občutek ali celo potreba po nekakšni slogi in skupinskem aktivizmu. In sem še
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com malenkost vrtal in mozgal, kdo bi ti ljudje lahko bili danes in kakšen je koiitekst današnjih ljudi dobre volje. Ugledal sem politično prižnico in na njej poziva-joče ali že zadovoljene obraze politikov ter v naslednjem kadru množico tistih, ki naj bi se odločili postati ljudje dobre volje, pa tudi tistih, ki so se že blaženo smehljali in topili ob pohvalah s prižnice, češ hvala vam, ljudje dobre volje. Odgovori so se mi, kot se reče, ponujali na prvo žogo. Ljudje dobre volje so tisti, ki so prepričani, da je vsesplošno stanje duha v družbi recimo temu negativno, zato je treba storiti nekaj, da se le-to izboljša, a ne vedo natančno kaj. Politiki seveda to dobro vedo in ta potencial frustracij je nekako treba izkoristiti za tisto, kar imenujejo dejanja dobre volje. Ob tem je fino, če večkrat ponovijo besedico dobro ali v zadnjem času še pogosteje uporabljano pozitivno, in stvar je v veliki meri požegnana s strani ljudi dobre volje, ki zdaj seveda pričakujejo še tisti drobni akt pozornosti, da jih politika nekoliko poboža, pohvali. Ljudje dobre volje si le stežka privoščijo dvom, saj je v takšnih primerih lahko tudi javno škodljiv in kaj hitro lahko izgubijo status človeka dobre volje, postanejo moteč moment znotraj vsesplošne atmosfere dobrega, pozitivnega, lahko jih ožigosajo kot »Slovenclje«, ki samo nekaj kritizirajo in mislijo negativno, lahko jih izobčijo iz družbe ljudi dobre volje. Zato ugovarjanje pri ljudeh dobre volje ni mogoče, saj dobra volja je najbolja, kot so rekli že naš star ata in mama, pika, amen, aleluja, »drž'te gobec«!
CMCelje
V večstanovanjskem *»** mm	*■■" kompleksu Livada Šenčur
CEsrc Mosrovi CEUE d.d. prj Celju prodamo:
• dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 54,30 m2 • S dvoetažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2
• 8 aaraž v izmeri 2,9 m »5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo K0MP0Ž.
Gradimo
Živeti z umetniškim genom
Vita Mavric se vrača na odrske deske - »Še vedno se imam za Celjanko«
Večina jo pozna kot odlično šan-sonjerko, ustanoviteljico in umetniško direktorico Café teatra ter zadnja leta tudi kot ambasadorko Uni-cefa. A Vita Mavric - Stražišar je trenutno še vedno predvsem mama. Pred devetimi meseci je povila svojega drugega sina Andraža. Čeprav je še vedno na porodniškem dopustu, je imela pred kratkim s celjskim kvartetom Akord najprej koncert v Laškem in nato še v Celju.
Pravi, da se je bilo po nekajmesečnem premoru težko vrniti na odrske deske. »To je delo, ki zahteva nenehno kilometrino, trening. A bolj gre za to, da neizmerno uživam v materinstvu. Težko se je preleviti. Ampak enkrat se moram. Prej, ko se bom naučila živeti z dvema otrokoma ob tem hecnem poklicu, lažje mi bo.«
Andraž je star devet mesecev, Gašper šest let. Je že prvošolček?
Ja. Na žalost. Nisem navdušena nad devetletko. Zdi se mi, da otrokom ukrade eno leto otroštva in igranja. Toda Gašper blazno rad hodi v šolo. Nobenih težav nima, za razliko od mene, ki sem menda glede tega malce staromodna.
Vaša družina prihaja iz Celja. Koliko časa ste živeli v knežjem mestu?
Po rodu nisem Štajerka. Po materi sem Korošica in po očetu Primorka. Moja družina je bila v času In-formbiroja izseljena iz Ljubljane. Starega očeta so odpeljali na Goli otok, ostalo družino pa preselili v Celje. Tako da nimam celjskih korenin. Tu sem končala osnovno šolo, srednjo sem obiskovala v Mariboru, nato sem šla v Zagreb. Kljub temu se imam za Celjanko in ko se pogovarjam z domačimi, me zanese in vlečem po celjsko. Če me kdo vpraša, kaj sem, vedno odgovorim, da sem Štajerka. Drugače pa že dolgo živim vLjubljani. Pravzaprav sem tip človeka, ki požene korenine, kamor koli ga postaviš.
Umetnost imate zapisano v genih. Vaš dedek je bil cenjen etnolog in pisatelj, brat Vinko Modern-dorfer je priznan režiser...
Ja, smo malo zmešana družina, ha, ha, ha. Ko sem rodila prvega sina, sem se prav trudila, da bi v njem izkoreninila svoj umetniški gen, ki je postajal iz dneva v dan bolj očiten. Potem sem se nekega lepega dne sprijaznila s tem. Zdaj mislim, da imam pri vzgoji neko zdravo mero. Nekaj časa sem imela občutek, da ga moram ubraniti pred umetnostjo in sploh vsem, s čimer se njegova starša ukvarjata. Do tretjega leta njegove starosti sem pred njim skrivala, kaj sploh počnem. In potem se je zgodilo nekaj zelo smešnega. Ko sem pred nekaj leti na Ljubljanskem gradu vodila Slovensko popevko, je Gašperja pazila babica. Slišal je pogovor, ko je tašča po telefonu pripovedovala prijateljici, da pazi vnu-
ka, ker jaz na gradu vodim popevko. Ko sem se vrnila domov, mi je sin ves navdušen skočil v naročje, rekoč: »Mami, zdaj pa vem, kaj si ti. Pepelka si!« Takrat sem spoznala, da je čas, da se začnem normalno obnašati. Ha, ha, ha.
Hodite na bratove predstave, on na vaše koncerte?
Kje pa! Novinarji si preveč romantično predstavljate, da kar naprej hodimo drug drugemu na premiere. Kje pa. Ne, ne. Midva sva že predolgo vtem poklicu, da bi se s tem obremenjevala. Z Vinkom sva zelo povezana, toda on tako veliko dela, da enostavno ne morem slediti vsem njegovim premieram. Tudi on ne more na vse moje koncerte ali predstave. Poskušava spremljati drug drugega, kolikor se le da. Ampak vsega pač ne zmoreva, med drugim se nama to tudi ne zdi tako pomembno. Zasebno se skoraj nikoli ne pogovarjava o delu.
Pred več kot desetimi leti ste ustanovili Café teater. Kako ste si ga takrat zamislili?
Nič si nisern zamislila. Če bi si kaj zamislila in če bi imela kaj pameti, ga ne bi ustanovila. Kot ponavadi sem skočila na glavo v prazen bazen in plavala. Nič nisem mislila. Imela sem romantično idejo in predstavo o teatru. Kasneje se je izkazalo, da je teater vse prej kot to. A ga imam vseeno zelo rada. Bilo je veliko dobrega in zdravega smeha. Café teater je moj otrok, ki ga ne bom nikoli zapustila. Tu sem se srečala in soočila z vsem tistim, česar si niti v sanjah nisem predstavljala, da me bo kdaj doletelo. Danes mi ni za ničemer žal, ker me je vse skupaj kot umetnico zelo prizemljilo. S Café teatrom sem pridobila neizmerno veliko življenjsko pomembnih in predvsem zelo koristnih izkušenj.
Kako ste začeli svojo glasbeno pot?
To je že tako dolgo nazaj, da se zdaj, ko me to sprašujete, pred vami počutim kot ena mam'ca. Moja ljubezen do šansonov se ni začela klišej sko z Edith Piaf, ampak z Ježkom. Včasih nismo imeli tolikšnega dostopa do informacij kot danes. Plošče in kasete so bile drage, zato sem zelo veliko poslušala radio. Ježka sem zares občudovala. Zatem sem morala izbrati pot med odrom in glasbo in odločila sem se za šanson, ki je simbioza obeh. Pravzaprav se je vse skupaj rodilo po muzikálu U slovenačkim gorama v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer sem igrala glavno vlogo. Začele so leteti ponudbe, lotila sem se prvih samostojnih recitalov in predstav, vsemu temu so sledile tudi plošče in tako sem se za vedno zapisala šansonu.
Ste se imeli kdaj možnost osebno srečati s Franetom Milčinskim - Ježkom?
Ne, na žalost ne. Umrl je točno tisto leto (leta 1988, op.p.), ko sem pripravljala svoj prvi glasbeni recital. Povabila sem ga na nastop, a je bil že zelo bolan in se povabilu žal ni mogel odzvati. Sem pa zelo povezana z njegovo vdovo Jano Milčinski. Z njo sem preživela veliko prijetnih uric. Predvsem v času, ko sem pripravljala predstavo Ne smejte se, umrl je klovn. Pomagala mi je pri iskanju materialov in dramaturgiji predstave same. Od nje sem zares veliko izvedela o Ježku.
Kaj štejete za svoj največji uspeh?
Družino. Oder je minljiv, tako kot sta minljiva mladost in življenje, družina pa ostaja. Pri mojem delu je tako, da od vsega skupaj ostanejo le kupi fotografij in izrezkov iz časopisov, ki jih za-
pakiraš v škatle in odneseš v klet. To so spomini, ki jih sicer nosiš s seboj, ampak so minljivi. Družina je edino, za kar sem resnično prepričana, da je vredno živeti. Družina je osnovna celica vsega mojega razmišljanja, daje mi navdih za ustvarjanje in komunikacijo z zunanjim svetom.
Ste tudi ambasadorka Unicefa. Kakšno delo opravljate?
To je zelo lepo in plemenito delo. Za ambasadorko so me izbrali pred tremi leti. Takrat si sploh nisem natančno predstavljala, kaj naj bi to bilo. Bilo mi je v veliko čast, da so me za ta naziv izbrali med mnogimi Slovenci. Ambasador naj bi širil vest o tem, kaj se dogaja z otroki po svetu, zakaj je Unicef kot organizacija pomemben, zakaj sta sodelovanje in pomoč nujna. Soočila sem se s precej tragičnimi zgodbami preprodanih otrok v Albaniji. Ta izkušnja mi je korenito spremenila življenje. Predlani sem bila tudi v Burkini Faso, vendar me je situacija v Albaniji veliko bolj pretresla. Poskušam pomagati, kolikor lahko. Odkar sem postala ambasadorka, sem tudi o načinu vzgoje in še o marsičem drugem začela povsem drugače razmišljati. Ta izkušnja me je zelo spremenila. Postala sem boljši človek.
So tudi v Sloveniji otrokom kratene pravice?
Marsikje. Toda gledano generalno, ne. Smo vendarle urejena država s pristojnimi ustanovami za reševanje tovrstnih problemov. Seveda se zlorabe kljub temu dogajajo. Na srečo se danes o tem že glasno govori in piše, tako da se zlorab ne
da več tako zlahka prikriti. Pa tudi otroci se, hvala bogu, vse bolj zavedajo svojih pravic.
Kako pa kaj vaše zdravje? Menda ste se rodili z vretencem več, kot je to normalno.
Ha, ha, ha, ha ... Kje ste pa to izbrskali? Res je. Dolgo časa tega sploh nisem vedela, dokler nisem šla zaradi nesreče na slikanje. Vsi okoli mene so se zabavali, ko so ugotovili za moje vretence. A mislim, da nisem zaradi tega nič manj »normalna« kot kdo drug. Po nekaj poškodbah na odru in smučeh so se sicer začele pojavljati težave s hrbtenico. A to ni nič takega. Z enim vretencem več se da čisto normalno živeti. Sicer se pri nas doma zdravimo s homeopatijo. Veliko dam na alternativno medicino. Imam tudi manualnega terapevta, ki mi občasno uredi stare kosti. Seveda se zdravimo tudi s formalno medicino, a le, če je res zelo hudo.
Omenjali ste težave na odru!?
Ja, imam dva grda padca z odra.
Pa ne menda med predstavo?
Ja, med predstavo. A sem se pobrala in šla naprej. Imam tudi grdo smučarsko nesrečo, pa nesrečo, ko mi je padel sneg na glavo ... Polna sem smole.
Trema pred nastopom še ni popustila?
Kje pa! Grozno tremo imam. Očitno se je ne bom nikoli znebila. A ta je tiste VTSte, ki mi pomaga, da se zberem, sestavim, naredim mozaik v svoji glavi. Toda čim se zavesa dvigne, trema mine.
So vam šli kodri kdaj na živce?
Ti moji lasje so pokora. Nemogoče jih je razčesati, zato sem na nek način konstantno neurejena. V življenju še nisem imela urejene frizure. Nekajkrat so mi stilisti celo ravnah lase, a je bilo vse skupaj še stokrat slabše. Pa saj sem navajena. Moj nos in moji lasje so pač ... moji-
Bi na sebi kaj spremenili, če bi imeli možnost?
E, bogami, ne bi. Popadke, da bi na sebi vse spremenila, sem imela samo v puberteti. V svoji koži se čisto v redu počutim. Zunanji izgled v mojem primeru niti ni tako pomemben. O tem morajo kvečjemu razmišljati pop pevke. Edino, kar šteje, je karizma. To pa imaš ali je
Tudi o svojih letih govorite brez zadržkov.
Seveda. Stara sem 40 let. Občudujem lepoto staranja. Zorenje je najlepša stvar v življenju. Nikoli več ne bi bila stara, denimo, 20 let. Ponovila bi sicer vse grehe, kajti vse mi je bilo namenjeno. Mislim, da sem z leti postala boljši človek. Rada se staram. Sicer pa si star toliko, kolikor se počutiš. Vse je v glavi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Knjiga, pentlje in nageljni
Praznik žensk so po svoje obeležili tudi člani Mladega foruma Socialnih demokratov in Območne organizacije SD, pa tudi celjski Ženski forum LDS in Odbor za politiko enakih možnosti LDS.
Socialni demokrati so dopoldne v središču Celja, popoldne pa na ploščadi pred prostori mestne četrti Hudi-
nja ob stojnici po z prodajali vrtnice (na sliki). Z zbranim denarjem bodo skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije iz Celja, na materinski dan, 25. marca, brezposelnim delavkam omogočili ogled gledališke predstave.
Celjski liberalni demokrati pa so pred kinom Metropol ob svoji stojnici delili bele
pentlje, ki simbolizirajo nasprotovanje nasilju nad ženskami. Zvečer so v kinu Metropol predstavili knjigo Mojce Drčar Murko Avtoportret, zatem pa so si ogledali še film Pri stricu Idrizu. Celjske liberalne demokrate je ob tem obiskal tudi predsednik stranke in evropski poslanec Jelko Kacin.
BS
Dobili so novo gasilsko vozilo
Člani PGD Zagrad-Pečov-nik so lani praznovali 60-letnico, žal pa do velike prireditve, ki so jo pripravili ob jubileju, ni bilo zagotovljeno novo vozilo GVC 16/ 25. Najprej so načrtovali, da bodo novo vozilo, ki je sploh prvo v času njihovega delovanja, dobili v decembru, pa se je spet zavleklo do zadnjih dni v februarju.
Novo vozilo je vredno 135 milijonov tolarjev in kar 90 odstotkov je prispevala Gasilska zveza Celje oz. Mestna občina Celje, ostalo pa je prispevek gasilskega društva. Nadgradnjo so opravili v Elektro Turnšek v vrednosti tri milijone tolarjev, ki so jih prispevali krajani.
Podpoveljnik PGD Zagrad-Pečovnik in Član predsedstva GZC Sebastjan Kline je
povedal, da so novega vozila zelo veseli in da ga bodo uradno prevzeli na veliki prireditvi, ki jo bodo pripravili poleti. Z novim vozilom bodo intervencije na zahtevnem terenu hitrejše in uspešnejše. Novo vozilo si bodo člani društva, gostje in krajani lahko ogledali v soboto, 11. marca, ko bodo pripravili občni zbor.
TV
Z današnjo slavnostno položitvijo temeljnega kamna in začetkom izkopa gradbene jame se bo ob Kidričevi ulici v Celju, nasproti stavbe RITS-a začela gradnja prve stavbe v Tehnološkem parku Celje.
Regionalna razvojna agencija in Mestna občina Celje tako začenjata enega najpomembnejših projektov prihodnosti - gradnjo t.i. Tehnopolisa. To bo mesto v mestu, središče najrazličnejših razvojnih in inkubatorskih podjetij, v njem bo predvidoma tudi mednarodna univerza.
Ob današnji slovesnosti, začela se bo opoldne v stavbi RITS-a, bodo predstavili tudi projekt novih rešitev železniškega prometa na območju tehnološkega mesta Celje in širšega celjskega območja. Predstavili bodo tudi stavbo s pet tisoč kvadratnimi metri površin, ki jo začenjajo graditi in naj bi jo po načrtih arhitekta Boruta Preglja za 1,7 milijarde tolarjev zgradili do oktobra.	BRST
Samospevi za praznik
Voznikom Izletnika podelili tradicionalna priznanja za varno vožnjo
Kar 189 voznikov celjskega Izletnika, ki so v letu 2004 vozili brez nesreč ali odškodninskih zahtevkov, je v torek, na posebni slovesnosti v hotelu Štorman, prejelo letošnja priznanja za varno vožnjo. Gre za skupno in v slovenskem prostoru edinstveno akcijo Izletnika in Zavarovalnice Triglav.
To pa niso bila edina podeljena priznanja, saj je 15 voznikov prejelo tudi priznanje srebrni volan, ker so 5 let vozili brez kakršne koli prometne nesreče ali neljubega dogodka, ki bi povzročil kak odškodninski zahtevek. Branko Brežnikin Bran-
ko-Franc Tovornik pa sta tako vozila 10 let in bila zato nagrajena s priznanjem zlati volan.
Na slovesnosti je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podelil tudi tri republiška priznanja vzorni voznik, ki jih prejmejo tisti poklicni vozniki, ki od dne, ko so opravili vozniški izpit, niso povzročili nobene nesreče, v prometu pa ravnajo zgledno, varno, disciplinirano in strpno. Republiška priznanja so prejeli. Rudi Rutar, Branko Slemenšek in Štefan Domadenik.
V slavnostnem nagovoru je direktorica Izletnika Ana Jo-vanovič omenila težave, s ka-
terimi se srečujejo javni linijski prevozniki tudi zaradi mačehovskega odnosa države. Poudarila pa je, da to na noben način ne sme vplivati na varnost prevozov. »Samo Izletnik prevaža vsak dan v šolo in nazaj domov najmanj 14 tisoč otrok. Naši vozniki imajo tako rekoč v rokah vsa ta mlada življenja. Predvsem zato ne smemo nikoli dovoliti, da bi se v to dejavnost pritihotapili kakšni drugačni interesi kot, na primer pohlep po dobičku na račun slabšega voznega parka, slabših plač ali slabega vzdrževanja vozil.«
BRST
Foto: MARKO ČAKŠ
Republiška priznanja vzorni voznik so prejeli Rudi Rutar, Branko Slemenšek in Štefan Domadenik.
Vse za varnost
Ob dnevu žena sta Rotaract Club Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje na praznični dan pripravila koncert celjskih študentov solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Glasbena nit koncerta so bili samospevi skladateljev Ipavcev. Letos so organizatorji v goste povabili solopevce iz Celja in okolice, in sicer: sopranistke Urško Arlič, Valerijo Soster Farasin in Natašo Krajne, tenorista Aljaža Farasina in baritonista Boštjana Korošca. Mladi študentje in diplomanti ljubljanske Akademije za glasbo so nastopili ob spremljavi pianistke Katarine Arlič Leban. V dvorani Narodnega doma smo spremljali izvrsten koncertni večer, s programom, ki ga je vse preredko slišati na slovenskih odrih.	BS
CEUE	IOVI 1111
IP
Spočet Tehnološki park
Zdaj je čas, da ga donaročite! Porazdelite stroške letošnjega ogrevanja na kar 12 obrokov*. Pokličite 080 22 66 in naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom.
VELENJE J ŽALEC

11
Vez med tremi mesti
V projektu Razstavišče 360 se bo v pol leta v Velenju, Mariboru in Celovcu predstavilo šest avtorjev
V okviru Razstavišča 360, nosilec projekta je Mladinski center Velenje, so oziroma bodo v tem tednu odprli tri razstave. Prva je od srede zvečer na ogled na ploščadi v neposredni bližini velenjskega Centra Nova, v Mariboru so včeraj zvečer na Trgu Borisa Kraigherja odprli razstavo del Iztoka Maroha, medtem ko bodo v Celovcu razstavišče odprli nocoj.
Razstavišče 360 je multikulturni projekt, ki deluje brezmejno, tako realno kot virtualno. Gre za zanimivo, privlačno in inovativno inštalacijo razstavišča v samem središču mesta po načrtu slovenskega arhitekta Gregorja Gojeviča, pri postavitvi v Ve-
lenju je sodelovalo več mladih oblikovalcev in kulturnikov, razstavo, ki spominja na lovsko sobo, pa je oblikoval Matej Košir. »Sicer na prvi pogled razstavišče res deluje kot lovska soba, vendar sem želel poudariti površinskost družbe, saj nikogar ne zanima, kaj se skriva za fasado,« je omenil 28-letni umetnik iz Kranja, tudi magister slikarstva in prejemnik študentske Prešernove nagrade za slikarstvo.
Že sama inštalacija razstavišča na atraktivni lokaciji na prostem je vredna ogleda. Brez dvoma pritegne vsakega mimoidočega, podobno bo verjetno tudi v Mariboru in Celovcu. »Slovenščina je v Avstriji še kako na
dnevnem redu in tako bo verjetno še naprej. Vendar tudi na Koroškem obstaja krog ljudi, ki ne razmišljajo samo o življenju Slovencev in Avstriji, temveč jih druži umetnost,« je ob odprtju razstave v Velenju omenil vodja MC in projekta Aleš Ojsteršek. Velenjska razstava se bo čez mesec dni preselila v Maribor in nato še v Celovec, podobno bodo krožile tudi druge razstave. V pol leta naj bi se v treh mestih predstavilo šest avtorjev, zato so projekt naslovili Razstavišče 360, zaključna prireditev pa bo septembra na Festivalu mladih kultur v Velenju. Nosilcu projekta so se pridružili še Slovenska prosvetna zveza, Mestna občina Ve-
lenje in Mladinski kulturni center Maribor, pri čemer projekt sofinancira EU.
Sicer je Razstavišče 360 le ena izmed dejavnosti velenjskega mladinskega centra, kjer se v teh dneh najbolj ukvarjajo z Regionalnim multimedijskim centrom Kunigunda. V centru pripravljajo različna izobraževanja, predvsem za področje računalništva in oblikovanja spletnih strani, njihova spletna stran naj bi zaživela v prihodnjih dneh in takrat bodo svoje aktivnosti tudi podrobneje predstavili. Kakor je povedal Aleš Ojsteršek, so v Kuni-gundo vabljeni vsi mladi iz statistične Savinjske regije.
US
I
NAKRATKO
Čebelarji Saše v eni zvezi
MOZIRJE - Zgornjesavinjski in šaleški čebelarji so se v petek na občnem zboru povezali v enotno zvezo. V Šaleški dolini deluje pet čebelarskih družin, v Zgornji Savinjski dolini pa so čebelarji povezani v sedmih družinah. Zaradi potreb po združevanju in skupnem nastopu so se člani odločili, da bodo društva, ki delujejo v Saša regiji, povezali v enotno zvezo. Imenuje se Čebelarska zveza zgornjesavinj-sko-šaleškega območja, vodi pa jo Marko Purnat.
