GLASILO
KERAMIČNE
INDUSTRIJE
IIBOJE-CELJE
13.ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
Vzpostavljene EE in njihovi prvi obračuni terjajo tudi.decentralizacijo delavskega upravljanja. Zato je Delavski, svet sprejel sklep o razpisu volitev v Svete EE, ki na 3 se vršijo dne 30.6,1961. Tako bodo prepuščene EE nekatere pravice odločanja, ki jih je do sedaj imel Delavski svet, Upravni odbor ali pa uprava podjetja.
Dopolnjen je bil pravilnik o nagrajevanju in sicer za delovna mesta v obratu za družbeno prehrano. Po široki razpravi so bile sprejete osnovne obračunske postavke, ki so V sorazmerju z delovnimi mesti v podjetju nekoliko višje. Seveda pa so te obračunske postavke še vedno nižje, kot pa so v nekaterih celjskih gostinskih podjetjih.
Komisija za raciona lizatorstvo, novatorstvo in tehnične izpopolnitve je predlagala Delavskemu svetu, da sc odobri nagrada vodji zidarske skupino tov, Ivanu Vipotniku, ki napravil novo samotno maso za obzidavo peči za taljenje losčo, S tem je prihranil podjetju nad pol milijona dinarjev za dobo dveh lot. Nagrada mu je odobrena v višini 51,97o,- din v bruto znesku. Tov.Marjanu Haladeu m Miru Žagarju je bila odobrena nagrada po 5,000.-.din v neto znesku za dobro in hitro opravljeno delo pri montažn merilnih instrumentov pri novi prodorni peči. S tem.delom sta vplivala na znižanje plačil v devizah, ki bi jih v nasprotnem slučaju moralo plačati podjetje monterju iz Avstrije.
OE
NOV UPRAVNI ODBOR JE NA SVOJI I.REDNI SEJI RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL
Na tej seji je upravni odbor analiziral Ysa opravljena službena potovanja v mesecu aprilu in magu 1961. V tem obdobju so bila opravljena naslednja potovanja:
-	v Vzhodno Nemčijo dve potovanji zaradi nabave gnetilca in avtomatov,
-	dovoz materiala in odvoz izdelkov - 7 potovanj
-	zaradi sklepanja pogodb in nabave materiala - 21 potovanj
-	obisk naših kupcev s strani trgovskih potnikov - 18 potovanj
-	na konference in seminarje - 8 potovanj
Upravni odbor jo navedeno potovanja odobril
Društvu upokojencev jo odobreno 8,000 - din kot prispevek zn nabavo društvenega prapora „
Strelski družini '‘Mladost” v It tr ovc ah je odbor odobril za 2.000 din uporabnega loma, ki ga bodo porabili zn dobitke ob priliki strelskega tekmovanja,
NaŠn Štipendista Knez Friderik in Feršovnik Kerta sta prosila zn d n.rno pomoč, ker so žalita udeležiti poučne.ekskurzijo v Grčijo. Odbor ju odobril vsakemu po 5. 000 din.
Tov. Ivnik Antonu je odbor povišal štipendijo od 8000 na 12, 000, - din.
- op -
PRVI OBRAČUN PO EE
Pred enim letom smo pričeli s pripravami za uvedbo ekonomskih enot v našem podjetju. Priprava za sestavo plana so bile končane šele v prvi polovici meseca marca, in to iz objektivnih razlogov. Zaradi zakasnitve plana je bilo sklenjeno, da se prvi obračun po obračunskih enotah napravi skupaj za prva štiri mesece.
Obračun prvih štirih mesecev je pokazal pretežno pozitivne rezultate v ekonomskih enotah. Priznati pa moramo, da. je bilo tudi nekaj nezadovoljnežev v nekaterih enotah in to takih, ki se borijo samo za osebno korist pri delitvi učinka ekonomsko enote
V bodoče predlagam, da se vodje EE predhodno informirajo o stanju svojo enote in na podlagi dobljenih podatkov obvestijo kolektiv svoje enote. Tn predlog je vmesen zaradi tega, d- n bo v bodoče več prišlo do nesoglasij kot je bil to slučajžže pri prvem obračunu
Po obračunu januar - april ja bilo razdeljeno po učinku enot 3,688., 161 - din bruto ali 2,279.283.- din neto,
če pogledamo koliko so dobile posamezna enoto je slika naslednja s
Ekonomsk enota	Bruto din
1. Glinokop Govce	—
2, Predelava gmote	445 945.-
3. Samotama	127,062,-
4. Modelar na	92» o4o, -
5. Strugama	543,776,-
60 Livarna	135.579.-
7. Grafitni lonci	—
8, Prodorne peči	1,46 0» 186 v —
9. Okrogl peči	98,-
lo. Slikama	79.591,-
11,	Delavnica
12,	A-vtopnrk
13,	Uprava
14,	NabnV" in prodaja
493.573*-44,8o5," 168.394,-89.12^.-
3,688.161,-
Gornji zneski so 2e zmanjšani za 33% katere so morale BE Vrniti za prg jato akontacijo v mesecu m-rcu.
Negativ n- postavka pri ekonomski enoti glinokop Govee je nastala vslod neugotovljene zaloge glino v glinokopu, kar se bo pri prihodnjem obračunu upoštevalo,
BE grafitni lonci ni obratovala.
Da. bo vsak Član kolektiva seznanjen kako se obračunavajo EB bom. v nadaljevanju navedel konkretni obračun EE -.snmo-tarna 6amotni oddelek je v razdobju januar - april izdelal 289» 276 kg samotnih izdelkov..
OBRAČUN EE ZA ČAS OD I - IV. 1961.
Zap št.	Plan str.
na enoto
1.	POSLOVNI STROŠKI 7,346
2,	MatericIni stroš.
sploš,stroš, izdelave 1,223
3,	Materialni stroš, sploš,stroš,uprave 4,4o5
4.	Poslovni in rezijski stroški	12,974
5.Osebni dohodki izdelave s pr is p.	6,115
6.Osebni dohodki
sploš,stroš.izdelave s EE delavnico	7ol
EE tehnično vodstvo 664
7.EE uprave	1,615
8.Osebni dohodki
skup:j	9,o95
22,o69
EB: SAMOTARNA Dejansko izdelano;
289.276 t
Plan,, str Dejanski' Razlika 36% na izd,kol, stroški - sli
+
2,125. o21	l,6ol 353	523,668
353-785	344.ool	9,784
1,274.261	850 660	423.6ol
3,753.o67	2,