Z roko v roki za ljudi v stiski
Letošnji jubilejni, 10. dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče je v telovadnico I. OŠ v Žalcu spet privabil mnogo nastopajočih, ki so z velikim razumevanjem pomagali pri zbiranju denarja za družine v stiski. Žal se je zaradi istočasne prireditve v kulturnem domu, ki je v neposredni bližini telovadnice, koncerta udeležilo malo manj ljudi kot lani, vendar vse to ni vplivalo na dobro razpoloženje na koncertu Z roko v roki.
S pomočjo donatorjev je tokrat organizator zbral 1,924 milijona tolarjev. Občina Žalec je kot glavni pokrovitelj prispevala 480 tisoč, medtem ko je župan Lojze Posedel na koncertu vodji Dekanijske Karitas Petrovče patru Vančiju izročil še dodatnih sto tisoč tolar-
jev. Z vstopnicami so zbrali 728 tisoč tolarjev ali skupaj z odbitkom stroškov 2,976 milijona tolarjev. Pater Van-či s sodelavci je s tem izkupičkom zadovoljen. Porabili ga bodo za pakete s hrano, ki jih ljudem v stiski delijo vsak četrtek. »Lani smo podelili 972 paketov, ki jih je dobilo približno tristo ljudi,« je povedal pater Vanči, ki je bil tudi pobudnik dobrodelne akcije. Na koncertu je direktorica podjetja Petre, Mira Petre, podelila ček v vrednosti dvesto tisoč tolarjev, ki jih bodo porabili za notranjo opremo materinskega doma, ki ga dokončujejo v Žalcu v neposredni bližini cerkve.
V zanimivem programu so nastopili harmonikarski kvintet Harminet iz Žalca, župnijski skupini iz Petrove Veritas in iz Žalca Dominik,
SERVIS IN TRGOVINA
IBBS9
T€HARSKA 24, 3000 C€U€
T€L: 03/425-6100, FAX: 03/425-6124
uiww.birobiLsi, €-mail:komerciala@birobit.si
VQC
narodnozabavni ansambli Polka punce. Spev, Kline, Nagelj, Zupan in Unikat, vokalna skupina Svit ter Sanja Grohar, Skuter in Jan Plestenjak. Za učinkovit zaključek so poskrbeli člani harmonikarske-ga orkestra Roberta Golični-ka, saj se je v različnih skladbah predstavilo skoraj petdeset harmonikarjev. Zaradi službene zadržanosti škofa dr. Franca Krambergerja, ki je poslal pozdravno pismo, se je koncerta udeležil generalni tajnik Škofijske Karitas Zlatko Gričnik, ki je ugodno ocenil desetletje trajajočo dobrodelno akcijo Dekanijske Karitas Petrovče s patrom Vančijem na čelu. Lep večer je minil v spoznanju, da se »z roko v roki« in »s srcem v srcu« lahko marsikaj dobrega naredi za ljudi, ki so v stiski.
TONE VRABL
Konfiguracija:
Procesor: AMD Sempron 3.0GHz Pomnilnik: 512MB DDRAM PC400	rb
Grafični pospeševalnik: ATI Radeon 9550SE 128Mb P^ Trdi disk: 160GB, 7200rpm
Zvočna kartica: Vgrajena na plošči	mu
DVD pogon: DVD-/+RW 16x DL
Ohišje: Midi tower / 300W / USB priključka spredaj ||y| Mrežna kartica: Vgrajena na osnovni plošči Tipkovnica: Da	^
Miška: Da
Garancija: 24 mesecev
Nameščen operacijski sistem Windows XP Home Slo Darila: Računalniška šahovska igra Fritz6
129.900,00 SITZDDV
542.06 f|
! Izbor uporabniku prijazne programske opreme Nizek profil in sodobna oblika
Kompatibilnost z Windows in Mac OS X in USB povezljivost 4800 X 1200 dpi ločjivost izpisovanja Nov ChromaLifelOO sistem za dolgotrajne lepe fotografije 10 X 15 cm izpis brez obrob v pribl. 70 sekundah Easy-PhotoPrint	k
15.000,00 SITZDDV
62.59 f j
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Jubilejni koncert so lepo zaključili člani Harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika, ki se na koncertu predstavijo vsako leto.
Aleš Ojsteršek pred postavitvijo Razstavišča 360 v Velenju
Kot drugorazredni državljani
Lahko krajani od Mobitela zahtevajo boljši signal in stoodstotno pokritost?
Sodobnost nas je obkrožila s tehničnimi čudesi, brez katerih si življenja enostavno ne znamo več predstavljati. Če je bil še pred dobrim desetletjem mobilni telefon statusni simbol redkih podjetnikov, ga ima danes že vsak otrok. In če ga večina ljudi iz dneva v dan uporablja povsem samodejno, je za krajane Jakoba, Vodruža, Planince, Osredka, Jazbin Vrha in Šentruperta postal vir težav in večne slabe volje.
Omenjena naselja se raztezajo vzdolž doline od Šentjurja proti Šentrupertu oziroma Laškem. Razgiban teren mobilni telefoniji v teh krajih nikoli ni bil posebej naklonjen. Odkar pa se je v Šentjurju razpletla zgodba s t.i. Ratajevo bazno anteno, ki so jo morali zaradi ostrih protestov sosedov odstraniti, so krajani te doline, kar se tiče mobilne telefonije, skoraj odrezani od sveta. Antena zdaj stoji na območju Bohorje-ve žage, pri Čemer imajo te-
žave s signalom po novem tudi v Hruševcu.
Eden izmed predstavnikov oškodovanih krajanov Mihael Vodušek pravi, da se z Mobitelom na to temo bodejo že lep čas. A brez uspeha. »Ze prej je bilo slabo, zdaj pa je situacija nevzdržna. Pri nas samo na eni točki, čisto na koncu balkona, ujamemo šibek signal za najnujnejše zveze,« pravi Vodušek. »Po večkratnih pritoževanjih posameznikov smo se na Mobitel obrnili tudi kot skupnost. V teh naseljih skoraj ni hiše, v kateri ne bi bil vsaj eden vezan na njihovo mobilno omrežje. Kljub temu doma skoraj ni mogoče uporabljati mobilnega telefona. Prebivalci se včasih kar sramujemo, da živimo na takem območju, medtem ko se lahko reklami o celotni pokritosti države le nasmehnemo.«
Kljub prošnjam, da na Mobitelu vzamejo njihove težave resno, je bil odziv bolj boren. Rekli so jim, naj prizadeti podpišejo peticijo in da bodo ukrepali na njeni pod-
Milan Vodušek
lagi. Verjeli so jim. Zbrali so 186 podpisov in jih posredovali odgovornim. »Upali smo, da nas do rešitve težav ločijo le-ti in ne bo treba ubrati drugih resnejših poti.«
A se stvari niso nikamor premaknile.
Gluhi aparati in gluh operater
Z Mobitela so jim odgovorili, da se kljub zelo visokemu odstotku pokritega prebivalstva še vedno najdejo
manjša območja, ki so pokrita s šibkim signalom GSM. Očitno imajo ti krajani pač smolo, da živijo v nepravih krajih.
»Postavitev bazne postaje, ki bi izboljšala pokritost v katerem izmed naselij, ki jih navajate v dopisu, po sedanjih načrtih ni predvidena. Kakšne bodo dejanske možnosti za to v prihodnjih letih izgradnje in optimizacije omrežja GSM, pa glede na zelo obsežna dela, ki so na območju celotne Slovenije še vedno v teku, trenutno ni mogoče predvideti,« so jim zapisali v odgovor. A krajani se s tem pač ne morejo in nočejo zadovoljiti. Medtem ko plačujejo enako naročnino kot vsi ostali, se počutijo kot drugorazredni državljani. »Za nas očitno ni treba poskrbeti in je vse dovolj dobro. Avtomatično se počutimo manjvredno. Pa nismo edini taki siromaki, ampak mnogi si ne upajo dvigniti glasu,« pravi Vodušek.
Krajani pri mobilnem operaterju komunicirajo z Nino
Ardalič s pristojne Mobite-love službe. A pravijo, da gospa ne kaže prav velikega razumevanja za njihove težave. Po novem letu, ko so bili dogovorjeni za nadaljevanje pogovorov, se jim na telefon naj sploh ne bi več oglašala. Tudi na občini nimajo učinkovitih orodij, s katerimi bi lahko bistveno vplivali na tok dogodkov. Po nekaterih informacijah naj bi anteno z žage vsaj prestavili - nekam višje proti pokopališču.
Po pojasnilo smo se na Mobitel obrnili tudi mi. A so le znova ponovili, da je situacija taka, kot je, in da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo nobenih sprememb. »Družba Mobitel določa pogoje delovanja omrežja GSM in nuđenja storitev svojim uporabnikom v skladu z določili veljavne zakonodaje oziroma koncesijske pogodbe. V skladu z njo družba Mobitel zahteve glede odstotkov pokritosti prebivalstva s signalom GSM ves čas izpolnjuje oziroma celo presega. Pri tem je treba poudariti, da zako-
nodaja od operaterjev ne zahteva stoodstotne pokritosti prebivalstva, ker bi bilo to že v ravninskih državah nerealno pričakovati in težko zágotoviti, v Sloveniji, ki ima razgiban relief, pa je to še toliko težje. Naj še enkrat poudarimo, da kljub temu, da Mobitel že danes s svojim omrežjem GSM pokriva 99,2 odstotka prebivalstva, nadaljuje aktivnosti, da bi se pokritost na območju celotne Slovenije še izboljšala.«
Krajani se lahko z mobilno prikrajšanostjo zaenkrat torej enostavno le sprijaznijo. Mobitel očitno nima ne potrebe ne volje, da bi tod okoli postavil kakšno dodatno anteno ali kaj podobnega. Krajani pa bodo kot vse kaže še naprej nejevoljno strmeli v gluhe aparate in na prazen klanec v bližini, kamor bi z nekoliko operaterjevega posluha lahko preselili bazno antensko postajo ter tako rešili težave cele doline in še dela Šentjurja.
SAŠKA TERŽAN
Trobentice šle tudi letos v tisoče
V letošnjem jubilejnem Aškerčevem letu potekajo po krajih, kjer je pesnik služboval in živel, številne prireditve in slovesnosti.
Največjega slovenskega epika se bodo nocoj ob 18. uri spomnili tudi v kulturnem domu v Radečah, kjer bodo predstavili film o Antonu Aškercu Čaša nesmrtnosti, ki je nastal ob obletnici. V vse to
bodo vpletli tudi recitacije Aškerčevih pesmi. Pesmi bodo recitirale Marija Lipov-šek Schuller, Tina Hrastnik in Boža Herek, sodelovali pa bodo tudi učenci Glasbene šole Radeče.
Na Globokem pri Rimskih Toplicah, kjer se je pesnik rodil, bodo 23. marca odkrili spominsko ploščo Antonu Aškercu.
BA
Vodja trgovine Kea na Ljubečni, Darko Kukovičič, očitno sodi v tisto manjšo skupino moških, ki jih tudi poplava spomladanskih ženskih praznikov ne vrže iz tira.
A kot pravi, se pri tovrstnih darilih v glavnem drži klasike - cvetje, perilo, parfumi, večerje, morda kakšen izlet. »Kaj češ, moškim
nam morda včasih res zmanjka domišljije, ampak saj to pri vsem skupaj menda ni najbolj pomembno. Pri obdarovanju imam precej veselja že z izbiranjem in nakupovanjem darila, še lepše pa je, če ga je obdaro-vanka iskreno vesela.« In tako se je družinska tradicija prijela tudi v njihovih trgovinah Kea. V štirih živilskih
in eni agrotrgovini v Lokar-jah, Hruševcu, Slivnici in na Ljubečni ne pustijo nobenega praznika, da bi šel mimo neopažen. Najbolj pisani so pri njih ravno mar-čevski dnevi žena in mamic. Vsako leto tako pripadnicam nežnejšega spola razdelijo več kot dva tisoč trobentic. Tudi letos ni bilo nič drugače.	ST
Spomin na Aškerca tudi v Radečah
Investirajte varneje. Trikrat varneje!
Uravnotežen vzajemni skladCapitallnvestGuaranteeBasket2013investiravnajboljševrednostnepapirjena kapitalskem trgu Vzhodne in Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico s trojno garancijo Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj in si pridobite priložnost za rast svoje naložbe. Vplačila v sklad so možna do 29. septembra 2006.
Bank Austria Creditanstalt
HOVÍ TE
ROGAŠKA SJ
ŠMARJE P. J.
13
Na najnižjem smučišču zadovoljni
Morebitna širitev slatinskega smučišča je ujeta v zgodbo propadlega zdravilišča
Na smučišču Janina v Rogaški Slatini, ki je najnižje ležeče smučišče Slovenije (ter med zelo redkimi v mestnih središčih), so z letošnjimi vremenskimi pogoji zadovoljni. Smučišče, ki je umetno zasneženo, je to zimo odprto neprekinjeno že od 28. decembra.
Zadnje desetletje upravlja z njim Smučarski klub Rogaška, prej pa je spadalo v okvir nekdanjega zdravilišča, kjer so ga odprli v letih največjega razcveta. Smučišče je v centru mesta, v dolini
za hotelom Donat. Ob delavnikih je odprto med 16. in 20. uro, ob koncih tedna pa ves dan (že od 9. ure). Na njegovi vlečnici, ki prepelje 640 oseb na uro, se vozijo predvsem smučarji iz Obso-telja in širše, vse do Savinjske doline in iz bližnje Hrvaške, med njimi pa so tudi hotelski gosti. Ob delavnikih obišče smučišče do šestdeset smučarjev ter ob koncih tedna do dvesto. V zadnjih dneh je bila na smučišču Janina prava zimska pravljica, saj je bilo na primer v torek na 60 cen-
timetrih trdne podlage iz kompaktnega snega 35 centimetrov naravnega snega.
Smučarski klub Rogaška, ki ima med članstvom več kot petdeset smučarskih učiteljev vseh treh stopenj, pripravlja Šolo smučanja za različne generacije ter različna tekmovanja za staro in mlado, med večjimi prireditvami pa je Bračunov memorial, namenjen osnovnošolskim smučarjem s tamkajšnjega območja.
Klub vodi Leopold Fuer-linger, ki je bil idejni oče
Na smučanju v središču Rogaške Slatine, kjer je najnižje ležeče smučišče v Sloveniji. Po propadu nekdanjega zdravilišča je zemljišče na Janini v lasti družbe Petrol.
smučišča v Rogaški Slatini. Kot je povedal, financira klub delovanje smučišča Janina s prodajo vozovnic, z organizacijo tečajev in tekmovanj, nekaj pa prejmejo iz občinskega proračuna. Pravijo, da so njihove smučarske vozovnice najcenejše v Sloveniji. Tako stane dopoldansko smučanje (do 13. ure) ali popol-
dansko (od 12. do 16. ure) po 1.200 tolarjev ter nočna smuka (od 16. do 20. ure) 1.800 tolarjev.
Proga na Janini je dolga 420 metrov ter ima 112 metrov višinske razlike, kar pomeni, da ji manjka do pogojev za tekme na ravni FIS komaj 8 metrov. V smučarskem klubu želijo, da bi smučišče
podaljšali za 50 metrov ter da bi uredili dodatno progo za manj zahtevne smučarje. Pri tem je problem lastništvo, saj je obstoječe, blizu tri hektarje veliko smučišče, na zemlji v lasti družbe Petrol, lastništvo zemljišča, kamor bi smučišče razširili, pa je celo sporno.
BRANE JERANKO
Pegazov dom starejših v Rogaški Slatini, imenovan po konju z občinskega grba. Na tehničnem pregledu ni bilo bistvenih pripomb, v domu se tako pripravljajo na sprejem novih zaposlenih in vselitev stanovalcev.
Vselitev v dom use bližje
V Rogaški Slatini se pripravljajo na odprtje novega doma za starejše občane, ki se bo imenoval Pegazov dom za starejše. Dom so poimenovali po simbolu iz slatinskega grba, krilatem konju iz grške mitologije, ki ga povezujejo z nastankom zdravilnih vrelcev.
Od 1. marca so v novem domu prvi trije zaposleni, med njimi direktorica Kristina Kampuš, socialna delavka ter vodja zdravstvene nege in oskrbe. Naslednje zaposlitve bodo od sre-
de, ko bodo postopoma sledili tajnica ter vso ostalo osebje. Tehnični pregled nove stavbe je bil opravljen že prejšnji teden, pri čemer bistvenih pripomb ni bilo.
Razpisa za sprejem oskrbovancev ne bo, saj so na sedežu investitorja, družbe Comett domovi v Ljubljani, prejeli dovolj vlog za sprejem stanovalcev, prve pa prihajajo tudi na sedež doma na Celjski cesti v Rogaški Slatini. V prihodnjih dneh, po soglasju ministrstva za delo, družino in socialne za-
deve, bo znana cena oskrbnega dne, nato pa se bodo povezali s kandidati zaradi sklenitve dogovora o storitvah, ki jih ti v domu želijo. Takrat se bodo pogovarjali tudi o datumu vselitve. Različne bolnišnice se posebej zanimajo za vselitev težjih bolnikov, za katere bo na voljo 44 mest.
Kot je povedala direktorica Kampuševa, predvidevajo postopno vselitev v dom od 27. marca, slovesno otvoritev pa že konec prihodnjega tedna, 17. marca.
BRANE JERANKO
Kdo bo na čelu zdravstva?
V današnji številki Novega tednika je objavljen razpis za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju šestih občin Obsote-lja in Kozjanskega. Iskanje novega direktorja traja od maja lani, ko dolgoletni direktor, zdravnik Janko Čakš, ni prejel soglasja občinskih svetov vseh občin soustanoviteljic javnega zavoda.
Soglasja ni dobil v Rogaški Slatini in Podčetrtku, kjer so se pritoževali zaradi pomanjkanja zdravnikov, zato je svet zavoda oktobra sprejel ponovni sklep o razpisu za direktorja. Tako je bil pred koncem leta izbran za prvega moža zdravslvenega doma kandidat iz Kamnika, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je pozneje napisal odstopno izjavo. Funkcijo direk-
torja tako opravlja trenutno kot vršilec dolžnosti Janko Čakš, kar lahko traja največ leto dni.
Po današnjem razpisu ter prijavi kandidatov bo razpisna komisija posredovala poročilo o kandidatih svetu zavoda, ki naj bi odločil o imenovanju direktorja na prvi prihodnji seji. V tem primera naj bi sledila še soglasja vseh občin soustanoviteljic, Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja pri Jelšah.
S podobnimi težavami se trenutno ukvarjajo v Žalcu, kjer direktor zdravstvenega doma mag. Franjo Velikanje prav tako ni prejel soglasja vseh občin soustanoviteljic ter opravlja funkcijo kot vršilec dolžnosti. Ponovni razpis za prvega človeka spodnjesavinjske-ga zdravstva naj bi bil pred poletjem. BRANE JERANKO
Prekinite s tem, kar p ... in prihranite do
Ne dovolite, da vas karkoli zadrži. Odh'rt'rte do najbližjega trgovca z vozili Opel, kjer vas poleg prihranka čakajo še druge ugodnosti: možnost menjave Staro za novo registracija za prvo leto ■ obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto _._____
Občina proti raku
Občina Slovenske Konjice je ob tednu boja proti raku prispevala 500 tisoč tolarjev za nakup sodobne opreme Onkološkega oddelka ljubljanskega Kliničnega centra.
Župan Janez Jazbec pa je hkrati naslovil posebno pismo na konjiški zdravstveni dom. V njem se zahvaljuje vsem zdravnikom in medicinskemu osebju, ki si prizadevajo za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. Vodstvu ZD je obljubil pomoč v prizadevanjih za še boljšo opremo in še več zdravnikov specialistov za preiskave organov, ki so najpogosteje izvor rakavih- obolenj.	MBP
www.novitednik.com
V imenu vseh stanovalcev Lambrechtovega doma je ministra mag. Janeza Drobnica pozdravila predsednica domske skupnosti Ida Krajne.
Minister Drobnic
med Konjieani
V Lambrechtovem domu in na javni tribuni o medgeneracijskih odnosih
V torek je konjiško občino na povabilo občinskega odbora Nove Slovenije obiskal podpredsednik stranke in minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič.
Minister je najprej obiskal Lambrechtovdom za starejše, kjer so mu predstavili potrebe po obnovi doma. Minister je potrdil, da je konjiški uvrščen med deset slovenskih domov, ki so na prednostni listi za obnovo. Kot je po obisku poudarila direktorica doma Valerija Lesjak, so želeli, da se minister na lastne oči prepriča o popolni neprimernosti starega dela doma in vidi, kako je, če ima stanovalec na razpolago vsega 4,5 kvadratnega metra. »Sicer pa država že dve leti priznava, da je dom potreben obnove. Ministru smo predstavili naše videnje rešitve problema, torej obnovo doma na sedanji lokaciji, pri čemer se zavzemamo za nadomestno gradnjo.«
V večernih urah je bil minister gost javne tribune, ki so jo pod vodstvom predsednika konjiškega občinskega odbora NSi Staneta Podplatana pripravili v dvorani Konjičanka. Več kot 70 udeležencem je minister spregovoril na temo medgeneracijskih odnosov, pri čemer je segel vse od natalitete preko skrbi za otroke, dijake in študente do problemov nezaposlenih in starejše generacije. Minister je odgovarjal tudi na številna vprašanja, ki so bila tako raznolika kot udeleženci tribune. Zabeležil si je tudi nekaj pobud, med drugim tudi pobudo enega izmed nezaposlenih, ki se želi prekvalificirati za šoferja tovornjaka. Ker v Sloveniji primanjkuje kar 800 voznikov tovornjakov, namerava ministrstvo najkasneje čez dva meseca preko zavoda za delo zagotoviti sofinanciranje izpita, potrebnega za prekvalifikacijo za voznika tovornjaka.
MBP, foto: KATJA PEM
IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA OBETAVNO NALOŽBO
KD Balkan, delniški vzajemni sklad	^^^
Družba za upravljanje KD Investments d. o. o., bo v letošnjem letu pomembno popestrila ponudbo vzajemnih skladov. Prva novost v tem letu je KD Balkan, delniški vzajemni sklad, katerega naložbena politika omogoča nalaganje sredstev na rastoče trge jugovzhodne Evrope: Romunija, Bolgarija, Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija in Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in Avstrija.
Zakaj vložiti sredstva v KD Balkan, delniški vzajemni sklad:
•	RAZVOJ: Po napovedih analitikov bo vstop večine teh držav v Evropsko unijo pozitivno vplival na razvoj celotne regije, še bolj pa naj bi to veljalo za obdobje pred njihovim vstopom.
•	PRIVLAČNOST: Na trgih jugovzhodne Evrope se tudi v prihodnosti pričakuje visoka gospodarska rast. Ob upoštevanju visokega tveganja lahko vlagatelji pričakujejo višjo donosnost. Povečuje se tudi zanimanje tujih investitorjev.
•	RAST Po podatkih WIIW je rast BDP-ja držav tega območja višja kot je povprečje v EU 25 (2,4 % v letu 2004). Tako je na primer v letu 2004 povpručria rast BDP v Sloveniji znašala 4,2 %, v Bolgariji 5,6 %, BiH 6,0 %, Romuniji 8,3 %, Srbiji 8,6 % in v Turčiji 8,9 %.
•	PRILOŽNOST: Delnice večine podjetij na tem območju strokovnjaki ocenjujejo kot podcenjene in s tem potencialno zanimive za doseganje nadpovprečnih donosov. Veliko podjetij iz te regije po našem mnenju predstavlja dobro investicijsko priložnost predvsem zaradi potenciala celotne regije.
•	IZKUŠNJE: V okviru Skupine KD Group deluje na območju jugovzhodne Evrope več hčerinskih podjetij, tako družb za upravljanje kot tudi borznoposredniških družb. Večletna neposredna prisotnost na teh trgih vsekakor pomeni prednost, saj omogoča natančnejše ocenjevanje trenutnih razmer in še bolj skrbno izbiro donosnih naložb.
Naložbe delniškega sklada KD Balkan bodo upravljane skrbno in hkrati aktivno, saj bo izbira temeljila na iskanju privlačnih naložb, za katere bodo strokovnjaki ocenili, da imajo potencial rasti.
Ne zamudite - DO 31. 3. 2006 BREZ VSTOPNE PROVIZIJE!
To pomeni, da bomo vaše vplačilo v celoti preračunali v točke vzajemnega sklada.
Za več informacij vas vabimo na naše spletne strani na naslovu	>. in .
vašega klica na brezplačno telefonsko številko 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk.
i veseli pa bomo tudi
Naložbena politika vzajemnega sklada omogoča nalaganje sredstev na rastoče jugovzhodne Evrope.
Prvi mesec brez vstopne provizije!
www.financna-tocka.siwww.kd-qroup.si
RADIO JE UHO.S KATERIM SUŠIMO SVET!
'CS S" P9 ~
ŠTAJERSKI VAL
p;
i
Prizor s predstave: Barbara Medvešček, Rastko Krošl, Renato Jenček in Vladimir Vlaškalič
Kafkov tic z Golobom
SLG Celje pred novo premiero - Zbornik za obletnico
Komaj dobro so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje zagrnili zastor za Dnevi komedije, že so pred novo premiero te sezone. Nocoj ob 19.30 bodo kot prvo slovensko uprizoritev predstavili delo Alana Benneta Kafkov tič. Na oder ga je postavil režiser mlajše generacije Miha Golob.
V Celju je pred štirimi leti režiral mladinsko predstavo Ostržkove dogodivščine, Kafkov tič pa je bil, kot je povedal Golob, zahtevnejši režijski izziv. O vzporednih svetovih med
živimi in mrtvimi bo govorila predstava sama, kajti, kot pravi Kafka: »Besede so najslabša oblika sporazumevanja.« Miha Golob je pred postavitvijo novega dela na oder celjskega gledališča pohvalil zlasti igralsko ekipo, s katero je delal. O odnosu med režiserjem in igralci pa pravi, da je to eden temeljnih odnosov, relacij in čarovnij v gledališču.
Dogajanje v igri se začne z obiskom Broda v hiši povprečne angleške družine, ko nekega dne na vrata zavarovalniškega agenta Sydneyja
V predstavi Kafkov tič nastopajo: Vladimir Vlaškalič v vlogi Kafke, Renato Jenček kot njegov prijatelj Brod, Lindo igra Barbara Medvešček, očeta Miro Podjed, Sydney je Rastko Krošl, Hermann K. pa Igor Sancin. Delo je prevedla Tina Mahkota, dramaturg je bil Darko Jan Spa-sov, scenograf Jože Logar, avtor glasbe Vaško Atanasov-ki, lektor Simon Šerbinek.
in njegove žene Linde pozvoni mrtvi Max Brod ...
Franc Kafka, rojen je bil leta 1883 v Pragi, je pisatelj, ki je s svojim ustvarjanjem ključno vplival na moderno pripovedništvo. Za njegov svet je značilen občutek tujosti, krivde in neodločnosti. Veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potr-juje.
Po besedah dramaturga Darka Jana Spasova, je dramska igra Kafkov tič polna atraktivnega ter sarkastičnega angleškega humorja. Je igra o prijateljstvu, družini, strahovih in knjigah. Ali po Kunderi, kot razmišlja Spa-sov: »Neznosna lahkost bivanja.«
Zbornik za praznik ' Pred premiero, ob 16. uri, bodo v foyerju gledališča pri-
Finančna točka v Celju na novi lokaciji!
Obveščamo Vas, da smo se preselili na novo lokacijo. Odslej nas lahko obiščete v Citycentru Celje na Mariborski cesti 100 od ponedeljka do petka med 9.00 in 21.00 ter ob sobotah med S.00 in 17,00.
V Finančni točki vam ponujamo:
•	informacije o varčevanju v vzajemnih skladih, • informacije o individualnem upravljanju premoženja,
•	pristop k 60 domačim in tujim investicijskim skladom, • strokovno pomoč.
•	borzno posredovanje,
Vabljeni v Finančno točko v Citycentru Celje, kjer vsakega obiskovalca čaka prijetno presenečenje!
FINANČNA
TOČKA
F#
NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE
B, R. I.C. 2
BRASILR.!
IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST DONOS OD 1.1. 2006 - 6. 3. 2006 VEČ KOT 25 % NE ČAKAJTE - EMISIJA JE OMEJENA
VSE INFORMACIJE NA SPLETU www.triglav.si ALI PRI NAŠIH ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKIH
IH triglav
Žabe svatbo so imele...
pravili še en dogodek, namenjen 55-letnici gledališča, oziroma izidu obsežnega, v sliki, besedi in z dokumentarnim gradivom obogatenega zbornika o ustvarjanju v gledališču od leta 1986 (do tega obdobja namreč že obstoja zbornik) do leta 2006 (do predstave Njegova temna tvar).
Delo, ki ga bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk, sta uredili mag. Tina Kosi in dramatur-ginja Tatjana Doma. V njem sta zajeli vse predstave iz tega obdobja, igralce, dolgoletne in stalne sodelavce, umetniške vodje hiše, upravnike, dobitnika Borštnikovih prstanov Anico Kumer in Janeza Bermeža, festivale Dnevov komedije in Marjana Bačka kot »očeta Dnevov komedije«.
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC
Celjski plesni orkester Žabe v letošnjem letu praznuje 60-letnico delovanja. Ob diamantnem jubileju so v Osrednji knjižnici Celje pripravili razstavo o orkestru, ki jo bodo v avli odprli nocoj ob 18. uri.
Leta 1946 je skupina glasbenih entuziastov v Žabji vasi ustanovila ansambel. Žabja vas je od takrat prerasla v predmestje Celja, ansambel pa v Celjski plesni orkester. Žabe so klasični big band. Temu primerna je tudi glasba, ki jo igrajo (swing, blues, nekaj je tudi sodobnega jazza in plesne glasbe). Vsi instrumentalisti se z glasbo ukvarjajo izključno ljubiteljsko. Igranje jim predstavlja predvsem zabavo in užitek. Z Žabami sodelujejo znane sodobne slovenske pevke zabavne glasbe in jazza. Pevke izbirajo predvsem zato, ker so instrumentalisti izključno moški. Tako je bilo tudi včasih, ko so z njimi pele Ditka lla-
berl, Alenka Pinterič, Marjana Deržaj. Slednja je ob 45-letnici Žab dejala: »Na koncerte in elitne plese v celjskem Narodnem domu, kjer sem večkrat nastopila z orkestrom Žabe, imam najlepše spomine. Ljudje na koncerte in plese niso prihajali zaradi dobre glasbe, ampak tudi zaradi glasbenikov, ki so to glasbo, ki jo pozna ves svet, odlično izvajali. Čeprav se počasi menju-jejo generacije, morajo Žabe ostati to, kar so. Nadaljevati morajo s poslanstvom, ki ga danes pri drugih orkestrih pogrešamo. Ponosna sem, da sem z njimi sodelovala in jim želim, da bi ljudi s svojo veliko glasbo big banda še dolgo spravljali v dobro voljo.«
Nocojšnjo otvoritev bo popestrila videoprojekcija odlomkov z njihovih koncertov in kitarist Emerik Kolar-Ri-či, član ritem sekcije CPO Žabe.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Po Oraču Kajtna
Razstavišče Kulturnega centra Laško bodo od danes krasila dela akademskega slikarja Simona Kajtne. Odprtje razstave ob 18. uri bo popestril glasbeni program.
Simon Kajtna, ki je svoje otroštvo in mladost preživel v Dolu pri Hrastniku in v Rimskih Toplicah, zdaj pa živi in ustvarja v Ljubljani in v Šentjerneju na Dolenjskem, se redno udeležuje skupinskih razstav doma in na tujem. Za seboj ima tudi že 12 samostojnih razstav po različnih koncih Slovenije. Za svoje delo je med drugim prejel študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado.
Simon Kajtna je že četrti umetnik, ki se v letošnji sezoni predstavlja v razstavišču KC Laško. Pred njim so že razstavljali Miro Zupančič, Ljubica Ratkajec-Kočica, Janko Orač, maja pa bodo prišli na vrsto še likovni amaterji iz občine Laško.
BA
Režija: Paul Haggis Igrajo: Sandra Bullock, Don Cheadle, Matt Dillon, Jennifer Esposito, William Fichtner. Brendan
Dobitnik 3 oskarjev, med drugim za najboljši film leta!
Ze v Planetu Tus!
NERC
Krekov trg - snežna dobrodošlica za vse, ki se pripeljejo v Celje z vlakom.
Kaj če bo izza kupa snega na prehod za pešce pritekel otrok?
130 22 6
KURILNO OLJE ODSLEJ TUDI NA 12 OBROKOV
Izogibanje oviram v mestnem središču
Kupi snežne
smotrnosti
Moteče kupe umazanega snega na mestnih ulicah odvažajo po načelu smotrnosti
Kaj hi porekel Cankar, če bi videl, kaj se dogaja v ulici, ki se imenuje po njem?
bo v prihodnjih dneh še snežilo, počakajo drugo sneženje ali stalitev kupov snega. Odvažanje tega namreč ni brezplačno, pri čemer je tudi ekološko breme, saj morajo sneg, v katerem je veliko soli, nekje odložiti.
Resda je snežilo tudi drugod in možno je, da tudi tuja, ne samo slovenska mesta kažejo enako snežno-umazano podobo, a kaj ko se mestna oblast tako rada pohvali z lepim knežjim mestom. Tudi na strani Servisa 48 jasno piše »... da želijo
vzpodbuditi občane, da sodelujejo pri ustvarjanju boljše in lepše podobe našega mesta...« Žal je za tiste, ki opozarjajo na kupe snega, občinsko načelo smotrnosti bolj slaba tolažba.
SIMONA ŠOLINIČ
Servis 48, spletno stran Mestne občine Celje, so v zadnjih dneh občani dobesedno zasuli z vprašanji glede pluženja. Marsikoga motijo kupi snega, ki so ostali po obilnem sneženju (ponekod še lanskem!) in kvarijo videz mesta ter ovirajo promet. Zato smo se odpravili pogledat in preverit, kakšen videz daje mestno središče te dni denimo turistom in tistim, ki se mimogrede ustavijo v knežjem mestu.
Pogled ni nič kaj prijeten že pred železniško postajo.
kjer se kupi snega vlečejo v vse mestne ulice. V jutranji konici so se tako pešci na ulicah izogibali snegu, dostavnim vozilom, opozorilom, da s strehe pada sneg, ledenim ploščam na tleh, še spolzka zvezda v centru mesta se je letos že neštetokrat srečala z zadnjicami, saj ljudje pod snegom niso pričakovali tako spolzke površine ...
Prehod za pešce v Cankarjevi ulici je sicer očiščen, a se morajo pešci preden stopijo na cesto, izogniti veli-
kanskemu kupu snega, ki je nagneten pred prehodom. Sicer pa je Cankarjeva v tem času prometna zgodba zase, kjer je videti, kot da prometni predpisi ne obstajajo. Je postajališče in obračališče za avtobuse, parkirišče za nekatere, ki delajo v mestnem središču ali od-hitijo po opravkih na pošto, ter za tiste, ki se morajo z avtomobili pripeljati do vrat svojega cilja, ne glede na to, da jih opozorijo, da naj tam ne parkirajo, saj poleg avtobusov zdaj po Cankarjevi zaradi obnove Mariborske vozijo tudi tovornjaki. Poleg tega še predlog: morebiti bi bil kakšen parkirni prostor več, če bi odstranili sneg ...
Pozitivna stvar, ki smo jo včeraj opazili v Celju, se je zgodila v Gosposki ulici, kjer so še dan prej vozniki izgubljali živce zaradi snega na parkirnih prostorih. Včeraj zjutraj so delavci VOC-a po naročilu, ki so ga (končno) dobili z oddelka za okolje in prostor ter komunalo MOC, začeli od tam odvažati sneg.
Kot so nam povedali na celjski občini, gre za dodatno storitev, zato se v teh primerih ravnajo po načelu ekonomičnosti. To pomeni, da v primeru, če vedo, da
(CIJA
17
■■lllkfMI^M
Z lanske prireditve v Centru Interspar, kjer seje skupina pogumno predstavila »vživo«.
Spet bomo hujšali
V akciji, ki bo letos že tretjič, boste lahko hujšali tudi v dvoje
Pa se je začelo. Že tretjič zapored bomo hujšali. Tokrat lahko za akcijo prijavite tudi prijatelja ali partnerja in v dvoje bo lažje. Da se je akcija prijela, ni več nobenega dvoma. Ker stremimo k pozitivni samopodobi, so zdravo sprejemanje samega sebe, zdrava prehrana in aktivno življenje z veliko gibanja tisto pravo. Vse to pa je preprosto in vzpodbudno, a hkrati težko in naporno. Toda trud se obrestuje. To vedo še zlasti naši dosedanji udeleženci akcije zdravega huj-šanja, zato vas vabimo, da se pridružite tudi vi.
Že tretje leto zapored smo se v naši medijski hiši skupaj s pokrovitelji, brez katerih ne gre, odločili za izvedbo akcije zdravega hujšanja. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da so tovrstne akcije med ljudmi potrebne in dobrodošle. Ljudi, ki želijo pozitivnih in zdravih sprememb, je z nami iz leta v leto več. In ni prijetnejšega kot slišati vzpodbudne in pozitivne besede naših udeležencev. Ti se vzpodbujajo in bodrijo iz akcije v akcijo, se srečujejo in si izmenjujejo izkušnje. Vedno več jih je in prav je tako. Upamo, da bomo k spremembam spodbudili ne samo tiste, ki bodo izžrebam v skupino, pač pa tudi vse, ki bodo prebirali zapise in poslušali oddaje na Radiu Celje. Kajti hujšanje ni le stvar hrane, temveč je še veliko več, o čemer boste izvedeli med akcijo. Vanjo je lani sodila tudi predstavitev v Cen-
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
tru Interspar v družbi z Omar-jem Nabeijem. Iz večine obrazov udeležencev je bilo razbrati zadovoljstvo in srečo nad zmago v boju s kilogrami. Skupaj so »stopili« 250 kilogramov, še zlasti zadovoljen pa je bil Mičo Jockovič, absolutni rekorder. Ob tem pa ne smemo pozabiti obeh »ta glavnih«, prim. Jane Govc Eržen in Nataše Šuster, ki sta duši akcije že od začetka.
Izpolnite kupon in se nam pridružite
Na straneh našega časopisa bomo v petkovih in torkovih številkah petkrat objavili kupone, s katerimi boste lahko prijavili sebe in (ali) partnerja, prijatelja ... Zato le pridno prebirajte Novi tednik in poslušajte Radio Celje. Seznam izžrebancev (»srečneži« bodo morah imeti predvsem primeren indeks telesne mase) pa bomo objavili že v torek, 28. marca. Je pa priporočljivo, da na kupone navedete tudi svoje morebitne zdravstvene težave. Vadba in celotni proces hujšanja sta namreč odvisna tudi od tega, kako (ne)zdravi so udeleženci.
Izkušnje so pokazale, da je zelo pozitivno, če ljudje hujšajo v skupinah. Žato nikar ne odlašajte in v akcijo zdra-
vega hujšanja vključite še svojega prijatelja, družinskega člana, sodelavca ali soseda. Le tako boste lahko družno telovadili, se rekreirah, razpravljali o prehrani, zdravem ter manj kaloričnem izboru živil in pa seveda o raznih skušnjavah za povrnitev na stari način življenja. O tem boste lahko razpravljali že 4. aprila na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in potem še desetkrat zapored do poletnih počitnic, ko bo sledil premor, jeseni pa še zadnji del. Če ste se odločili spremeniti svojo samopodobo in tudi zato, ker se poletje nezadržno pribli-
žuje, nikar ne odlašajte in še danes izpolnite kupon. Med tiste, ki žal ne boste izžrebani, pa bomo razdelili nekaj tolažilnih nagrad.
MATEJA JAZBEC
izvirska voda
A
HUJSAJMO " " Z NT&RC
Ime in priimek: .
Naslov:_
Telefon:_
Starost:
Telesna teža in viš
Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene te
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
KUPON 1
HUJSAJMûïZNT&RC
Za sodelovanje v akciji prijavljam partnerja, prijatelja, sorodnika...
Ime in priimek:___
Naslov:	____
Telefon:___
Starost:__
Telesna teža in višina:
Priporočamo, da navedete morebitne zdravstvene te
Kupon pošljite na Novi tednik. P:
rnova 19,3000 Celje. KUPON 2
W
Se enkrat z Mariborčani
Vrnitev »bombe« na
PANORAMA
NA KRATKO
iPillllŽ»
Dejan iti Katja
Zreče: V občini Zreče so podelili priznanja za najboljše športnike v preteklem letu. Najboljša posameznika sla Dejan Hohler, košarkar Ro-gle, in Katja Skaza, odbojka-rica Cometa. Najboljši ekipi imata že omenjena kluba. (JŽ)
Četrtič za Pokal mesta Žalec
Žalec: Jutri bo v telovadnici 1. Osnovne šole mednarodni turnir v karateju. To bo že četrto tekmovanje za Pokal mesta Žalec. Začelo se bo ob 11.30, udeležilo pa se ga bo preko 300 tekmovalcev iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije. Domači klub bo zastopalo 30 karateistov.
imen ste bo
Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v domači dvorani z veliko muko premagali trebanjski Trimo in nakazali, da niso zgolj utrujeni po tekmah s Ciudad Realom, temveč tudi malce naveličani. »Zamisliti se bomo morali nad našo igro,« je dejal najboljši strelec tekme Dragan Gajič. Očitno je, da nekateri njegovi soigralci tega ne bodo več storili. Na seji predsedstva Rokometne zveze Slo-venije je Slavko Ivezič obelodanil, da zaključuje svoj se-lektorski mandat. V poročilu po končanem evropskem prvenstvu v Švici je zapisal tudi, da je bilo v pripravljalnem obdobju zelo veliko igralske nediscipline in nereda. Člani predsedstva RZS so zahtevali dopolnitev z imeni problematičnih igralcev. Ivezič seveda o imenih ne bo govoril. (DŠ)
Izid 19. kroga l.SNL: CMC
Publikum-MariborPivovama Laško 1:0 (1:0); BerŠnjak (29. -llm). 20. krog: Koper - CMC Publikum, Velenje: Rudar - Bela krajina (obe sobota, 15).
■JHUHDQEMB
DOMŽALE 17 10 6 1 42:12 36 HIT GORICA 18 10 5 3 36:16 35
CMC PUBLIKUM 18 S 2 8 21:25 26 ANET KOPER 18 6 3 9 22:29 21
RUDAR	18 1 3 14 10:44 6
MED GOLI
PETEK, 10. 3.
17. krog 1. SLMN: Nazarje - Slovenica (19).
SOBOTA, 11.3.
17 krog 1. SLMN, Zagorje ob Savi: Beton - Dobovec (19).
štajerskem
ROKOMET
Nocoj bo morda že padla odločitev o potniku v 1. slovensko ligo malega nogometa. To bi se zgodilo v primeru zmage Živexa Loke, ki bo v dvorani Šolskega centra Celje gostil mariborski Napoli.
Moštvo, ki ga vodi Matjaž Štancar, ima na vrhu razpredelnice 2. SLMN - vzhod 37 točk, Napoli 35, Miklavž 31 ... Z bivšim trenerjem Goranom Sa vičem je zmagalo v dvorani Tabor v jesenskem delu prvenstva s 6:4. Takrat je hat-trick uspel Matjažu Vojsku, dva gola je dodal Simon Korun, ki je s 24 goli najboljši strelec moštva, enega Aleš Marot. Tudi remi bi moštvu, ki vse domače tekme igra v Celju, pomenil ogromno, čeprav mora v zadnjem krogu k Miklavžu. Vmes bo gostilo ekipo Hrastnika. Tri tekme pred koncem prvenstva je pot do 1. lige odprta, današnji derbi pa bo zagotovo pritegnil mnogo gledalcev.
Gostitelji bodo nastopili oslabljeni. Aleš Marot je poškodovan, Drago Rajlič mora na sodniški seminar (?), Gašper Hrovatič je užaljen zaradi pripomb strogega trener-
Nogometaši CMC Publikuma so si ob koncu jesenskega dela 1. SNL kot tudi v nedeljo zelo želeli igrati proti Mariboru Pivovarni Laško, in obenem napovedovali, da so sposobni premagati tekmece. Njihove slutnje so se uresničile v sredo, ko so se dokopali do druge zmage proti njim v sezoni.
Zmagoviti gol so proslavili s takoimenovano »bombo«, ko tisti, ki doseže zadetek, vrže žogo, ostali pa popadajo vznak. Zaradi pomislekov so jim izvedbo pred časom prepovedali, zdaj pa so jo ponovili.
Zdesetkani Maribor vseeno trd oreh
Oslabljenim gostom se je odsotnost peterice precej poznala, a so kljub temu »imeli svoje minute«, ko so lovili zaostanek. Začelo se je s poskusom Kelharja z glavo, Brulc je zamudil podajo pred gol, »vijoličasti« pa so poskušali le s streli z razdalje, ki pa niso bili nedolžni (Zeba, Popovic, Ši-mić). Zdaj imata moštvi po 26 točk na sredini lestvice, čemur je botroval dogodek v 28. minuli. Projektil Sebastjana Gobca je obramba preusmerila prod lastnim vratom. Murko je žogo odbil, proti njej pa sta stekla Dejan Rusič in Leon Ra-golič. Tudi posnetek ni potrdil prekrška slednjega - sodnik Damir Skomina je namreč pokazal na belo točko. V hipu je nekaj pripadnikov navijaške skupine Viole preskočilo ograjo, enemu pa se je uspelo prebiti celo do roba kazenskega prostora, kjer pa so ga ujeli redarji, odpeljali pa policisti, ki so imeli težave z navijači Maribora že nekaj ur prej v središču mesta. Prekinitev le ni dolgo trajala in Domen BerŠnjak, ki so ga gledalci izbrali za igralca tekme, je rutinira-
Demonstracija »bombe« tudi v Areni Petrol.
no izkoristil enajstmetrovko.
Napeto do konca
Nemudoma so se gostje »odprli«, kar bi Celjani lahko izkoristili. Beršnjak, Gobec in Brulc niso bili natančni in namesto, da bi napolnili mrežo Maribora Pivovarne Laško, so na odmor odšli z minimalnim vodstvom. Če je prvi polčas minil ob njihovi pobudi, je bil drugi izenačen. Mariborčani so odločno krenili v nadaljevanje lekme: Martin Pregelj in Predrag Šimić nista uspela v isti sekundi ukaniti vratarja Amela Mujčinovića. Pet ba-kel je zagorelo med Violami. Domači trener Nikola Iliev-ski je presenetil, ko je na klopi pustil Ibejija, vlogo zadnjega vezista pa zaupal kapetanu Marku Križniku, ki jo je odlično odigral. V 52. minuti pa je vstopil Nigerijec, malce kasneje pa tudi napadalec Dari-jo Biščan, ki sta poživila igro. Slednji je trikrat imel prilož-
nost, da bi povišal vodstvo; enkrat se je zapletel, dvakrat pa je žoga odtrčala visoko preko gola, vseeno pa je nakazal, da je iz pravega testa. Martin Pregelj, ki bi lahko Mujčinovića presenetil z lobom, je bil prepričan v svoje besede: »To ni bil >penak Ragolič je čisto iz-bil žogo. Nisem razumel sodnika, ki na celi tekmi ni doso-dil niti enega prekrška nad menoj . V dragem polčasu smo stisnili Publikum, a pike na i z zadetkom nismo postavili!«
Đuričić čestital
Gostujoči strateg Milan Đuričić je dejal: »Ne preostane nam dragega kot čestitati nasprotnikom za zmago. Dobili smo gol iz enajstmetrovke, česar ne bi komentiral. Nadaljevali smo hrabro, imeli smo določeno pobudo, a izenačiti nam ni uspelo.« Nikola Ilievski je pričakoval zelo obrambno igro gostov: »Da bi se odprli, smo jim prepustili več prostora.
derbiju
1. A SL
19. krog: Pivovarna Laško - Koper 79:63 (18:18, 32:25, 56:37); McMillan 22, Strnad 17, Finžgar 11, Kunc 9, Jevdžič 8, Ichaki 7, Koštomaj 3, Vrečko 2; Dunovič 20, Brecelj, Markič 10, Helios -Elektra 90:49 (19:13, 38:26, 66:40); Lorbek 18, Krejič 16; Ivanovic 13, Čmer 12, Nu-hanovič 6, Rošer, Nedeljko-vič, Mali, Vidovič, Dobovič-nik, Bojič 1. Vrstni red: Slovan 38, Helios 34, Pivovarna Laško 33, Elektra 32, Alpos Kemoplast 29, Kraški zidar, Zagorje, Koper 25, Loka kava, Postojnska jama 24, Rogla 23, Krka 21.
1. SL -moški
18. krog: Celje Pivovarna Laško -1limo 30:27 (13:14); Gajič 9, Harbok, Kokšarov 6, Natek 5, Kozomara 2, Kozlina, Ivankovič 1; A4. Radelj, Ubožanka 6. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 34, Gorenje 28, Gold club 23, Trimo 22, Prevent 19, Koper 18, Ribnica, Rudar, Ormož 16, Slovan 9, Krka 8, Termo 7._
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 12. 3.
ROKOMET
1. SL - moški, 19. krog: Novo mesto: Krka - Gorenje (19), Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (20).
1. SL - ženske, 20. krog: Kočevje - Celje Celjske mesnine (19).
ja, medtem ko je Igor Čavš bolan. »Zavedamo se, kaj nam ta tekma prinaša. Psihološko moramo biti čimbolj neobremenjeni. Močno spoštujemo gostujočo ekipo, ki ima izvrstno prvo četverko, sestavljeno iz bivših rep re-
je, da ostanemo nocoj neporaženi!« je poudaril Štancar.
Na »tehnični« sta kot domačina državna prvaka postala Mila .Inventus, ki je imel sedež v Šentjurju, in legendarni celjski Pelikan. Se pripravlja še ena veselica?
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Simon Korun je najboljši napadalec Živexa Loke.
Najboljši igralec tekme Marko Križnik je navdušil v novi vlogi.
Zato smo si priigrali štiri stoodstotne priložnosti, ki pa jih nismo realizirali. Do odmora sta bili naši postavitvi 4-1-4-1 in 4-3-3, nato pa 4-4-2. Naša spočita napadalca, ki sta zamenjala Rusiča in Brulca, se nista nič bolje znašla od njiju. Jutri bom v Kopru spet premešal postavo, kajti tekmi sta si časovno preblizu in prva bo pustila
posledice na nekaterih igralcih. Najbrž bom uporabil Ibejija in Pečnika.«
Tisoč gledalcev je zmrzo-valo, s predstavo najbrž ni bilo navdušeno, a pristaši Publikuma bi se morali zavedati, da je sezonsko razmerje z Mariborom odlično: dve zmagi in remi.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Zaradi vremenskih težav - pred dnevi je zapadla večja količina snega in igrišča so v večini še v slabem stanju - se bo spomladanski del v drugi ligi začel teden dni pozneje, kot je bilo predvideno, tako da bodo tekme 15. kroga na sporedu 19. in ne 12. marca.
Padec Bosne if Treh lilijah?
PREDSTAVLJAMO VAM
Tri srečanja naših klubov bodo na sporedu ta konec tedna, od tega dve na Celjskem.
V Jadranski ligi se igra 23. krog in v 1. A SKL 19.
Popolni do nove zmage
Laščani bodo gostili ekipo sarajevske Bosne, pri čemer se nadejajo četrte zmage v sezoni. Moštvo Boška Djoki-ća naj bi nastopilo v popolni postavi, tudi 7. novincem Igorjem Lovričem, ki proti Ci-boni zaradi poškodbe ni igral. Obstaja velika verjetnost, da bo na parket stopil tudi Izraelec Ori Ichaki, ki že dva tedna po zacelj eni poškodbi hrbtenice vadi v Treh lilijah. Tudi on je v Zagrebu sedel na klopi. Laščane čaka težko delo, saj ima Bosna zelo izkušeno ekipo, a si še vedno ni povsem zagotovila mesta med osmerico za zaključni turnir, ki ga bo sama organizirala. Zato ima skupaj z nekaterimi, ki vodijo ligo, interes, da si zagotovi nastop na final-eight, saj bi bil brez domačina zaključni turnir močno okrnjen.
Sicer pa Laščani razmišljajo samo o tem, kako se čim bolj uigrati za drugi del sezone, saj je novincev veliko, mednje lahko štejemo tudi dolgo odsotnega Icha-kija. Tekma proti Bosni je zato odlična priložnost za uigravanje, morebitna zmaga pa bi pivovarje le premaknila z zadnjega mesta na lestvici Jadranske lige. In zato se vsekakor splača potruditi tako na parketu kot na tribunah. V Sarajevu je Bosna slavila s 95:79.
Sprememba načina igre
Šentjurčani bodo jutri gostili Krko, ki je sicer še vedno zadnja na lestvici, a ima okrepljeno ekipo, ki naj bi v nadaljevanju sezone Dolenjcem le prinesla obstanek v ligi. Na drugi strani je odsotnost poškodovanih Maria Novaka in Jimmija Hunta za moštvo Al-posa Kemoplasta velik udarec. Od uigrane ekipe, v kateri je po pravilu igralo vsaj devet igralcev, mora zdaj trener Damjan Novakovič iskati nove rešitve v igri. Liga za prvaka je za Kemoplast že zagotovljena, a razprodaja težko priborjenega ugleda v dosedanjem delu sezone ni ravno priporočljiva. A res je, da je moštvo brez omenjene dvojice bistveno slabše in da je na določene posameznike padlo preveliko breme, v želji, da se dokažejo zase in za moštvo. Na treningih ekipa dobro dela, a na tekmah kljub temu manjka kvalitete, zato je treba raven borbenosti dvigniti na še višjo stopnico. V tej nesreči s poškodbami dobivajo na srečo priložnost mladinci in to je nekaj dobrega, kar bi morali spoznati gledalci. Jeseni so Šentjurčani zmagali v Novem mestu za 11 točk.
Zelo pomembno srečanje
Rogla potuje v Postojno na pomembno srečanje. Obe ekipi sta v spodnjem delu tabele in bosta igrali ligo za obstanek, kamor se prenašajo točke iz tega dela prvenstva. Zato je še kako pomemben jutrišnji dvoboj. Postojnčani imajo trenutno eno zmago več od
Zrečanov, ki so na predzadnjem mestu tabele, v zadnjem krogu pa so doživeli katastrofo v Šoštanju. V prvem delu sezone je Rogla doma v razburljivem finišu zmagala za eno točko. V Zrečah verjamejo, da se bo na parket v Sežano vrnil kapetan Boštjan Sivka, brez katerega je ekipa - predvsem v obrambi - bistveno slabša. Ključ tekme bi lahko bil na branilskih položajih, kjer so domačini v prednosti zaradi večjega fonda igralcev. A s svojo znamenito nepopustljivostjobi Pohorci iz Zreč lahko presenetili sredi Postojne, kar bi bilo za nadaljevanje prvenstva zelo dobrodošlo.
JANEZ TERBOVC
VIKEND POD KOŠI
SOBOTA, 11.3.
Jadranska liga, 23. krog, Pivovarna Laško - Bosna (17).
1. A SL, 19. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Krka, Postojna: Postojnska jama - Rogla (obe 19).
1. B SL, 22. krog, Celjski KK - Kolpa (16.30), Trbovlje: Rudar - Hopsi Polzela (19), Kranj: Triglav - Banex Safcol (20.15).
Kozjanska košarkarska liga - Liga Kokla, 2. tekma za 1. mesto: Laško - ŠKK Šentjur (17).
1. SL - ženske, 2. del (od 1. do 6. mesta), 1. krog: Sežana - Merkur Celje (19).
1. SL - ženske, 2. del (od 7. do 11. mesta), 1. krog: Črnomelj - Konjice (20).
Podprvakinja Andreja Placet, članica celjskega kluba iz Raven na Koroškem
Placetovi srebro
Biljard klub Planet Celje, ustanovljen maja lani, je doslej organiziral kvalifikacije za državno prvenstvo in štiri A-turnirje, uspel pa je izpeljati tudi državno prvenstvo v mednarodni osmici.
Razburljiv finale med moškimi je z 8:6 dobil Matjaž Demšar proti Matjažu Erčulju. Med 16 članicami se je Andreja Placet iz celjskega kluba uvrstila v finale, kjer je s 6:3 morala priznati premoč Tanji Kaštrun. Druga članica celjskega kluba Aleksandra Hribar je bila deveta, medtem ko se je pred meseci zelo uspešna Tajana Tomše tokrat posvetila organizacijskim nalogam. BK Planet si je za cilj zadal organizacijo mednarodnega turnirja ob koncu poletja.
DEAN ŠUSTER, foto: TUŠ
Prva generacija Plesnega vala
Usklajenost teles
»Dobra plesna šola« - Napačen pristop lahko zelo škodi
Ljudje že od pradavnine uživamo v glasbi in jo poskušamo ubesediti z gibanjem svojega telesa. Ples nas spremlja povsod. Je vrsta umetnosti in zabave. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. V plesu nam glasba prežene vse skrbi, telo izgubi svoje meje. Ples je gibanje telesa, v katerem uživamo. Ko plešemo, je kot bi govorih brez besed, samo z gibi, s koraki, kretnjami rok, pogledi. Ples je tudi sicer eden lepših športov za oko...
V	Celju je ena najuspešnejših in najbolj cenjenih plesnih šol zagotovo Plesni val, ki jo vodita Marjan in Cvetka Špiljar.
»Smo plesna šola s petnajstletno tradicijo. Skozi leta smo pridobili izkušnje, si ustvarili reference, na katere smo ponosni, in že več let zapored smo nosilci naziva dobre plesne šole, ki ga podeljujeta sekcija plesnih šol pri Gospodarski zbornici Slovenije in združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev pri Plesni zvezi Slovenije. Sicer pa smo Plesni val ustanovili izključno za tekmovalno zvrst plesa v okviru PZS. Ukvarjamo se s standardnimi in z latinsko ameriškimi plesi ter show dan-ceom, kamor sodijo salsa, hip hop, step, electric boogey, break dance, medtem ko akrobatskega rock'n'rolla pri nas ni,« pravi Marjan Špiljar, predsednik Plesnega vala.
Vsakoletni uspehi
V	začetnem obdobju so se ukvarjali le s standardnimi in z latinsko ameriškimi plesi, imeli so veliko parov in bih tudi zelo uspešni. Izpeljali so veliko kvalifikacijskih turnirjev, eden najodmevnejših je bil leta 1996 v Modri dvorani Golovec, kjer je nastopilo 256 parov. Dve leti kasneje so v Ce-
lju prvič organizirali državno prvenstvo v standardnih in latinsko ameriških plesih. Takrat je njihov pionirski par Rok Matko - Dajana Pungaršek osvojil 6. mesto med 33 pari, medtem ko sta bila med starejšimi mladinci Blaž Pocajt in Nina Salobir četrta. Glede na takratne okoliščine so bili celjski plesalci po številu tekmovalcev med petim in osmim mestom v Sloveniji med približno 30 klubi.
• »Kasneje je ta ples začel zamirati, interes je šel bolj v show dance. Leta 2001 smo organizirali tudi državno prvenstvo v show dance plesih. Dušan Pavlovič je med člani postal državni prvak v disco plesih leta 1995. Lani je naša mala skupina v show dance plesih na državnem prvenstvu osvojila 7. mesto in druga mala skupina 12. Med duo show dance pionirkami sta bili Mojca Novak in Eva Mutec tretji na državnem prvenstvu in se uvrstili na svetovno prvenstvo v Nemčiji, kjer sta osvojili 11. mesto. Uspešna je bila tudi Alja Pliberšek, 6. na državnem prvenstvu. l\idi v hip hopu naši tekmovalci niso nikoli zaostajali. Leta 2002 smo bili peti, le malo je manjkalo, da se nismo uvrstili na svetovno prvenstvo. Naši mladinci so bili na državnem prvenstvu 9. Lani je bil naš klub edini vzhodno od Domžal, ki je imel na državnih prvenstvih finaliste v vseh kategorijah. Dobri smo bih tudi v saisi, predlani je naš par Pia Drevenšek - Matija Klančar na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto,« je na tekmovalce ponosen Špiljar.
Prepoznavni v Sloveniji
V Plesnem valu imajo, v športno tekmovalni zvrsti približno 70 članov, med katerimi je največ pionirjev in mladincev. Pravih Članov je malo, večina je maturantov, ki bodo jeseni odšli v Ljubljano oziroma Maribor. »In to je največji problem. Ravno jih pripraviš do neke točke, ko se razvijajo v prave plesalce, v plesu je treba namreč dati času čas, jih >zastrupiš<, potem
pa gredo študirat in v veliki meri tudi nehajo plesati. V show danceu smo imeli lani pri članih malo skupino, ki je bila šesta na državnem prvenstvu, prihodnje leto bi lahko od nje pričakovali še več, vendar je odšla. Upam, da bodo >bpraznino< zapolnile univerze, ki se gradijo v Celju in da bomo na ta način prišli do članske kategorije. Sicer pa mi je všeč, da se lahko enakomerno kosamo z vsemi v show danceu. V slovenskem prostoru smo prepoznavni in kvalitetni. Pri nas je ta ples konkurenčen tudi v tujini. Če prideš v Sloveniji na državnem prvenstvu v finale, je to res velik uspeh in nam je to uspelo tako s show dancem kot s hip hopom,« nadaljuje celjski predsednik, sicer tudi sam velik ljubitelj plesa.
Neodgovorna
vodstva osnovnih šol
Člani Plesnega vala trenirajo v svoji plesni dvorani na Trgu celjskih knezov ali v osnovnošolskih telovadnicah. Glede pogojev je Špiljar zelo zadovoljen. Nad mladimi, med katerimi za ples vlada veliko zanimanje, bdi sedem učiteljev. »A žal se pri osnovnošolcih pojavljajo problemi. V določenih osnovnih šolah na Celjskem vabijo otroke k sodelovanju >ne-ke< plesne šole, ki so to samo na papirju. Ni vsaka šola plesna šola, ene so registrirane kot plesne šole, druge kot društva ... Najbolj me moti to, da otrokom v tej fazi razvoja plesa ne predstavi usposobljen kader in potem pride do tega, da otroci zaradi nepravilnega pristopa plesa ne vzljubijo, temveč ga zasovražijo. Za to v veliki meri krivim vodstva osnovnih šol,« zaključuje Špiljar.
Sicer pa je med mlajšimi trenutno največje zanimanje za hip hop in med študenti za sal-so. Če bi se tudi vi radi zavrteli ob zvokih priljubljene glasbe, pa (še) ne znate plesati oziroma bi znanje radi obnovili, je Plesni val prava stvar za vas, ne glede na starost.
JASMINA ŽOHAR Foto: FRANJO BERK
20_kronika_,„ -mm
Žrtve zračne puške
Nesla smeti in bila obstreljena - Obsojen strelec iz Malgajeve
Blok v Rimskih Toplicah, iz katerega so streljali na Klenovškovo in v katerem žrtev zračne puške tudi živi.
Človek ni dandanes nikjer več varen. Niti na lastnem dvorišču ne. Nikoli namreč ne veš, ali te nima morebiti kdo »na muhi«, medtem ko zaklepaš svoj avtomobil, neseš smeti v bližnji smetnjak ali ko sediš na klopci v parku. V zadnjem letu smo večkrat poročali o primerih, ko so nepridipravi z zračno puško, ponavadi z balkonov stanovanjskih blokov, streljali na mimoidoče. Med žrtvami zračne puške je tudi Mira Klenov-šek iz Rimskih Toplic, ki nam je zaupala svojo zgodbo. Sodni epilog je pred nekaj dnevi dobil primer, ko je moški v Malgajevi ulici v Celju pred nekaj leti streljal na občana in ga pri tem lažje ranil.
Mira Klenovšek je 2. novembra lani po kosilu kot že neštetokrat pred tem iz stanovanja nesla smeti v bližnji smetnjak pred blokom. Ko je odprla pokrov smetnjaka, je na desni strani zadnjice nenadoma začutila pekočo bolečino. Ne vedoč, kaj jo je doletelo, se je obrnila proti bloku, od koder je slišala kovinski zvok napenjanja puške. Ko je prišla v stanovanje, je ugotovila, da jo je nekdo ustrelil z zračno puško. Kle-novškova je za to dejanje takoj osumila domačina, 19-
letnika in mladoletnika. Poklicala je policijo ter nato poiskala še zdravniško pomoč. Iz zdravstvenega doma v Laškem so jo napotili na kirurški oddelek Splošne bolnišnice Celje. Na srečo telesne poškodbe niso bile hujše, je pa zato Klenovškova doživela toliko večji psihični šok. »Strah je zadnje štiri mesece moj stalni spremljevalec. Ne upam si več stopiti iz stanovanja. Nikoli v življenju nisem vzela nobene tablete za živce, od 2. novembra lani pa ne morem več brez njih,« potarna naša sogovornica, ki na mestu, kamor jo je zadel izstrelek, še vedno čuti bolečine.
Laški policisti so oba osumljenca ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 317. členu kazenskega zakonika. Okrožni državni tožilec v Celju je ovadbo ovrgel, češ da »streljanje z zračno puško ne predstavlja splošno nevarnega dejanja, ki bi pomenilo konkretno nevarnost za življenje ljudi, tako da nikakor ni podlage za očitek osumljencema, da sta storila kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti«. Po mnenju tožilca tudi ni izkazan sum, »ki bi omogočal začetek postopka zaradi kakšnega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja«. Tožilec jima ni mogel
očitati niti storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja ali povzročitve lahke telesne poškodbe, saj ni znano, kateri izmed osumljencev je streljal takrat, ko je izstrelek zadel Klenovškovo. Je pa zoper oba osumljenca pri Okrajnem sodišču v Celju vložil predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška zoper javni red in mir.
Klenovškova je seveda pričakovala strožjo kazen za domnevna storilca, razočaranje pa je še toliko večje, ker se ji nihče od njiju ali njune družine ni niti opravičil. Nevarna Malgajeva
Preverili smo tudi, kako so se končali »celjski primeri« streljanja z zračno puško na občane. Verjetno vsem znan primer iz leta 2000, ko je moški v Malgajevi ulici v Celju mlajšega moškega ustrelil v spodnji del telesa, je pred kratkim dobil sodni epilog. Policisti so takrat pri osumljenemu opravili hišno preiskavo in zračno orožje tudi zasegli, na Okrožno državno tožilstvo v Celju pa so podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Zoper strelca je bila takrat vložena obtožnica, ki so jo kasneje modificirali, češ da naj bi šlo v tem primeru za pov-
zročitev lahke telesne poškodbe in ne hude, čeprav je moral ustreljeni iskati nujno zdravniško pomoč in je zaradi poškodb ostal na zdravljenju v bolnišnici kar deset dni. Storilec je bil 20. februarja letos obsojen na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.
Celjski policisti so v preteklih letih obravnavali še nekaj primerov streljanja z zrač-
HALO, 113
f^retepaška navijaška trojica
V	sredo popoldne so celjski policisti morah posredovati na športnem štadionu Arena Petrol v Celju, kjer so varovali nogometno tekmo med Publikomom in Mariborom Pivovarno Laško. Že pred tekmo so. bili obveščeni o kršitvi javnega reda v Vrunčcvi ulici, kjer naj bi skupina navijačev pretepla dva mlajša fanta. Na podlagi osebnih opisov so kmalu izsledili kršitelje, gre za tri mladoletnike, stare 16 in 17 let, iz Maribora. Trojica je bila pridržana, pri čemer bodo sledili še obdolžilni predlogi zaradi kršitve javnega reda in miru, še dodajajo na policiji.
Nesreča w
cinkarni
V	sredo dopoldne se je v Cinkarni Celje zgodila delovna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. 53-letni delavec je odprl pokrov železniškega vagona z žveplom v prahu. Ko je iz notranjosti začel uhajati neznan plin, je 53-letnik omamljen padel na tla z višine štirih metrov. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju.
no puško na ljudi v Malgajevi ulici, med drugim tudi primer, ko je neznanec septembra lani prav tako v bližini Malgajeve z zračno puško v glavo ustrelil 71-letnico, ki je dobila lažje telesne poškodbe. Strelca do danes še niso odkrili, tako da ni mogoče trditi, ali gre za istega storilca kot pred leti.
Čeprav na policiji trdijo, da primeri streljanja z zrač-
tefefq S.o.o
Baška, Emila Geistlicha 50
Celje, Kosovelova 14
T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: info@celeia.si
no puško na mimoidoče občane niso pogosti oziroma jih ni veliko prijavljenih, to še ne pomeni, da problema ni treba jemati resno. Ne glede na to, ali je poškodba, ki jo povzroči strel z zračno puško, lažja, težja ali je sploh ni. Človek, ki je postal tarča objestnih strelcev, se ne bo nikjer več počutil varnega-
BOJANA AVGUSTINCIC
Obleka, vredna kar milijon tolarjev
Pred tednom dni je v Velenju prišlo do ne povsem klasične tatvine. Na razstavnem prostoru na Šaleški cesti v Velenju je nekdo vlomil v steklen paviljon modne oblikovalke Jane Pirečnik Knapič, iz njega pa odtujil rdečo žensko obleko, posuto s kristali Swarovski, vredno milijon tolarjev.
Da ne gre za povsem navadno obleko, priča tudi namen, za katerega je bila delana. Pirečnik Knapičeva je obleko oblikovala in naredila za mis Slovenije 2002, Natašo Krajne. Vanjo je bilo vloženega kar 300 ur ročnega dela, saj je bilo treba na obleko všiti vsak kristal posebej. »Odkar smo obleko razstavili v paviljonu, je bilo vedno veliko povpraševanja po njej,« pravi Pirečnikova. A je večini dam želja po nakupu kmalu izginila ob pogledu na njeno ceno. Pirečnik Knapičeva zaradi strahu pred ponovnim vlomom oblek ne razstavlja več. »Ne upam tvegati,« še pravi in dodaja, da je vse vredne obleke sedaj spravila v Ljubljano na varno, kjer pa ima sicer tudi svojo trgovino. »Ne vem, kdo bi jo lahko ukradel...« odgovarja na vprašanje o morebitnem tatu, »občudovali so jo res skorajda vsi, ki so si jo ogledovali.« Jo bo pa po mnenju oškodovane oblikovalke tat težko oblekel za v javnost ali jo prodal naprej.
Policisti tatu še vedno iščejo, »saj ne gre za povsem klasično tatvino, kjer je krog osumljencev lažje določiti,« pravi Božidar Pezdevšek, tiskovni predstavnik celjske policije. »A bomo s poizvedbo in z odkrivanjem vlomilca nadaljevali,« zaključuje.
MATEJA JAZBEC
Je kdo videl pregrešno drago obleko?
RAZPIS
za vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1.	pedagoški vodja:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri,
-	večletne izkušnje z delom z otroki,
-	priprava animacijskega programa, -veselje do skupinskega dela,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti,
-	izjemna odgovornost.
2.	vzgojitelji:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
-	izkušnje z delom z otroki,
-	priprava animacijskega programa,
-	veselje do skupinskega dela,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti,
-	izjemna odgovornost.
Vsi kandidati morajo ob vlogi na razpis za pedagoškega vodjo in
vzgojitelja priložiti plan dela v koloniji oz. dnevni animacijski
program za otroke (10-dnevno letovanje), ki predvideva tudi
program dela za primer slabega vremena.
Zadnji rok za oddajo vlog je 8. 4. 2006.
Vloge pošljite na naslov CELEIA, D. O. O., P. E. Celje,
Kosovelova 14, 3000 Celje.
Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
www.novitediiik.com
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Občina Laško pod drobnogled računskega sodišča (5)
Spoštovani g. Primož Nemec! Ker ste me omenili v vašem prispevku, je prav, da podam svoj komentar, kaj je po vaše nepravilno in neobjektivno predstavljanje dejstev v zvezi z izgradnjo vodovoda in kanalizacije Rimske Toplice in podam nekaj pojasnil v zvezi z vašim prispevkom. Očitno vas moti to, kdo opozarja na nepravilnosti in ne to, da so se nepravilnosti dogajale in ste celo pri njih sodelovali. Pri tem tudi manipulirate z napačnim, povsem svojim tolmačenjem Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ko navajate, da je podjetje AinA d.o.o. opravljalo za občino dela, čeprav jih po vaše ne bi smelo. Resnica je, da podjetje AinA za občino Laško ni opravljalo nobenega dela po uveljavitvi Zakona o preprečevanju korupcije, saj se od tedaj dalje tudi ni več prijavljalo na noben razpis. Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s poklicno dejavnostjo pa je dopuščal, da funkcionar, ki svoje funkcije ne opravlja poklicno (jaz jo opravljam nepoklicno), lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost v zasebne namene. To kot demanti vaših netočnih trditev in razlag zakona. Sedaj pa še o vaših zaslugah za prihranke na proračunu občine. To, čemur vi pravite prihranki, jaz imenujem najprej nepravilnosti, zatem pa oškodovanje občinskega proračuna.
Na nepravilnosti sem opozoril že leta 2004. Občinski svet je v oktobru istega leta določil revizijo omenjenih projektov, svetniki SLS Laško pa so na seji občinskega sveta dne 15. 2. 2006 predlagali računsko sodišče, kar je občinski svet tudi sogla-
sno potrdil. Navedel bom nekaj dejstev v zvezi z omenjenimi investicijami, vsak bralec pa si bo sam ustvaril mnenje o tem, kaj je resnica in kaj laž v vseh prispevkih do sedaj.
Pri zbiranju ponudb za izgradnjo vodovoda Rimske Toplice je bila vaša ponudba AGM Nemec tretja najcenejša od vseh prispelih ponudb. Ko je najcenejši odstopil, drugi najcenejši je bil izločen, ste pa res bili vi najcenejši ponudnik in ste omenjena dela prevzeli po sistemu na ključ. Pri sami izvedbi ste zaračunali dodatna dela, do katerih niste bih upravičeni, ker ste jih že imeli zajete v osnovni pogodbi, ki je bila podpisana na ključ.
Drugačna zgodba je pri izbiri ponudb za izvedbo kanalizacije Rimske Toplice, kjer je AGM Nemec bil resnično najugodnejši ponudnik s ceno 19.801.952,53 sit vendar je vaš končni račun kar za 300 % prekoračil prvotno ponujeno ceno in je na koncu znašal 58.758.678,18 sit. Naročili ste asfaltiranje debeline 7 cm, izvajalec asfaltiranja vam je asfaltiral cesto v debelini 7 cm, vi ste jo pa zaračunali občini v debelini 10 cm. S kontrolo količin tamponskega nasu tja se je ugotovilo, da ste ga zaračunali kar 20 % preveč, zemeljski izkopi so v dodatnih delih obračunam višje kot v osnovni ponudbi... Bom nehal naštevat, da ne bodo ti preverjeni podatki metali slabo luč na vaše podjetje.
Spoštovani g. Primož Nemec, če bi bilo po moje, bi vsa preveč zaračunana sredstva morali vrniti v občinski proračun, teh pa je kar nekaj.
Veseli pa me dejstvo, da gradi celoten kanalizacijski sistem vaše podjetje AGM Nemec, saj občinski proračun z vašim izborom vedno prihrani, vendar pa se na koncu vprašam, kakšno ceno bo imel ta prihranek.
ANDREJ VESENJAK, podžupan občine Laško
Zakona se je treba držati, cesta gor ali dol
V Novem tedniku št. 18, 3. 3. 2006, je novinarka Saška Teržan objavila članek z naslovom Zakona se je treba držati, cesta gor ali dol, v katerem so bila nepravilno oz. neobjektivno predstavljena določena dejstva glede izvajanja verouka v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju, zato sem mnenja, da so bili bralci Novega tednika zavedeni pri prebiranju zgoraj navedenega članka. Zato podajam pojasnilo.
Kot starš šestletnika, ki obiskuje verouk in 1. razred na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur, sem 3. 2. 2006 in 6. 2.2006 želel soglasje o izva-
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ RUSTIČNIH MAS IN PARKETA
KUMHO
TYPES


PNEVMATIKE KUMHO UGODNEJŠE PRI UVOZNIKU!
% popust
Nudimo ugoden hitri kredit do 300.000 SIT.
- Odobritev takoj. USl Brez odvečnih poti.
popust na vse dimenzije Kumho^ pnevmatikzaosebna,terenska, ďa dostavna in tovorna vozila Jgf
IBfflllffBfl
janju verouka v OŠ vpogle-dati in preslikati. Ravnatelj moji starševski želji ni ugodil, zato sem se 6. 2. 2006 pritožil na Ministrstvo za šolstvo in šport RS, skladno z veljavnim Zakonom o dostopnosti dokumentov javnega značaja (Ur. list T.S. št.: 24/2003 in 61/2005). Po posredovanju ministrstva sem bil obveščen, da želeno dokumentacijo oz. vpogled vanjo tokrat lahko pridobim.
Vodstvo šole Franja Malgaja Šentjur se je odločilo, da predmetno soglasje izobesi na oglasno desko zraven 1. razreda.
Svet staršev je zbiral podpise brez predhodne najave oz. dogovora.
Podpisi staršev na odločitev o izdaji soglasja niso vplivali.
Na izdano soglasje sem se pritožil zaradi »primernosti prostorov«, kot jih določa 72. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št.: 115/ 03) in ne zaradi prometno nevarni poti od šole do Zgornjega trga, kjer je župnišče, saj dodamo pojasnjevanje pogojev za izdajo soglasja iz Gospodarskega vestnika iz leta 1997 je dvoumno in ni usklajeno z EU komentarjem. 72. člen zakona, na katerega se sklicuje ministrstvo, je začel veljati leta 2003.
Menim, da si komentar lahko izbere vsak sam, zakona pa ne.
Ker ima ravnatelj Gradišnik Marjan tudi sina v 1. razredu, upam, da kot starš in človek ne bo dopustil, da bi v novem šolskem letu 2006/ 07 naši sedemletniki morah izvajanje verouka ponovno prestaviti v župnišče, saj tudi v 2. razredu otroci potrebujejo spremstvo.
Če je interes staršev, da njihovi otroci obiskujejo verouk v šoli, naj to velja za vse otroke in ne samo za posameznike, saj Republika Slovenija oz. pristojno ministrstvo podpira izvajanje verouka v šolah in vrtcih, potrebna je samo dobra volja ravnatelja, saj je pot do Zgornjega trga izredno nevarna za otroke, ki nosijo na ramenih šolske torbe težke 20 kg.
MARJAN BUDIŠA, Šentjur
TKEL
Štore Steel d.o.o., Železarska c. 3, 3220 Štore,
Ker se mu v stanju svoje nemoči nisem uspela zahvaliti in ker v bolnišnici ni pustil svojih podatkov, bi to rada storila ob tej priložnosti in mu povedala, da sem mu hvaležna za njegov čas in njegovo skrb.
MARUA COKAN, Galicija
Pošteni gostinci
Rada bi se zahvalila Baru Prestige v Planetu TUŠ, ker so se delavci tega bara izkazali za zèlo poštene. V planetu smo šli z družino po nakupih in smo se kasneje ustavili na pijači v tem baru. Ker je vsak nosil svojo škatlo, sem tam čisto po naključju pozabila torbico, v kateri so bili vsi dokumenti, ključi ... Shranili so mi jo, dokler nisem prišla po njo.
Zahvalila bi se pa seveda tudi gdč. Tjaši B., ki nam je tedaj stregla.
Hvala vam.
MŠ
PREJELI SMO
Pozdrav prvi lastovki te pomladi
Pred dnevi mi je znanka navdušeno pripovedovala, da bo njena hčerka lahko po osnovni šoli obiskovala šolo, kjer so v učni program vključili bonton. Saj ne morem verjeti. Leta in leta se čudimo, kako je mogoče, da nihče, ne šo-
le, ne policija, ne redarji, ne opozarjajo predvsem mladine, kdaj se vedejo neprimerno, izzivalno ali nasilno. In pri vseh teh dejstvih si nekdo upa uporabiti svojo zdravo pamet in v šolo uvesti bonton. Iskrene čestitke! Nikoli ni prepozno, čeprav moram pridati, da je že davna leta nazaj dunajski župan prepovedal na primer prodajo pornografskega tiska v bližini šol in vrtcev.
Šolarji na vseh stopnjah se udejstvujejo v številnih dejavnostih, športnih, kulturnih, tekmujejo v znanju doma in v tujini in tudi sama sem videla prenekatero prireditev, ki so jo pripravili šolarji. Nekatere so bile tako kakovostne, da mi je bilo hudo, ker se o njih ne piše dovolj. Navsezadnje pa je tukaj še veliko število mladih ljudi, tihih, marljivih, srednje dobrih učencev, ki jim ni do izpostavljanja v javnosti ne na strani izgrednikov ne na strani tekmovalnih skupin. Imamo jih radi in smo veseli, da so takšni, kot so.
Hijec, ki pride v Celje, seveda sodi okolico in dogajanja na ulicah po tem, kar vidi in sliši. Predvsem na petek se bo čudil množici pijanih in pljuvajočih mladih ljudi na poti na železniško postajo, Prav tako se bo čudil.
da so klopi ob Savinjskem nabrežju in v parku vse blatne, še pogosteje pa zasedene s parčki, ki se ne pustijo motiti ne od sprehajalcev in ne od otrok in se, tudi že osnovnošolci, predajajo seksualnim igricam »brez meja«. Vedeti je treba, da pravila o javnem redu in miru ter obnašanju na javnih mestih veljajo tudi za mlade. Neumni bi bili, da bi jih jemali resno, če jim tega nihče ne pove.
Prva lastovka sicer še ne prinese pomladi, kaže pa, da ji bodo kmalu sledile še druge. Tako je že tudi v slovenskem tisku zaznati izsledke o škodljivosti hrupa v lokalih, kjer se zbirajo mladi, o neprimernosti gledaliških predstav za otroke, kjer hrup nadomešča režiserjeve domislice itd. In domislila sem se še ene pametne odločitve vodstva neke osnovne šole, ki si je ogledalo gledališko predstavo za otroke in potem sklenilo, da je njihovi šolarji ne bodo prišli gledat. Če se ne motim, je bil razlog nerazumljivost sporočila in razvlečenost. Veseli me, da pedagogi ne klonejo, kljub birokraciji, ki jih pri njihovem osnovnem poslanstvu vse bolj ovira.
ZORA HUDALES, Celje
ZAHVALA
Nesebična
pomoč
Vabimo vas tudi na testne vožnje z novim Aveom. DAEMOBIL, d.0.0., PE CEUE
; Ljubljanska cesta 37, tel.: 03 / 425 60 80
Sem dijakinja 3. letnika Gimnazije Celje-Center in kot vsako jutro sem tudi v sredo, 22. 2. 2006, nekaj minut pred 7. uro zjutraj z glavne avtobusne postaje v Celju odšla proti šoli.
Na prehodu za pešce sem v trenutku slabosti padla v nezavest. Nekaj minut se ničesar nisem zavedala in v tem času mi je mimo vozeči moški srednjih let, lastnik rdečega sharana ali sharanu podobnega vozila nesebično priskočil na pomoč. Odpeljal meje v celjski zdravstveni dom, na oddelek za nujno pomoč in me tam predal v oskrbo reševalcem in medicinskemu osebju.
PR|A)VA MINUTKA ŠE D01.4, NIŽJE ČEKE, PUČIIA lu OBROKE
RABAC hoteli Castor, Politi* In Girandella. app Lanterna KRK, ŠILO -zasebni apartmaji CRIKVENICA hotel Park PAG -zasebni apartmaji HVAR, UVALA POKRIVENI« -hotel Timoo, penzion Room HVAR, VRBOSKA -hotel Adriatic BRAČ, BOL -Vila Kiki MAKARSKA RIVIERA, BASKA VODA hotel Hrvatska, hotel in dep. Alem DRVENIK - penziona Plaža in Zagreb IUEUM-hotela Sonce io Stella MLJET hotel Odisej LASTOVO - hotel Solitodo MURTER hotel Colentum SLAMO- hotel Osmine DUBROVNIK-VilaGradac ČRNA GORA, RISAN hotel Taota ZAKINTOS, ROĐOS
HOJLARIJA SMUCARI JA NAROGU
MMUUMMaUâ
3<NAJEM APR, 3" KOSILO, TT SflH013.000 SIT
VESELAKARAVANA 8,5.4, MALI LOŠINJ -2 DNI -21.000 SIT
KOMAJCAKAM1.MAJA 27.4-2.5. KLUB NA KORČULI, 5 ONI - 27.900 SIT SUSSO 5 «ALL INCLUSIVE -39.900 SIT
(otrok do 14let GRATIS) UMAG -DARILO řBfOMAJSKI KONCERT DAKK STAVROSA MLJET. 5 DNI. 24.900 SIT
NOV POLETNI KATALOG ŽE KMALU NA NAŠIH POLICAH NAROČIESIGA POTEL.ŠT.:
037031960
Celje, Stanetova 6, odp.: 3.-18. ure, sob. 9.-12 03 42 eo 100/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ur
Mir, sonce in peščene plaže sredi Atlantika
Vasica s cerkvijo trgovino in nekaj gostilnami se mi je takoj prikupila. Tudi skromno opremljena soba je bila čisto v redu, cena pa sprejemljiva - če sem prav razumel dobrodušni tetki v nekakšni recepciji sredi dnevne sobe. Portugalščina mi je še vedno zvenela tuje. Toda s pomočjo mimike in rok je kar nekako šlo.
Tuji jeziki domačinom, z izjemo tistih, ki so zaposleni v boljših hotelih, ne gredo pretirano od rok oziroma z jezika. Kljub temu, da postaja turizem na otoku Porto Santo, tako kot na bližnji Ma-deiri, najpomembnejši vir zaslužka otočanov. Otok je velik le okoli 80 km2, toda ponaša se s kar nekaj kilometrov dolgo plažo polno najfinejšega belega peska. O takšni obali lahko na turistično mnogo bolj znani Madeiri le sanjajo in tako postaja otoček poletno pribežališče Ma-deirčanov. Tisti najpremož-nejši so si tod omislili počit-
■ímwA "šřáa—"sisii^r
■ÍÍHSHSÍiHMÍp§:''",l'°rSU "	«ego.. ^
VEČDNEVNI IZLETI: PARIZ in EURODISNEY, 5 dni. 29. 3.. RIM, 4 dni. 16. 3-, SICILIJA, 5 dni, 22. 3., GRČIJA Z LADJO, 6 dni, 22. 3., PRAGA, 3 dni, 24. 3., IZLETI Z LETALOM: AMSTERDAM, 3 dni, 24. 3., PARIZ, 3 dni, 17. In 31.3-, 2. 4.. 69.900, LONDON, 3 dni. 24. in 31.3., ENO /DVODNEVNI IZLEH: BENETKE 1-2, 1 dan, 18. in 25. 3.. DUNAJ. 1 dan, 25. 3.. DUNAJ, 2 dni, 25. 3.. BUDIMPEŠTA 1-2. 2 dni. 18. 3.. FIRENCE. 2 dni, 25. 3-, OAUŠA POTOVANJA: KUBA, 12 dni, 26. 4., ŠRILANKA IN MAtDIVt, 13 dni, 21. 4., DUBAJ, 6 dni, 27. 4., DUBAJ IN OMAN, 7 dni, 27. 4., ARABESKE: JORDANUA, SIRUA, IZRAEL, LIBANON in EGIPT, 6, 7,8 in 11 dni, 22. 4., 26. 4., 29. 4. in 1. 5. IZŠLI SO KATALOGI: POTOVANJA 2006, HURGADA 2006 in POLETJE OB HRVAŠKI OBAU. NAROČITE SI JIH NA DOM ! (03 42 84 300. aH prodaja®palraa.sl)
stanišča. Za vsakodnevne opravke je več kot dovolj manjše motorno kolo. Zagotovo pa se je v trgovino bolj imenitno pripeljati z avtomobilom ...
In kaj se pozimi dogaja na otoku? Pravzaprav nič! In to je njegov največji čar. Turistov z nekaj izjemami ni, čeprav so dnevi pretežno sončni in brez padavin, ki veliko pogosteje zalivajo sosednjo Madeiro. Dnevi vseeno hitro minejo v nezahtevnih pohodih, morda ob nabiranju školjk, namakanju trnka ali pa ob klepetu z ležernimi domačini, ki so se že davno prilagodili mirnemu načinu življenja.
Kolumbov dom
Na otoček je leta 1418 huda nevihta naplavila Henrika Pomorščaka, ko je plul proti Indiji. V zahvalo za rešitev na neznanem otoku ga je poimenoval Sveto pristanišče - Porto Santo. Šele leto dni kasneje so Portugalci odkrili še precej večjo Madeiro, ki je bila takrat prekrita z bujnimi gozdovi. Tudi Porto Santo ob odkritju ni
Dolga peščena plaža je največja privlačnost otoka.
bil tako pust. Na njem so rasla zmajeva drevesa, ki pa so jih na žalost posekali. Iz njihovega soka so namreč pridobivali cenjeno smolo, ki naj bi imela zdravilne učinke. Pravo katastrofo za otoško vegetacijo so pomenili tudi zajci, ki so jih na otok prinesli prvotni naseljenci. Ti so že tako borno vegetacijo še bolj osiromašili.
Sprva je bil otok predvsem pomembna postojanka za
ladje, ki so plule ob afriški obali in se kasneje podajale tudi preko Atlantika. Na otoku je dobro uspeval tudi sladkorni trs in vinska trta, katere gojenje se je ohranilo do današnjih dni. Vina ne pridelajo veliko, je pa cenjeno, čeprav ne tako slavno kot desertno vino z Madeiře.
Na otoku je nekaj časa živel tudi Krištof Kolumb, ki se je poročil s Filipo iz rodbine Perestrelo, ki so otoku
vladali več generacij. Po smrti žene je otok zapustil, ostala pa je njegova hiša. Ta je ohranjena še danes in je preurejena v muzej. To je poleg bližnje cerkvice pravzaprav edino, kar še spominja na bur-nejšo preteklost. To so zaznamovale raziskovalne odprave Portugalcev in občasni napadi piratov, ki so vse do konca 17. stoletja ogrožali ladje v okolici Madeiře.
IGOR FABJAN
Lep ptrzdrn/ TuMijto 78.500
Celje
03 425 4640 Velenje 03 898 4474
vzorec
Otok je najbolje raziskovati kar peš. Dolg je le 12 kilometrov, v širino pa meri nekaj manj kot 7 kilometrov. Dovolj je le nekaj dni, da ga prehodiš po dolgem in počez, se povzpneš na oba razgledna vrhova in malo pole-nariš na peščeni obali. No, z gorskim kolesom gre še hitreje, dnevni gostje pa si lahko izposodijo celo avto. Avtomobilov je sicer na otoku le za vzorec. Pravzaprav ne vem, čemu sploh služijo. Najbolj oddaljene vasi loči od največjega kraja ob obali manj kot deset kilometrov poti. Nekajkrat dnevno pa jih tako ali tako povezuje avtobus, ki se vsakodnevno odpravi tudi do bližnjega pri-
niške hišice, v katerih preživijo večji del poletja ali pa skočijo le na krajši oddih ob koncu tedna. Posebej prijetno pa je pozimi, ko na otoku ostanejo le domačini.
Avtomobilov za
NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
KARDIOLOŠKA POSVETOVALNICA Z ODLIČNIMI STROKOVNJAKI IN SODOBNIMI PRISTOPI (od 9.3.2006 dalje) è
Z VAMI V RITMU SRCA! Za rez. in inf. pokličite na
_ _ __ _ _ __ „	ZDRAVILIŠČE
03 7345 700	LAŠKO
MM
IČIJE
23
V SPOMIN
Srečko Lavbič
Daleč je vesolje in vendar nam je bliza. Če ga znamo brati - občutiti. Del tega. vesolja smo sami, človek - krona stvarstva, lasten mikro-kozmos, z večnimi vprašanji o začetku in koncu, omejenimi s poznanostjo svojega mikrokozmosa. Naenkrat pa konec, črna luknja v vesolju ali - po človeškem običaju - na domačem pokopališču. Je to vse? Ni! Ostala je energija, ostale so preigrane melodije, ostala so topla občutja, spomini, ljubezen - vse skupaj v neki drugi nepredmetni dimenziji, ki jo čutimo ob izgubi glasbenega učitelja Srečka Lavbiča.
Pred dobrimi 49 leti sta se vrtnarju Francu Lavbiùi in strežnici Štefki, v vrtnariji Novo Celje, kjer so stanovali, rodila dvojčka Mirko in Srečko. Slednji je po končani glasbeni šoli v Žalcu nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, začel s poučevanjem kitare in kot izvrsten instrumentalist sodeloval v mnogih glasbenih skupinah ter pisal aranžmaje zanje. V življenju pa je največ časa porabil za raziskovanje v glasbi in za pedagoško delo, s katerim seje dotaknil stoterih učencev. Ob šolanju, ki ga ob dehi v Glasbeni, šoli Žalec ni nikoli zaključil, je združeval poklicno delo s ho-
bijem, kar mu je bila glasba, y prijetno harmonijo.
Srečko je v sosedstvu našel življenjsko partnerico Ne-venko, s katero sta oblikovala družino v Petrovčah, na njenem domu. Družino je kmalu dopolnila hči Lucija, ki danes že stopa po očetovih stopinjah kot akademska glasbenica in do nedavnega očetova sodelavka.
Včasih so kitaro in note odložili v kot, vzeli nahrbtnike in jo s sorodniki mahnili v hribe. Hribi, narava, rastline in živali so bili Sreč-ku v veselje še iz otroštva. Njegovo planinsko znanje, samozavest m trden korak so vplivali na sopohodnike s prijetnim občutenjem lepega in harmoničnega življenja. Na osamljenih poteh, ponoči, blizu zvezd, pa je Srečko podoživljal novo razsežnost življenja, ljubezen do astronomije. Tako kot glasbo je tudi to novo ljubezen delil z mnogimi m ladimi ljubitelji astronomije v astronomskem društvu in krožkih y šolah Sredi tega bogatega., s čustvi, in energijo polnega življenja, se je njegova pot končala. Banalno, a boleče. Srečka ni več, vsak čas bo za vedno padel v črno luknjo, kakršno imamo ljudje v zavesti, in ne tisto v vesolju, ki je morebitni začetek novega.
HENRIK KRAJNC
Dediščina ob Slomškovi planinski poti
V čast in spomin Antona Martina Slomška je bila speljana Slomškova spominska vezna pešpot skozi kraje, kjer je deloval kot kaplan. V vodniku, ki ga je izdala Mohorjeva družba Celje, je pot opisal prof. dr. Stanko Klinar.
Slomškova pot se prične na vinorodnem Bizeljskem, pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca, kjer je Slomšek kaplanoval od 1825-1827 in ustanovil slovensko šolo. Od tod se pot povzpne na Svete gore s petimi cerkvami, starimi od 500 do 1000 let. Od tod se spustimo v Bistrico ob Sotli z župnijsko cerkvijo sv. Petra. Pot se nadaljuje po bolj nižinskem delu skozi Buče z župnijsko cerkvijo sv. Petra do Olimja s starodavnim gradom, kasneje preurejenim v samostan in cerkvijo ter zlasti eno najstarejših lekarn v Evropi. Od tod nas pot vodi večinoma po gozdnatem svetu na Rudnico, ki je s Plešiv-cem najvišja točka te poti, ter v Loko in na Žusem z župnijsko cerkvijo sv. Valentina in podružnično cerkvijo sv. Jakoba iz 13. stol. Skozi Slivnico pri Celju z župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika se povzpnemo v najvišje ležeče naselje na celotni poti, Kalobje z župnijsko cerkvijo, posvečeno Marijinemu imenu. Pot nadaljujemo proti severu in prek Rifnika, na vrhu katerega lahko vidimo znamenito arheološko najdišče
HITRO NAROČITE
Svalsrat m tedesî* ©fe torkih i» petkih aasiistihra braisje o žiw!j©srsp is« delaš sta območju 32 ©fečm na Celjskem* Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Velikonočnica (Pulsatilla grandis)
z ruševinami zgodnjekrščan-ske bazilike, pridemo do reke Savinje, jo prečkamo in nadaljujemo pot do vasi Stopče s cerkvijo sv. Ahaca iz 17. stol. in Završ s cerkvijo, posvečeno Materi dobrega sveta. Rojstna hiša blaženega Antona Martina Slomška je v Unišah, kjer je zelo lepo urejen Slomškov muzej. Pri bližnji Ponikvi z župnijsko cerkvijo sv. Mar tina je največje rastišče veliko-nočnice (Pulsatilla grandis)
v Sloveniji. Tu stoji tudi še biser naše stare kulturne dediščine, več sto let stara Lesni-kova s slamo krita domačija. Na nadaljnji poti se povzpnemo na Vodule s cerkvijo sv. Uršule in kaplanijo, sedaj preurejeno v planinski dom. Prek prevala Stare Sleme pridemo v Špitalič do ruševin Žičke kartuzije, ki jo v zadnjem času intenzivno obnavljajo. Pred njo stoji Gastuž, najstarejša gostilna v Sloveniji. Po ozki in temačni Dolini sv. Janeza pridemo proti zahodu na Črešnjice z župnijsko cerkvijo Naše ljube Gospe Rožnovenske iz 15. stol. V bližnjih Brdcih stoji razpelo na mestu nekdanje rojstne hiše Slomškove matere. Skozi Frankolovo z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa pri-
demo do končne postaje pri župnijski cerkvi sv. Lenarta in mogočni Slomškovi kapeli v Novi Cerkvi pri Vojniku. Tu je bil Slomšek kaplan od 1827 do 1829.
Na predlog organizatorjev je Ciril Velkovrh v treh dneh v zelo lepem vremenu z avtomobilom prevozil to pot in pripravil fotografije vseh 42 cerkva, nekaterih znamenj in kulturnih znamenitosti. Ob tem je spoznal, da tudi za ta lepi del Slovenije veljajo Cankarjevi verzi: »Veseli ljudje bodo živeli tod: pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Razstavo teh fotografij je doslej postavil v Slomškovi rojstni hiši, v minoritskem samostanu v Olimju in v Slomškovi kapeli v Novi Cerkvi.
□ DRI TELEFDN
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Info
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da bo Poslovalnica Prešernova, na Prešernovi 18 v Celju, od 1. 4. 2006 dalje ob sobotah zaprta.
Delovni čas v ostalih dneh ostaja nespremenjen: od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.30 in od 14.00 do 17.00.
Ob sobotah ostajajo bančne enote v Celju še vedno
odprte v nakupovalnih centrih City Center, Tuš in Mercator od 8.30 do 12.ure.
Ob tej priložnosti bi Vam želeli ponuditi možnost opravljanja Vaših bančnih storitev preko spletne poslovalnice KLIK ali telefonskega bančništva - Halo banka. Vsekakor Vam bodo prihranile Vaš dragoceni čas in denar.
Za podrobnejše informacije so Vam na voljo uslužbenci v Vaši matični poslovalnici.
a»
banka celje
NUiC
24
DIO, Kl GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
V.vl-i/ilHil —
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80 tih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - reportaža, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Vita Mavrič, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Vita Mavrič, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Û3HES
e-iMi ,<ir
Kurja bitka do krvi
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - gost Igor Podpečan, vodja ansambla Igor in Zlati zvoki, 24.00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - , 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Ko vidite krepkega fanta, ki po naši hiši hodi od računalnika do računalnika in se spozna na čisto vse tehnične reči, si kar težko predstavljate malčka, kakršen je bil kaki dve desetletji nazaj.
Navihan je bil pa že takrat, da so ga komaj krotili. Seveda ga nezmotljivi šmarski naglas še danes izda, po katerih poljih se je podil kot otrok. Dokler se je kobacal peš, mu je mama še uspevala slediti. Ko pa je posodobil transportno opremo in prvič sedel na kolo, je staršem včasih prav intenzivno barval lase na sivo. Ni bilo lepšega kot neugnana dirka med travniki in drevesi. Kar naravnost in naprej, dokler se ni že druga »špraha« začela. Takrat ga je včasih malo zaskrbelo, če bo še našel nazaj domov, ampak na srečo se tisti radar nikoli ni zares pokvaril.
Tudi kadar se je držal ohišnice, ni bilo nič manj adrenalinsko. Njegova najljubša jed so bila jajca na tisoč in en način. Najbolj okusna so bila seveda tista, ki jih je ukradel kokošim tik pred kljunom. Kot bi vedele, da je mulček kradljivi falot, so zagnale vik in krik takoj, ko so ga zagledale, jajca pa so s kljuni branile do krvi. In zato se jih je sicer neustrašni pobič kur hudo bal in menda jih še danes ne mara preveč.
Kdaj so ga zastrupili računalniki, se pravzaprav ne spomni več čisto dobro, ga pa včasih tako jezijo, da bi kakšnega najraje vrgel skozi okno. Na srečo mu tega še ni bilo treba, ker zlomi tudi najtrše orehe.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
Radio na komediji
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na ku-. bik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14-00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Polona Mastnak)
Radio Celje od vsega začetka, torej že 15 let, spremlja dogajanja na festivalu komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
Naši in gledališki tehniki postavijo oder in studijsko tehniko, s pomočjo katere v sodelovanju z ekipo v matičnem studiu kot edini radio v Sloveniji prenašamo večerne dogodke iz gledališča. Tako naši poslušalci prvi izvedo, kakšno oceno je dobila predstava, kdo je dobitnik naslova za žlahtnost, kaj pravijo o komediji igralci, direktorji, politiki in tisti, ki že vrsto let sooblikujejo festivalsko dogajanje. Mi smo zagotovo med njimi. Novinarki Mateja Podjed (desno, z mikrofonom v roki) in Bojana Avguštinčič, sta si mesec dni podajali mikrofon in vabili pre-
RLS-PINK	(3)
■E-SHAPESHIFTERS	(4)
-WESTUFE	(2) RECORDS ON-
ÎAILEYRAE	(1)
AY-KELLY CLARKS0N	(5) INMYHEARTAGAIN-
Rešitev tokratne uganke, kdo je malček na objavljeni fotografiji, vam na dlani ostane potem, ko pojeste jabolko. In ker smo pri nas vedno za hece, ga po domače kličemo kar pol tistega sadeža, s katerim ste uganko začeli reševati. Odgovore, kdo je malček, pošljite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malček je ... Minuli teden ste pravilno ugotovili, da je bil malček, ki smo vam ga predstavili, Robert Roškar, med pravilnimi odgovori pa bomo nagrado poslali Dušanu Šan-teju iz Laškega.
ANDRAŽ HRIBAR	(4) KRADEVA BREZ VERE -
JANPLESTEMJAK	(2)
VZEMIMIVSE-PANDA	(3|
VIHAR-MAJASLAT1NSEK	(4)
H0CEM STRAN - ALENKA GODEC	(5)
RUDOlf GAS FEAT. LORD LEFTY (■ D. OSTANI Z MANO -MONIKA PUČELJ	('
PREDLOGA ZATUJ0 LESTVICO: THE HARDEST PART - COLDPtAY WALK AWAY • FRANZ FERDINAND
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
OMARTITESLO-OMAR LE KAJ SE SKRIVA - NEISHA Nagrajenca:
Milena Vrabec, Lokarje 2c, Šentjur Metka Lipovšek, Alme Karlinove 2.
mSJT.l Mm
denj znana igralska imena. Tina Kosi je bila kot selektorica »kriva« za tekmovalne predstave in zato največkrat gostja v gledališkem studiu. Prav tako vodja programa v SLG Celje Jerneja Volfand. Aljoša Bončina je občasno zamenjal tehnika Bojana PiŠka ali Mitjo Tatareviča, ki sta v tem času imela Še druge naloge v domačem studiu ali na terenu, kjer Radio Celje ne sme manjkati. Manjkal ni niti Branko Ogrizek, ki mu je komedija očitno všeč - celjsko si je tudi ogledal.
Medijsko pokroviteljstvo Dnevov komedije je bilo uspešno, poslušano, slišno daleč po Sloveniji in v veselje organizatorjev in gostov vselej ob pravem času na pravem mestu. Z oddajo Iz komedijantske malhe.
MP, foto: SHERPA
Anžej Dežan izkoristil darilo Radia Celje
Ob zmagi na Emi je ekipa Radia Celje Anžeju Dežanu med drugim podarila darilni bon za masažo v Medico centru Lavanya. Darilni bon je izkoristil in bil nad masažo navdušen. Pravi, da si bo tovrstne storitve privoščil tudi v prihodnje, saj se je po masaži dejansko počutil prerojen. Ob vseh naporih, ki jih ima te dni, takšno sproščanje vsekakor blazno koristi.
NOVI îl
1 NASVETI
25
Pravzaprav so tik pred začetkom pomladi čisto odveč dileme, kako obnoviti, s čim popestriti in koliko vsega novega sploh dokupiti. Saj poznate zlato pravilo - poglejte v omare, preštejte koliko kosov boste zagotovo nosili, izberite dve do tri osnovne barve, ki se med sabo dopolnjujejo - in to je to! - Črna in bela ob tem seveda ne štejeta zares, ker gre pri njiju v celoini barvni kombinatoriki bolj za efekt teme oziroma svetlobe. Pa vendarle, Če ste se odločili
Pripravila: VLASTA CAH ZEROVNIK
za barvno pomlad, ju imejte »na zalogi« le v skromni količini, saj lahko včasih celo z njima naredite več škode
kot koristi. Že dolgo ne drži več pravilo, da črna ali bela pristojata vsepovsod. Svetovalci za celostno podobo se držijo principa sestavljanja ton na ton, seveda ko gre za prefinjen videz oblačenja.
Torej nikar papagajasto kričečih kontrastov z zeieno-rumeno in rdečo na čelu. Če bodo te tri barve dominirale v vaši garderobi, se kar pripravite, da boste vsaj kdaj gotovo zgrmele čez rob elegance ... Da bodo letos vaš stil oblačenja res vsi pohvalili, se poigrajte z mislijo na tople, prijazne, zadržane in vendar za vse priložnosti dopadljive barvne odtenke.
Predlagamo vam modni šopek, ki ga sestavljajo »varovalni« afriški odtenki - od sonca požgana trava, puščavski pesek, posušene ovijal-ke, krokodilje rjava, slonova kost, blatna reka, ebeno-vina ... Vmes pa optimistične nianse cimeta in medu! Ali še bolje - cimet in med kot prvi modni violini ob njihovi ubrani spremljavi. Vam je barvna druščina domača? Povabite jo torej v svojo letošnjo pomladno-poletno garderobo in za njo ljubosumno zaklenite vrata! Čeprav boste izbirali tudi različno vzorčasta oblačila -vendar v omenjenih odtenkih - namreč nikakor ne morete zgrešiti, saj bodo vsi kosi, tudi pomešani med sabo, sestavljali usklajeno celoto. In še možnosti za kombinacije vam ne bo zlepa zmanjkalo, manjkala bo le dilema: »Kaj pa tale bluza, ali gre k temu krilu?«
Petek, 10. marec: Dopoldne prestopi Luna v znamenje Leva, zato bo dan energično in ognjeno obarvan. Na površje bosta stopili toplina in rado-darnost, zelo bo izpostavljen ponos. Zaradi srečanja Lune in Saturna v večernih urah bo energija nekoliko zmanjšana, pojavila se bo strogost. Ne ukrepajmo ničesar na hitro.
Sobota, 11. marec: Dopoldne bo napet aspekt med Venero in Saturnom, zato pazimo, kaj počnemo. Razum in čustva bosta v sporu, pojavijo se lahko nepredvidljivi zapleti, na katere ne bo mogoče vplivati. Do partnerja smo lahko sumničavi in nezaupljivi, kar lahko privede do spora ali napetosti. Vsemu temu ne pomaga napet kvadrat med Marsom in Uranom, saj lahko le poslabša situacijo. Svetujemo zares previdno in uravnoteženo delovanje.
Nedelja, 12. marec: Luna bo v opoziciji z Neptunom, v sebi bomo imeli občutek osamljenosti in da nas ljudje ne razumejo dovolj. Od življenja bomo pričakovali veliko in zaradi kvadrata Lune in Jupitra ugotavljali, da nismo zadovoljni. Zvečer se bo situacija spremenila, pojavila se bo velika odločnost, da težavam naredimo konec. Malo pred
polnočjo Luna prestopa v De vico, zato bo moten spanec.
Ponedeljek, 13. marec: Luna v Devici bo zadeve ta dan kar otežila. Samozavest bo izredno nihajoča, takšno pa bo tudi počutje. Pojavijo se lahko nerazrešene težave, ki so bile prisotne v obdobju preteklih treh mesecev. Dan bo ugoden za analizo vsega, za podrobno preučevanje naslednjih korakov. Popoldne bo minilo v nenehnem hitenju, večer pa bo obremenjen z negativnim tranzitom Lune in Urana, kar bo povzročalo še večja notranja trenja, pojavi se lahko tudi nejevolja.
Torek, 14. marec: Pojavi se lahko nespečnost in slabo spanje. No, dopoldne bo kljub vsemu malce bolj umirjeno, energijo bomo tokrat lahko usmerili na finančno področje, saj lahko ravno v tem času dosežemo lep uspeh. Zaradi opozicije Lune in Merkurja bomo popoldne malo bolj nemirni, komunikacija pa bo zaradi delovanja retrogradnega Merkurja izredno otežena. Naporni dnevi, ki jih preživljamo, bodo dobili svoj epilog, saj lahko ravno v tem času naredimo veliko pozitivnega in vzpodbudnega za naprej.
Sreda, 15. marec: Ob 0.36 nastopi polna Luna v zname-
nju Device. Noč bo tudi tokrat nekaj bolj nemirna, nemir pa bo prisoten tudi skozi dan. Priporočljivo je, da višek energije sprostimo s fizično zahtevnim delom, kakršni koli napori bodo ta dan izredno dobrodošli. Nikar se ne zaple-tajmo v kakršne koli spore in ne prepirajmo se zaradi malenkosti. Ob 12.00 prestopi Luna v znamenje Tehtnice in bo malce umirila napeto situacijo. Za sprejemanje odločitev ne bo ravno najbolj pravi čas.
Četrtek, 16. marec: Bolje se bomo počutili, prijazni bomo in polni upanja. Izpostavljeni bodo medsebojni odnosi, ljubezen. Na poslovnem področju moramo preučiti, kako lahko napredujemo, saj bo dan odličen za navezovanje novih kontaktov in razreševanje zapletenih finančnih situacij. Luna bo tudi v pozitivnem trigo-nu z Marsom, zato bomo polni novih idej, v mislih se bodo pojavile ideje za nove projekte, dan pa je tudi izredno ugoden za krajše poti in srečanja.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
NAPOVED ZA VAS
PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA
Z DOLORES NA 09043 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
090 41 26 (GSM 041 404 935) 09014 26 33, cena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA
jjjj w
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanja prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1)
prireja
PROSTORSKO KONFERENCO
pred javno razgrnitvijo predloga
SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA LEVI BREG VOGLAJNE - ALJAŽEV HRIB, MISIJONSKA HIŠA - LAZARISTI
ki bo v torek, 21. marca 2006, ob 16. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Obvezne priloge prostorskega akta v pripravi so na vpogled na sedežu pripravljavca Mestne občine Celje - Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Prešernova 27, Celje.
župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
Cimet in med -barvi za pet!
NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE
B. R. I.C. 2
IZKORISTITE POTENCIAL
HITRO RASTOČIH TRGOV
nt premoženja delniških
■	Združuje naložbo, vezano na gibanje vrednosti skladov, ter življenjsko zavarovanje.
■	Naložba v delniške trge Brazilije - naravna bogastva, Rusije - n; Indije - znanje in Kitajske - proizvodnja.
■	Možnost doseganja nadpovprečnih donosov.
■	Potencial BRIC trgov: hitra demografska rast, hitra gospodarska rast. velikanske zaloge nafte in rudnih bogastev, znanje.
■	Zagotovljena zajamčena vrednost premoženja ob doživetju - jamči Deutsche Bank.
■	Zagotovljena zajamčena zavarovalna vsota v primeru smrti - jamči Zavarovalnica Trigla
■	V primeru nezgodne smrti se poleg zajamčene zavarovalne vsote izplača še dodatna za' rovalna vsota za primer nezgodne smrti.
DONOSNOST PRVEGA SKLADA B.R.I.C. JE V JANUARJU 2006 ZNAŠALA VEČ KOT 12 %
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
triglav (<ŒÉÉ3
KRC
26
ZA AVTOMOBILISTE
Ženeva 2006: prihodnost in sedanjost
Ženevski avtomobilski salon je na sporedu vsako leto (frankfurtski in pariški se menjata) in predstavlja nekakšen uvod v komaj začeto avtomobilsko leto. Vedno postreže s precejšnjo bero novosti.
Letošnja prireditev je bila tudi v znamenju številnih hi-bridov in drugih vozil z alternativnim pogonom. Prihodnost torej trka na velika vrata, čeprav se ti avtomobili zdijo ta hip predragi. A bo kmalu drugače. V Ženevi 2006 je bilo to zelo očitno.
Italijanska Alfa Romeo je končno pokazala (vsaj v živo) svoj spider. Avto je seveda tesno povezan z alfo 159, gre pa za dvosedežnik s platneno streho. Na trgih naj bi se pojavil še pred koncem
pomladi. Novost je bil tudi Audijev A6 allroad quattro.
To je druga generacija tega vozila, ki bo tako kot prva na voljo samo v karavanski oziroma avant izvedbi. Pogon ima na vsa štiri kolesa, motorji so trije, in sicer dva dizelska in bencinski 4,2-li- . trski osemvaljnik.
Italijanski Ferrari je zbujal veliko pozornosti s svojim 599 GTB fiorano. Razburljivi kupe, ki bo nadomestil ferrarija 575 M maranel-lo. Avto je narejen na skrajšani osnovi ferrarija 612 sca-glietti, za gradnjo so uporabili veliko aluminja. Za pogon bo skrbel 12-valjnik z gibno prostornino 6,0 litra in 620 KM. Za avto bodo hoteli malenkost več kot 230 tisoč evrov.
Pri Fordu, ki mu gre na evropskih trgih precej bolje kot doma, so imeli dve na pol novosti. Pokazali so končno verzijo enoprostorskega ga-laxyja in focusa kupe-ka-briolet (kot študija se je imenoval vignale). Precej pozornosti pa je požel tudi S-max, nekakšna športnejša izvedenka galaxyja; S-max bo precej tesno povezan z manjšim C-maxom, vozilom, ki je narejeno na osnovi focusa. S-maxa bodo začeli prodajati konec poletja, še nekaj kasneje pa se na ceste pripelje focus CC.
Hyundai je ponujal povsem novega accenta in terenski santa fe. Prvi je zrasel v dolžino za 20 milimetrov, je tudi širši in višji, vse kaže, da bo na trgih spomladi, imel pa bo dva bencinska in 1,5-litrski turbodizelski motor z vbrizgavanjem goriva po skupnem vodu. Santa fe bo imel dva motorja: 1,7-litrski V6 s 190 KM in turbo-dizla, ki bo zmogel 150 KM.
Pri Mercedes Benz je bilo veliko novega, vendar predvsem med športnimi vozili oziroma pri AMG, podjetju, ki se ukvarja s predelavo merce-desov. Tako je bil na ogled recimo SL 65 AMG, najmočnejši prenovljeni SL, saj bo 12-valj-nik ponujal 612 KM. V podobnem razredu se vozi tudi S 65 AMG, torej največja limuzina, ki pa ima povsem dirkaš-ko naravo, saj se pod njenim motornim pokrovom prav tako vrti 12-valjnik s 612 KM.
Japonski Mitsubishi je predstavil colta CC oziroma CZC, kar pomeni, da gre za varianto zgoraj brez (kupe-kabriolet). Avto bo nastajal pri slovitem italijanskem oblikovalcu Pininfarini, in sicer proti koncu aprila. Imel bo dva motorja, tudi dizelskega, načeloma pa naj bi stal nekako 16 tisoč evrov.
Opel, tovarna, ki je že dolgo pri General Motorsu, je pripeljala GT, vozilo, ki obuja pred več kot 30 leti upokojenega GT. Toda tedanji GT je bil kupe, sedanji je roadster s platneno streho - prijetne podobe, pa motor s 260 KM.
Jeep
tbebbt
NOVO! KIA RIO
FINANCIRANJE VOZIL KIA TA HIP NAJBOLJ UGODNO
PLAČILO: 50% takoj, 50 % čez 1 leto, brez obresti, EOM že od 0 %J
fN. ,
Mrotfll RÍGMÍR
\J
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.ovfodeljregnemer.si
Aston Martin rapide
MERILCI PIJETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO V0LANSKE ČRPALKE
3 leta na pol zastonj! Velja za modeli .4 faz sport.
Pol plačaš takoj, pol čez tri leta brez obresti.*
Vojnik, 03 / 780 00 50. 031/612 001, www.cepin.si
Francoski Peugeot je v Švici pokazal dokončno verzijo peugeota 207, vozilo, ki nadomešča izjemno uspešnega 206 (najuspešnejši peugeot vseh časov, saj so jih prodah več kot 5,3 milijona). Za sedaj je predstavljena samo izvedenka s tremi oziroma petimi vrati, sledita še kabriolet-kupe in station wagon oziroma karavan. Peugeot 207 je dolg 403 centimetre in je torej občutno daljši od predhodnika, bo pa hkrati tudi prvi avto v skupini PSA (Peugeot in Citroën), ki ga bo poganjal novi 1,6-litrski bencinski motor, ki je nastal v sodelovanju z BMW.
Škoda je že predlani predstavila študijo majhnega enoprostorskega in SUV vozila z oznako roomster. Zdaj je avto nared, zdi se očem prijeten. Kmalu bo pripeljal na trge, računajo na vsaj 15 tisoč kupcev vsako leto. Imel bo skupaj šest motorjev (tri bencinske in tri dizelske), vse kaže,.da bo v najosnovnejši varianti na voljo za malenkost več kot 20 tisoč evrov.
Švedski Volvo je v zadnjih letih prenovil tako rekoč vse svoje modele, sedaj je prišel na vrsto največji, torej S80. Ta se hoče primerjali z BMW serije 5, pa mercedesom E, audijem A6 in podobnimi vozili. Dmga generacija volvo-ja S80 bo med drugim naprodaj tudi z V8 bencinskim motorjem, ki ponuja 315 KM.
I AVTO ŠKORJANEC|
www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70
KIA MOTORS
novem
•-interior-design
Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.
TEHNIČNI VODJA ODDELKA V PROIZVODNJI (mm
(tehnično-tehnološki razvoj in vodenje oddelka CNC strojev, programiranje CNC strojev, organizacija vzdrževanja na oddelku)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri,
-	delovne izkušnje na področju CNC obdelovalnih strojev,
-	organizacijsko - vodstvene sposobnosti,
-	znanje nemškega ali angleškega jezika,
-	uporaba računalniških programov (MS Office).
Nudimo:
-	ustvarjalno delovno okolje, -stimulativno plačilo,
-	interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini),
-	delo v mladem in dinamičnem kolektivu,
-	delo v mednarodnem okolju,
-	sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo.
Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
.1 OGLASI - INFORMACIJE
■	■ ■ ■	ŽALEC, Migojnice. Parcelo z gradbenim do-
tednik n
"	na zelo lepi lokaciji, sončno, velil
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.

FORD escort 1,3 clx, letnik december 1992, model 1993, dobro ohranjen, prodam za 100.000 SIT. Telefon 041 623-506.
976
BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema, avtomatic-menjalnik, gps, pot. rač., tempomat, klima, 8 airbagov..., prodam za 3 mio SIT. Telefon 031 622-
262.	n
DAIHATSU charade 1,0, rdeč, reg. do 7.2. 2007, kot nov, prodam, cena 160.000 SIT. Telefon 041 506-145. 988 RENAULT laguna 1,8 rt, letnik 1996, bele barve, ugodno prodam. Telefon 031
886-008.	1004
DAEWOO lanos 1,5 juliet (limuzina), letnik 1998, prevoženih 120.000 km, svetlo zelene barve, pivi-seivisna, klima in veliko dodatne opreme, prodam. Cena po dogovoru.Telefon 041 945-589.
LAGUNO 1,8 concord, letnik 2000, obs, klima, lita platišča, prodam. Telefon 041 460-076.	L271
ASTRA 1,6 gl, letnik 10/1994, seivo, centralno, airbag, radio, bele barve, kratka, 5 vrat, prodam za 330.000 SIT ali menjam za avto do 100.000 SIT. Telefon 041 220-375.	Š215
0CTAVI0 1,9 tdi, letnik december 2001, možno tudi na kredit, prodam. Telefon 041 389-370.	Š217
ŠKODO felicio 1,6, letnik 1998, reg. do oktobra 2006, prvi lastnik, prodam. Telefon (03)5416-643,031 789-148. 1037 CITROEN ax 1,1, letnik 1993, 138.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 987-605, po 15. uri.	1039
RENAULT 19, rdeče barve, 5 vrat, el. paket, euro priklop, reg. do 6.12.2006, prodam. Telefon 051243-444. ó 222 GOLF III gl 1,4, letnik 1993 in štirikolesnik avt, letnik 2005, prodam. Telefon 041 543-693,041 937-008. ž 121 KOMBI Opel vivaro 1,9 dti prodam. Telefon (03)5441-829.	1063
GOLF II diesel, letnik 1992, prvi lastnik, 5 vrat, prodam. Telefon 041 951-527.
STROJI
prodam
SEJALNICO Olt, dvoredno, za koruzo, puhal-nik Tojfun na traktorski pogon in tračni obračalnik, prodam. Telefon 041 261-676.	853
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308.	Š179
TOMO Vinkovič420, letnik 1985, s priključki: brana, obračalnik in deska za sneg, prodam. Telefon 041 633-137. 977 VILIČARJA, dva, prodam. Telefon 031 766-239.	986
SAM0NAKLADALN0 prikolico Sip, 28 m3,24 nožev, ugodno prodam. Telefon 041 815-081.	L 263
ELEKTRIČNI šivalni stroj Bagat Slavico ugodno prodam. Telefon (03) 5419-822.	loos
ELEKTRO motor, trifazni, 4 Kw, 1430 obratov, prodam. Telefon 041 476-109.
PLUGImt, 12 cof in dvoosno kiper prikolico, 5 t, prodam. Telefon 041 325-009.Ž 107 KOSILNICO Sip 170,4 diski, prodam. Telefon 041453-965.	Š210
KOSILNICO Alpina in rezervne dele prodam.
Telefon 041 710-193.	1038
DV0VRETENSKI pajek Sip prodam. Telefon 031722-641.	Š223
TRAKTOR Imt 560 deluks, letnik 1987, hidravlični volan, kabina, kompresor, prodam za 850.000 SIT. Telefon 041 233-973.	lose
kupim
TRAKTORSKO škropilnico, molzni stroj Virovitica, tračni obračalnik, mlin za šrotanje koruze kupim. Telefon 031 777-379.
4365 m!,
Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. ŠENTJUR. Gradbeno parcelo, 2800 m2, v ravnini, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
kupim
MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n CEUE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m'. Telefon 031 623-242.
848
PARCELO ali starejšo hišo, v Cel ju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374.	890
CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. Gotovina takoj. Telefon 041 640674. 102s LAŠKO ali okolica. Kupim hišo. Telefon 041 342-159.	1052
VIKEND ali zemljo za vikend, do 20 arov, no območju med Šmarjem in Zibiko (Škofija, Planinca, Koretno, Pustike...), kupim. Telefon 041 382-728. Š221
oddam
V	KAJEM oddamo več pisarniških prostorov v centru Šentjurja. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur z. 0. a., Cesta Leona Dobrotinška 3, Šentjur. n
V	CENTRU Žalca oddam v najem opremljen
gostinski lokal, 44 m!. Telefon 041 399-484.	Ž111
ŽALEC, center. Ulični poslovni prostor za storitveno dejavnost, 57 m2, oddomo, mesečna najemnina 2.640 SIT/m2. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
prodam
o hišo.V .Skupno
posestvo z zemljiščem meri 2,5 ho. Cena 13.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03)5772-408.	ses
DVOSOBNO stanovanje, 62 m' Hudinji, prodam. Telefon 041
bloku, na 736-262.
S*
■»•I
NEPREMIČNINE
www.pgp-nepremicnine.ci
133.534 EUR, koda 1090. ZAVRŠE - pri Grobelnem. sadno-vioska kit sti 7 X 10 m. začela gradnja, voda i elektrika v objektu, velikost parcele 2400 m
'0SL0VNI prostor, delavnico, v Celju, približno 150 m2, s pripadajočim zemljiščem, prodam. Telefon 041 731-787. 857
'a, 3 km do smučišča, elefon 041 667-180,
9, hišo, 800 m2, na parceli CEUE, center. Večsobno stanovanje tripleks,
v celoti prenovljeno, 155 m2, vsel ji' takoj, prodamo za 41.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje.	n
Na izredno lepi lokaciji v neposredni bližini Šentjurja pri Celju v oddaljenosti 10km od avtoceste tjubljana-Maribor,
prodamo 7 modernih invidualnih
DVOSOBNO stanovanje, 53,53 m2, na Zelenici 14, vseljivo septembra, prodorno za 12.600.000 SIT. Telefon 031 558-964.
1062
SLOVENSKE Konjice. Štiriinpolsobno stanovanje, novo, 2. nadstropje/2, 85 m2, vseljivo takoj, prodamo za 15.935.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
kupim
EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.	890
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 352-267.	890
CEUE. Kupim enosobno stanovanje, 43 m', po možnosti čimprej, nujno. Telefon 051 305-712,031 807-671. 1022 MANJŠE stanovanje v bloku kupim, Celje ali okolica. Telefon 041 367-431. 1032
oddam
GARSONJERO v Celju oddamo. Telefon 041 717-924.	* 986
0PREMUEN0 garsonjero v Celju, predplačilo za 1 leto, prednost imajo resne osebe, oddam. Telefon 041 724-989,041 681-412.	1029
OPREMU ENO sobo v bližini hale Golovec oddam. Pogoji po dogovoru. Telefon 041 317-443.	1027
MEŠČANSKO stanovanje v laškem, 120 m2, oddam v najem. Telefon 041 634-940.
L 278
GARSONJERO v velikosti 30 m2, lokacija Teharje, oddamo, cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 680-791.
menjam
DVOSOBNO socialno stanovanje, 57 m2, menjam za trisobno z balkonom. Telefon 041 675-391.	794
DVOSOBNO socialno stanovanje, 57 m2, menjam za enosobno. Telefon 041 675-391.	794
iščem
STANOVANJE v hiši iščem, nudim pomočv gospodinjstvu, sem mlajša upokojenko. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro STANOVANJE. 1035 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice iščem. Telefon 031 427-723. 1070 MLADA zdravnica išče manjše stanovanje -garsonjero v Šentjurju ali Celju. Telefon 051 652-207.	973
BE333S0B
prodam
DNEVNO sobo, starejšo, omara, 2 kavča, 3 fotelji, miza, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Telefon 041200-657. 965 SVETLO spalnico z visečima omaricama, komodo in psiho poceni prodam. Telefon 5143-158,ogledvesdon. 995
CEUE, Šmt
vo23a,Celje.
brova 23 a, Celje.
stavbo, let-	MOZIRJE. Enosobno stanovanje, novo, 2.
a 1222 m2,	nadstropje/2,54,31 m2, vseljivo takoj,
IT. Telefon	prodamo za 13.500.000 SIT. Telefon
ičnine, Do-	041 368-625. PgP Nepremičnine, Do-
n	brova 23 a, Celje. n
Nepremičninski urad
prodam
SUHE, 5 cm debele plohe, javor in češnja, vsakega približno 3 m3, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 570-465.
ž 101
SUHA bukova drva (Šentjur), cena 11.000 SIT/m3, prodam. Telefon 031 224-609.
ill
RENAULT .. AftJlÈi ( ................ «itiJllP	ÉĚm
Najugodneje v Sloveniji -	kredit Euribor+0% -	obrok = 17.870 SIT (EOM= t	1,33%*) 1
AVTOTEHN1KA CELJE -0a3lgrai8kacesta 13,3000Celje,Tel.;03/42-63-300 . ..J.,,--	
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
Kupujemo, prodajamo, svetujemo...
prodam
PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 455-732.	Š140
ENODNEVNE bele in piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Jarkice vseh vrst bodo v prodaji od 20. marca. Telefon 700-1446. 878 KOZO s svežim mlekom prodam. Telefon 5728-246.	ž 116
MUDO kravo, za zakol, težko 600 kg, prodam ali menjam za brejo simental-ko. Darinka Kruleč, Gomja vas 6, Grobet-no, telefon 5794-237. 10201021 DVA prašiča, težka 150 kg, po 300 SIT/kg, prodam. Telefon 5414-151. 1023 TRI teleta, težka prek 200 kg, iz eko reje, prodam. Telefon 041 901-595. 1026 KOBILO švarco, 4 leta, težko 600 kg, »pri-puščeno«, mirno, žrebičko, rjavo belo, 7 mesecev in teličko, težko 200 kg, prodam. Možna menjava. Telefon 031 515-187.	Š213
PRAŠIČE, mesnata pasma, 25 do 30 kg, prodorno. Telefon 5792-345. S214 PRAŠIČE, 25 do 50 kg, prodam. Telefon 5798-167,031 682-285. S217 OVNA, dva jagenjčka in ovci z mladiči prodam. Telefon 031378-529. 1031 TELICO simentolko, težko 300 kg in brejo kozo prodam. Telefon (03) 5738-223.
MLADEGA psa pitbulla, s potnim listom, prodam za simbolično ceno. Telefon 040 508-492.	1036
SVINJO za zakol ali nadaljnjo rejo, težko približno 250 kg, prodam, cena 230 SITAg. Telefon 031 524-147. 1040 BIKCA simentalca, težkega približno 250 kg, prodam. Telefon 031 447-182.
VEČ bikcev prodamo. Telefon (03) 5824-785,041 289-257.	1046
TELICO simentolko, težko 500 kg, prodam.
Telefon 031 458-185. 10S1 BIKCA, 125 kg, prodam. Telefon 031 401-210.	Š223
TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5715-636.	ž 118
.I.LHW.».»5llfl=l
ODKUP DELNIC
^POVRACILOj
P.E. CELJE, Ljubljanska
ŽREBIC0 haflinger, staro 2 leti, prodam. Telefon 5754-040.	p
BIKCA, težkega 80 do 130 kg, kupim Telefon 041345-631.	105?
PRIDELKI
prodam
SENO v kockah prodamo, cena po dogovoru.
Telefon (03) 577-8509. 1001 SENO in otavo ter jedilni krompir prodam.
Telefon 5882-183.	1002
HLEVSKI gnoj prodam ali menjam za krmo.
Telefon 5799-059.	Š199
OTAVO, seno prodam ali menjam za kaikoli: vino, žganje, drva, mast ali pujske. Telefon (03) 5793-441. Š208 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodom.
Telefon 031 591-992. Š219 SENO, ročno spravljeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031515-183. 1048
OSTALO
prodam
GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01 ) 5404-677, 040234-969.	n
TV, 32 km, letnik 1988, 1250 ur, dva mopeda štirka in telico, 450 kg, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 5775-126, po 14. Uli.	971
NUDIMO POSOJILA
PO 300-000 SIT
28
LI OGLASI - INFORMACIJE
Iltt:
IŠČEM kakršno koli delo na mojem ali vašem domu. Telefon 040 718-329. 1003
BRZOPARILNIK (alfo), 10S I, novo leseno bano za baranje (bornito), manjši gumi voz (polne gume), kovinski, z lestvami in vitlo domače izdelave, z elektromotorje m in 100 m jeklene vrvi, prodam. Telefon 041200-657.	965
DVE kobili, zapravljivček in kiper prikolico prodam. Telefon 5727-175. ž 110 KOSILNICO Bes 630, kosa 135 tm in seno za živino prodam. Telefon 5488-081.
1019
ZIMSKE gume 165 13, štiti, s platišči in domač jabolčni kis prodam. Telefon 5897-298,5821-792. lois REPUSEV gel, izredno učinkovit za nego v predelih sklepov, prodam za samo 2.500 SIT. Darilo do 15.3. (kostanjeva krema za noge). Telefon (03) 5484-927. Zelišča Trend, Jožica Vincelič s. p.. Mariborska c. 44,3000 Celje/Slo. n POHODNE palice, teleskopske, antisehok, s kompasom, prodam za 3.500 SIT/par. Telefon 040 437-777.	n
ŠTIRI objekte in sedem svinjskih bobov prodam po ugodni ceni. Telefon 031 493-595, po 15. uri.	L277
TRAKTOR Štore 404, kravo, brejo 6 mesecev, staro 4 leta, prodam. Telefon 5778-971.
MATURANTSKO obleko, številko 38, roza barve, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 858-325, (03) 5709-117.
ŠTIRI ovce in ovna ugodno prodam. Prodam tudi dva stroja za izdelovanje cilindričnih ključev in stiskalnico, 15 ton. Telefon 041 794-105. io64ioes
prodajo čistil, čistilne tehnike in sanitarnega programa. Mep d. o. o., Berneker-jevaul. 6, Celje, telefon 041 696-834.
on d. o. o., Ločico 65 d, P< >n (03)5701-221.
BAR F16 nudi delo strežbe v lokalu. Telefon 041 442-302, Nina. NinaVišnars. p., Preserjel8.	žns
odličen proizvod in plačilo. Medical lina. d.o.o..
Maistrova ul. 16.1241 Kamnik. Gsm, gospod Prime 041 6
IŠČEM prijetno žensko za prijetna srečanja, brez posrednikov. Sem urejen moški srednjih let iz okolice Celja. Ne boste razočarane. Pošljite SMS ali pokličite po telefonu 031453-940. 963
MOŠKI v najlepših letih, temnih las, ne pijem, ne kadim, rad plešem, sem zelo urejen, iščem urejeno žensko za občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PUST 2006. 963
60-letni upokojenec, 176 cm, 90 kg, temno kostanjevih las, z modrimi očmi, že nekaj let sam, nekadilec, nealkoholik, želi spoznali sebi primerno osebo, staro do 63 let, urejeno, preskrbljeno, ki živi sama. Pripravljen sem živeti tudi pri njej. Somo resne ponudbe po telefonu (03) 577-5582.	10581060
us;mm
NUDIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v celjski enoti. Telefon 041 747-126.Torros.p.,Selo7,3320 Velenje.
ZAPOSLIMO voznika v mednarodnem transportu-ES. Informacije po telefonu (03) 4254-305. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12, Celje.	n
- elektrotehnika, elektrikarja energetika
za izvajanje elektroinstalacij-skih del na objektih. Pogoji: moški, najmanj 5 let izkušenj na tem področju, fleksibilnost, komunikativnost in motiviranost za delo. Nudimo stimulativni OD. Začetek dela takoj. Prijave pošljite v roku 8 dni od objave na naslov ali pokličite po telefonu 041 664-133.
lenîtm posredovalnica VP
Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji
03/49122 70
MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE
Zaradi povečanja obsega dela zaposlimo nove sodelavce
1.	operater na CNC-stroju
2.	operater na HVS-u (bohrwerku)
3.	rezkalec
4.	oblikovalec kovin
5.	strojni mehanik
Delovna mesta so v Celju. Pisne prošnje pošljite na naslov: Emil Milan Sredenšek, Ul. heroja Rojška 61, 3000 Celje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče
JUSTINE MAČEK
iz Zgornje Rečice pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili r zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku Vinku, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
baru. Nudimo redno zaposlitev ali prek študentskega servisa. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. Frigotronsport, Peter Pišek s. p., Lopata 17,3000 Celje, n
Zaposlimo
trgovca in fanta za skladiščna dela.
Zaželene izkušnje. Kea d. o. o., Lokarje 1 a, 3230 Šentjur, telefon (03) 749-0090. g. Boštjan.
ZA strežbo v dnevnem baru zaposlim čedno dekle. Telefon 041 547-996. AlojzMetli-čar s. p., Pohorska 4, Celje. 1072
		
		V SPOMIN
		ob drugi obletnici izgube drage mamice
	m	ANE ŽNIDAREC -
		ANKE
		iz Štor
Tih in boleč je spomin na 12. marec 2004, ko si me zapustila, zlata mama. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo, se ustavite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Hčerka Pavla in vsi njeni 1041		
OSEBO za čiščenje lokala v Celju zaposlimo. Elbacom d. o. o., p. p. 290,3000 Celje.
GOSTILNA ASADO LEVEČ
zaposli
Informacije: 041/680809
ikovič Srečko s.p.. Leveč4a. 3301 Petrov
SPREJMEMO 150 klicev. Prijave za razgovor - pripravniki, terensko, administracija, dostava. Telefon (03) 428-2086. Lindigo d. o. o., Kidričeva 13, Celje. 1053
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041 ) 629-644,5414-311. n
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Telefon 041649-234, Hql d. o. o., Parižlje 15,3314 Braslovče. n
090-14-^25-90
DMiledJ
X' 'moč ccčr
,mpa . pic,
CELOVITE obnove kopalnic, pokličite za pro-20, Celje, telefon 0411
620-829. Ćedomir Šeruga s. p., Porija-votškova 13, Celje.	<m
PO konkurenčnih [enah in po želji shrank
dela. M3GRAD d.o.o., Celje, telefon Odi 771-1
		
		ZAHVALA
		Ob izgubi drage
	1 t	ZINKE LEVEČ
		JAZBEC
		iz Marija Dobja
se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu prim. dr. Aužnerju, patronažni sestri Mojci, gospodu župniku za opravljen obred ter nečaku Jurčku iz Kopra.		
	Žalujoči mož Stane 1079	
vrste malir od 9. de 15. ure, ki jih tudi dostovi. telefon 041 633-190. Stanislav Krojšek, 2odobrova 68, Škofja vas.
RAČUNOVODSKI servis nudi strokovnost, ažurnost, notatitnast, prijaznost in še vet,... zo vas si bomo vzeli ras! Poklirite (03) 7810-266 eli 041 500-802. b
IŠČEM delovce za delo vhnreljištu. Telefon [03)700-135!.	ž lig
www.novjtednik.com
Za trženje inovativnega proizvoda s področja preventive zdravja vabimo k sodelovanju ZASTOPNIKE NA TERENU. Možnost visokega zaslužka! Pro Vitas d.o.o., Krekov trg 7, Celje,
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno i oblikovanje postave
■ffitadRI BNAlk«® 02/252 32 55,01/519 35 54
IŠČEMO osebo za oskrbo bolnika, invalid 1. stopnje, na domu v Šentjurju, 3«dnev-no. Plačilo in ostalo po dogovora. Telefon 031 831-301, do 9. ure. Š224
CENE NA TRŽNICI V CELJU
JAVNI ^AVOD ZDR&lpENr
Df
Razpisna komisija Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah na podlagi sklepa 10, redne seje Sveta zavoda z dne 27. 2. 2006 in 41. člena Statuta zavoda razpisuje delovno mesto
direktorja/direktorice
Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah
-	da ima visoko strokovno izobrazbo;
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih;
-	da je državljan/ka RS;
-	da obvlada slovenski jezik;
-	da predloži program dela in razvoja zdravstvenega doma in opredeli svojo vlogo pri realizaciji le-tega.
Mandat traja 4 leta in teče od dneva izdaje soglasij občin ustanoviteljic k imenovanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoje naj kandidati/ke pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah z oznako »prijava na razpis - ne odpiraj«. O izbiri bodo kandidati/ke pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom.
ZELENJAVA	
bucn0 olje	590-1500
cvetaca	580-750
čebula	150-320
Česen	490-790
fižol v zrnju	350-1200
hren	850
koleraba	200400
korenje 180-300	
krompir 80-150	
0hr0vt	300450
paprika	690
paradižnik	490650
peteršilj 600-1000	
pesa	250-300
por	500-600
redkvica šopek	250
redkev crna	250-300
radič	700-1200
motovileč	2500-3000
regrat	1000-1500
solata glavnata	_800
spinaca	1500
repa	300-350
repa kisla	300400
zelje presno	300400
kislo zelje	120-150
zelena	500
SADJE	
ananas	500
MESO IN JAJCA
jajca	22-32
CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI	
kis 1 lit	300
pirina moka	700
koruzna moka 300	
koruznizdrob	300
p0ln0zrnata moka	300
beli fižol	1000
jajca	35
skuta 800	
pesa 300	
korenje	300
kislo zelje	400
med	1200
grozdni sok	40u
domači keksi	900
mi
INF
IACIJE
29
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v tias se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
V SPOMIN
FRANCU NAPRETU
s Ceste v Debro, Laško (20.3.1914-9.3.1986)
Včeraj je minilo dvajset let, kar nas je zapustil dragi
mož, oče in dedek. Vsem, ki obiskujete njegov grob in ste ga ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mar tašče, stare mame
PAVLE PLANINSEK
iz Trnovelj pri Celju (1.11.1917-1.3.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku ter darovali cvetje,
sveče in za maše. Zahvala tudi gospodu župniku Kostajnšku, pevskemu zboru Ljubečna in Danijeli Jeršič za poslovilne besede.
Vsi njeni najdražji
		
	Á \	
		
	ja /	V SPOMIN
		FRANCU
		(eno leto)
		
		JUSTINI
	'.ni	(5 let)
		MAČEK
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja skrita bolečina.		
Njuni najdražji		
		L 268
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
17.2.: Anja RAJH iz Prebolda - dečka.
18. 2.: Nataša ČERNELIČ iz Podplata - deklico, Jerneja TERGLAV iz Polzele - deklico, Tatjana KOS iz Rogaške Slatine - deklico, Dijana ZEBA iz Velenja - deklico.
1. 3.: Lilijana PEKLAR iz l-aškega - deklico. Zvonka
Mnogo prezgodaj je odšel
Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi dragega brata
SEBASTJANA BREŠKEGA
»e iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem n znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in cvetje.
Vsem, ki ste ga imeli srčno radi, še enkrat iskrena Barbara
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
PAVLA SUHOLEŽNIK
iz Višnje vasi 38 (1909-2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za sveče, svete maše in denarne prispevke za cerkvene namene. Zahvala g. Pergerju za lepo opravljen obred, ge. Kos za lepe besede slovesa, pevcem in trobentaču. Hvala patronažni sestri. Posebna zahvala dr. Đorđeviću za njegovo skrb in nego. Vsi njeni
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in
MARKA BANOVIČA st.
iz Kasaz 68 b, Petrovče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem kolektiva skupine CMC d. d., VOC d. d. in MO Celje za darovano cvetje in sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, godbi in pevcem za odpete pesmi. Iskrena hvala za vsak stisk roke in tolažilne besede ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba.
Žalujoči vsi njegovi
SEŠEL iz Šmartna ob Paki -deklico, Anja SEMPRIMOŽ-NIK iz Mozija - deklico, Mojca MEDVED BEVK iz Laškega - deklico, Renata KRAMPER-ŠEK iz Šentjurja - deklico.
2. 3.: Maja NAVODNIK PRELOŽNIK iz Velenja - deklico, Erika IRMAN iz Mozirja - dečka, Teja SEMIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico.
"""POROKE
Celje
Poročila sta se: Boštjan OPERČKAL in Jana GUČEK, oba iz Celja, Danijel SEVŠEK iz Laškega in Gabrijela SALO-BER iz Velike Pirešice.
Celje
Umrli so: Janez ŽEKAR iz Loke pri Žusmu, 87 let, Ana M1KLAVC iz Kolovrata, 86 let, Ana HOBL iz Vrbja, 64 let, Justina MAČEK iz Govc,
86 let, Štefanija GOGALA iz Prebolda, 88 let, Terezija LEVEČ iz Marija Dobja, 57 let. Flora VERČKOVNIK iz PameČ, 94 let, Ljudmila ŠTALEKAR iz Mislinjske Dobrave, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Emilija ZUPANC iz Rifnika, 81 let.
Velenje
Umrli so: Ana LESKOŠEK iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Doroteja KOLEŽNIK iz Pre-valij, 74 let, Jožef JERIČ iz Remšnika, 39 let.
Pomlad se na zemljo vrne,
petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni: (S. Jenko)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina
SEBASTJANA BREŠKEGA
iz Laškega (9.11.1982-27.2.2006)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsak stisk roke, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala družinam Klinar iz Laškega, Klinar iz Sevnice in Skorja ter Romani Deželak, ki so nam v teh žalostnih trenutkih pomagali. Zahvaljujeva se dr. Bori-ču, g. župniku Horvatu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem Merkurja, Cinkarne Celje - služba kakovosti ter sosedoma
Matjažu in Andreju. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoča ati in mami
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar nt njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Tiho je odšla naša draga n
ZORKA MERNIK
Iskreno in toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, še posebej sosedom iz Začreta. Zahvaljujemo se g. župniku Alojzu Kostanjšku za lep obred, g. Franciju Ofen-tavšku za tople besede slovesa in pevcem pod vodstvom g. Aleša Kolška. Posebna zahvala velja njeni zdravnici dr. Gordani Agbabi in številnim zdravstvenim delavcem, ki so jo zdravili in ji lajšali bolečine.
Hčerka Olga ter si
Bolečino da se skriti, solzo zatajiti, a praznine ne da se zapolniti.
V SPOMIN
na naša draga
BOŠTJANA SORCA
(1976-2002)
»T AMALIJO KLEPEJ
Hvaležni smo vsem, ki jima prižigate svečke, postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
NW
30
VODNIK
«se.. . ..........
UHi
KINO
■■cz^ncnjiHi
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe
14.30. 16.30.18.50, 21.00.23.00 Nanny McPhee - Čudežna varuška 10,30.12.40.15.20,17.30.19.40.22.00 Snaha, da te kap 13.40. 16.10. 18.30,20.50,23.10 Velika dnižina, veliko smeha 11.40.15.50.18.10, 20.20,22.30 Mali pišček HM 15.00, 17.00 Krvavi hostel 19.00,21.10.23.20 Zathura: Vesoljska avantura 10.00. 16.00 Casanova 12.20,18.20,23.40 Gejša 20.40 Miinchen 15.30
Hoja po robu
18.40
13.20. 21.20,23.30 LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek in soboto
Film za zmenke
13.20.15.20.17.10,19.10,21.10,23.10 Snaha, da te kap
14.20. 16.40. 19.00, 21.20.23.40
Krvavi hostel
15 50.17.50,19.50, 21.50,23.50
Zathura: Vesoljska avantura
13.00.15.10.17.20
Otrok (L'enfant)
19.30, 21.30
Zgodba o dveh sestrah
17.00, 19.20, 21.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
RAZSTAVE
□
Akademski slikar Simon Kajtna
odprtje razstave
18.30 Savinova hiša Žalec
19.00 Galerija Velenje
Ivan Napotnik: Izbor plastik iz javnih zbirk
odprtje kiparske razstave
A. Bennett: Kafkov tič premiera
SOBOTA. 11.3.
8.00 Cankarjeva ulica, Velenje
Bolšji sejem 10.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog
11.00 Plesni Forum Celje Krava v cirkusu
plesna humoreska za otroke
19.30 Dom krajanov Vrbje
AG Vrba Vrbje: Črna komedija
ponovitev komedije 21.00 KLjUB Celje_______
NEDELJA, 12.3.
15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju
PETEK in SOBOTA 18.00 Ognjemet 20.00 Pri stricu Idrizu
NEDELJA 19.00 Pri stricu Idrizu
SREDA 19.00 Sveto dekle
»H'ct.'HmH.TTTTTJ
PETEK 18.00 Zathura
21.00 Ciklus art filmov - Mali Jeruzalem
SOBOTA 18.00 Zathura 20.00 Gejša
NEDELJA 19.00 Gejša
Srečanje starejših harmonikarjev in ansamblov
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrti
predstavlja se zlatar Miroslav Bah-Sč
18.00 Krščanska adventistična cerkev
Velenje_
Zmago Godina: Kako opraviti z malodušjem?
PETEK, 10.3.
PONEDELJEK. 13.3.
Predstavitev Središča zi stojno učenje
Špas teater: 5žensk.co
komedija
18.00 Hotel Paka Velenje_
Gustav gledališče in Theater Mogul: Jamski človek
mcmokomedija
18.00 Narodni dom Celje__
Pleši pleši in Venček zidanih območni srečanji otroških in odraslih folklornih skupin 18.00 Osrednja knjižnica Celje
Srečko Maček: Žabe svatbo si imele-60 let CPO Žabe odprtje razstave 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Likovna teorija
Prof. dr. Jožef Muhovič: Umetnost med umetniki, kuratorji in kritiki
predavanje
stranska dv< Franc Mali
lešič: Spomin in opoli knjige v sklopu pla-
Koncert kvartetov Glasbene šole Velenje
20.00 Hotel Paka Velenje Jamski človek
monokomedija za Beli gledališki abonma in izven
18.00 Krščanska adventistična cerkev
_ Velenje_
Zmago Godina: Kako se lahko spopademo s stresom?
predavanje
19.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče_
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu z monologom Olge Markovič in Vandrovčki
19.30 SLG Celje _
Likovni salon Celje: fotografska razstava Stigmata 2, avtorja Gorana Berto-ka, do 31. 3.
Galerija likovnih del mladih Celje - Celjski dom: ilustracije za otroke avtorice Lile Prap in razstava fotografij Stari grad Celje, vibracije, ki jih ne poznate, avtorja Mihaila Lišanina, do 31. 3.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
Hortenzija, likovna dela (tempera na platno - tihožitja) Majde Žličar, do 31.3.
Galerija Borovo: akrili na platnu in pasteli Srečka Štamola, do 18.4.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Zore Stančič, do 22.3.
Osrednja knjižnica Celje: Žabe svatbo so imele - 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, avtorja Srečka Mačka, do 6.4.
Knjižnica Velenje: Topolšica na starih razglednicah in fotografijah.
Galerija erotične umetnosti Račka Celje: razstava erotične fotografije.
Galerija Volk: likovna dela Ožbolta Zatlerja, do 11.3.
IKS - Internet kavama Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: Ilustracije Petra Škerlja, do 14.3.
Galerija Nikca: razstava otroških del članov društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Čas je za igro, do 26. 3.
Mladinski center Celje: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31.12.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Plakati pet petletk (zbrani, izbrani ...), grafičnega oblikovalca Simona Serneca, do 12. 3.
Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svedo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Slovenski matematiki, gradivo v sliki in besedi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 14. 3.
Galerija Mik Celje: slike Slavke Te-sovnik z Ljubnega ob Savinji, do 13.4.
Špesov dom Vojnik: slike, olja na platno Ane Jed, do 31.3.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava 7. lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Storah.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodaj-a izdelkov iz serij Nature in
Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Spanzla na temo Celjski grofi.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
SHcscsi
Redno ŠKMŠ: Pilâtes joga
Petek 17.00-18.30 Vrtec Pesnica Rekreacija:
Sobota 14.30-16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
fismou
Petek ob 20.00
Ludvik Jevsenak: Človekova pot skozi osončje predavanje
V Šmoclu smo ponovno odprli vrata vsem igralcem namiznega tenisa. S seboj prinesite le loparček, za vse ostalo bomo poskrbeli mi.
Petek ob 21.30
Koncert skupine Blik (Zagreb) Sobota od 19.00 - galerija Odprtje mednarodne razstave digitalnih del študentov evropskih umetniških šol Ponedeljek ob 17.00 Delavnica: Samopodoba Ponedeljek ob 18.00 Bobnarska delavnica - afro glasba
V
Sobota ob 22.00
Support your local DJ
Nastopajoči: Westlex, Leon J, Techfreak,
Gamut
Kjer je volja, tam je način
Prispevajte šolske potrebščine za otro ke iz socialno ogroženih družin. Eno mesečna humanitarna akcija v sodelo vanju s študenti Fakultete za logistiko. Zbirni mesti: Mariborska 2 in Mariborska 7 - vsak delavnik med 9. in IS
-	vsak porfédeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krhlan-ko;
-	vsak torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetano iz Skupine Power dancers ;
-	vsak četrtek ob 18.00 plesne ure sal se, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily;
-	vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Ter-šek;
-	ob sobotah ob 14.00 KUD Desanke Maksimović;
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 18. marca na 31. Zimski pohod na Porezen. Odhod ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 13. marca na tel.: 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Šentjur vabi: 18. na pohod v spomin padlim na Re-Za daljšo pot, ki traja 3 ure, je odhod ob 8.00 pri Osnovni šoli Hruše-vec, na krajšo pot, ki traja 1,5 ure, se bomo odpravili ob 9.30.
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
vmw.novitednfk.com
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urcdnica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Francek Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Škerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
HOROSKOP
"X?
OŽEMANJE
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT
2.	nagrada: dopoldanska smučarska karta za smučišče na Golteh
3.-5.	nagrada: bon za pico v Gostišču Hochkraut v Tre-merju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. marca 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 3. marca. Prispelo je 722 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 18
Vodoravno: UTA, KRN, LON, KŠ, OSA, MD, ADERMIN, KO, DIOR, KONIN, KIP, ACRE, BS, SG, DUNAJ, HF, ATITU-DA, TOSAMA, ROBINIJA, STEEN, JEN, MARS, EOLIÏ, KA RAN, LENT, RASA, LN, APNO, EST, TN, OST, NEIL, KRI KET, ATEISTKA, MENORA, KVEDER, NANGA, AOMEN PIA, LAS, CINDY, SANI, KLASSF.N, ET, ORO, KEIRA, TIN, STVAR
Geslo: Junakinje olimpijade v Torinu Izid žrebanja
1.	nagrado: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT, prejme: Milena Peperko, Šmi-klavž 2 a, 3202 Ljubečna.
2.	nagrado: dopoldansko smučarsko karto za smučišče na Golteh, prejme: Ivica Gorjup, Čopova ulica 14, 3000 Celje.
								
	1	2	3	4	5	6	7	
	8	9	10	11	12	13	14	
	15	16	17	18	19	20	21	
	22	23	24	25	26	27	28	
		29	30	31	32	33		
Ime in priimek: Naslov:								
3.-5. nagrada: bon za pico v Gostišču Hochkraut v Tre merju, prejmejo: Miha Lebič, Milčinskega 13, 3000 Celje, Franjo Špoljar, Tabor 59, 3304 Tabor in Matej Ko-stevc, Kozje 34, 3260 Kozje.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100.
[JM1
Ona: Za poslovni nasvet boste prosili nekdanjega sodelavca, ki vam je ne dolgo nazaj že pomagal. Tudi tokrat se bo izkazalo, da vam je več kot naklonjen, saj vam bo kaj hitro pokazal pravo pot iz zagate.
On: Mlajša oseba vam zaupa, zato je ne smete razočarati ali izkoristiti tega iskrenega zaupanja. Skušajte ji pomagati pri reševanju njenih težav in počutili se boste kot prerojeni. In pazite na telefonski klic!
Ona: Doživeli boste precejšen poslovni šok, a ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo umirila. Povsem drugače bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta prava pravcata avantura.
On: Nepričakovan problem vam bo popolnoma pomešal že izdelane načrte. Nikar ne vrzite puške v koruzo - nič še ni izgubljenega. Z malce sreče boste načrt izpeljali do konca in bogato se vam bo obrestovalo!
DVOJČKA ^
Ona: Situacija je res dokaj zapletena, vendar je samo od vas odvisno, kako bo napredovala, zato se ne zanašajte na nikogar. Še posebej se izogibajte tistih, ki vam govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega.
On: Ne boste zadovoljni s spremembo delovnega okolja. Počasi se boste morali navaditi, drugače se lahko pojavijo nepričakovane težave, ki pa jih ne bo enostavno rešiti. Premislite o tem preden se odločite!
TEHTNICA
Ona: Zapleti v zvezi s partnerjem se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da sploh ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, a iskrenim opravičilom, ki bo vsekakor dosegh svoj narnen.
On: Vaša ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, saj se bo kar nekaj stvari zarotilo proti vam. Toda nikar ne obupujte, saj je popolnoma jasno, da je to le trenutna hiba vaše ljubezni, ki bo kmalu minila.
Ona: Poslovnemu, uspehu boste pridružili še osvojitev srca osebe, ki vam je že presneto dolgo burila domišljijo. Prijatelji vas bodo sicer svarili pred preveliko zaljubljenostjo, vendar jih ne boste poslušali.
On: Če boste na celo zadevo gledali s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj; ki se vam je pripetil. Za nameček boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še věliko pomenila.
Ona: Partner vam bo predstavil osebo, ki bo kaj kmalu začela igrati opazno vlogo v vašem poslovnem življenju. TYe-nutno vam bodo finance sicer še šepale, vendar bo kmalu po njegovi zaslugi veliko bolje.
On: Z velikim veseljem se boste lotili posla, ki ste ga dolgo in vestno načrtovali. Le pogumno, saj vam bo na koncu vse skupaj uspelo celo bolje, kot ste pričakovali. Pa saj ste si to tudi že zaslužili ...
Ona: Včasih se obnašate tako, kot da vas ni življenje še nič naučilo. Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani, raje poskusite živeti tako, kot ste si že pred časom začrtali. Ponudbo pa kar sprejmite.
On: In vendar ni vse tako črno, kot si predstavljate. Življenje je vendar lepo in živahno, zato nikar ne obupavajte in se ne smilite sami sebi. Udeležite se zabave, ki jo pripravljajo prijatelji - veselo bo!
KOZOBOG jj»
Ona: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čimprej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice v poslovnem in tudi zasebnem življenju.
On: Slučajen obisk vam bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, ta trenutek še povsem neslut ene perspektive. Ne obotavljajte se, temveč zagrabite ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila.
VODNAR
Ona: Stari prijatelj vam bo popestril sicer dolgočasen vikend. Včasih je tudi obujanje spominov prav prijetna zadeva, ki vam bo tokrat razkrila tudi prenekatero pikantno podrobnost iz preteklosti.
On: Prišel je čas, da se končno pogovorite o problemih v ljubezni, saj vam partnerka zadnje čase kar nekoliko premalo zaupa. Odkrit pogovor bo vsekakor dosegel svoj cilj, saj bosta na koncu zadovoljna oba.
DEVICA
Ona: Partner vas bo spravil v izredno dobro voljo in kar naenkrat boste pozabili na skrbi, ki v resnici sploh niso tako velike, kot si domišljate. Odločila se bosta za obisk prijateljev, ki vaju že dalj časa pričakujejo.
On: Nadrejeni bodo odkrito presenečeni nad vašo trenutno delovno vnemo, saj boste naenkrat kar sijali od prizadevnosti. Poskusite obdržati ta tempo dlje časa, saj vas kmalu čaka precejšnje napredovanje.
Ona: Malo več umirjenosti nikakor ne bi škodovalo, saj delate preveč napak, pa še organizem si boste čisto izčrpali. Ne hitite, raje najprej počij-te, potem pa dobro premislite, preden naredite naslednji ko-
On: Oseba, ki vas obožuje, se vam še vedno ni pripravljena odreči, zato bo še naprej spletkarila in vas skušala ujeti v svojo mrežo. To vam bo sicer všeč, povsem druga stvar pa je, kako bo to sprejela part-
Ona: Ne plavajte, v oblakih, ampak se spustite na realna tla. Sorodniki vas že težko pričakujejo, vendar jih boste pustili čakati še naprej. Pazite le, da se vam takšno ravnanje ne bo nekoč še maščevalo!
On: Uspeli se boste rešiti iz zapletene poslovne situacije, pri čemer vam bo v precejšnji meri pomagala sodelavka, ki jo zanimate tudi nekoliko d Po kratkem premisleku s ste za to tudi odločili.
041/65I 056 in 03/4M MM
KUGLER
Kosovelova 16, Celje
PLESKARSTVO FASADI
Mladi obetavni celjski igralec Kristijan Guček, naše gore list, se je tudi rinil h gospe Markham, Lučki Počkaj, pod »kovter«. Po predstavi sta se veselo smejala in zabavala, a kaj sta imela v mislih brhki mladenič in Lučka, ki so jo prišli nekateri gledat od blizu kot dr. Muho iz NMK, fotografija ne pove.
Sanja in pater Vanči
Pater Vanči iz Petrovč je želel, da bi na desetem Karitasovem koncertu v Žalcu nastopili ali Natalija Verboten (ta je lani obljubila, da pride tudi letos, pa je ni bilo!) ali Saška Landero ali Rebeka Dremelj, pa se je na koncu moral zadovoljiti z aktualno mis Slovenije, Sanjo Grohar. Slednja je odpela dve pesmi in občinstvo je bilo razdeljeno, saj ni vedelo, ali je »boljša« mis ali pevka!
Igor Žužek je v kratkem času uspešno vskočil v vlogo Zvoneta Agreža. Z vedno nasmejano Anico Kumer sta mu ob kozarčku osvežujočega soka v imenu cele ekipe zaželela čim prejšnje okrevanje.
Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač že vsa leta kot glavni sponzor gmotno in s prisotnostjo na in po predstavah podpira Dneve komedije. Selektorica mag. Tina Kosi mu najbrž tudi za prihodnje leto obljublja dober program. Da ga bo Banka Celje podprla, je mogoče sklepati že z letošnje promocijske zastave, na kateri se banka predstavlja kot pokrovitelj 16. Dnevov komedije. Kako že pravi pregovor? Kdor hitro da, dvakrat da!
Ni to, kar mislite! Vroč, akrobatski objem Bojana Umeka in selektorice Tine Kosi je le izraz veselja po uspešni predstavi. Kaj bi rekla Bojanova žena Jera ali Tinin Vinko, vemo: Vseje igra, vseje komedija.
Maja Slatinšek ima avto
Maja Slatinšek bo pela spremljevalne vokale na letošnjem Evrosongu in bo tako spremljala svojega dobrega prijatelja Anžeja Dežana ob skladbi Mr. Nobody. Tudi to je eden od razlogov, da se mora Maja večkrat kot vihar (takšen je bil tudi naslov njene skladbe na letošnji Emi) pripeljati v Ljubljano. Ker ima vedno več nastopov, ji bo še kako prav prišel sponzorski avto, ki ga je v četrtek dobila od Avtotehnike Celje. Z renault modusom ognjeno rdeče barve se bo lahko vozila leto dni.
SB
Foto: AŠ
»Dnevi komedije so končani, naj živi komedija!« so si v nedeljo zvečer oddahnili organizatorji festivala, SLG Celje, se zahvalili sponzorjem in vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi in prepoznavnosti festivala v mestu ob Savinji, ki je bilo mesec dni najbolj nasmejano mesto v Evropi. Preostanek zunaj belega večera in noči je bil priložnost za sproščenost in zbiranje utrinkov iz kome-dijantske malhe. Tudi v fotoreporterjevi se jih je v veselih dneh nabralo kar precej. Nekatere dajemo v javnost, da se bo vedelo, da je komedija zares doma v Celju.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA
Imidž Vinka Moderndorferja: rdeči šal, od katerega se ne loči, tudi če je pozno ponoči. Uspešni komediograf je že petič zmagal z najboljšo komedijo. »Snovi med našimi politiki zlepa ne bo zmanjkalo,« pravi in že snuje nove špice in bodice za komedijo. Potem ko se je izdatno nalokal - ode, sta s Tino izginila v snežni noči proti Trojanam.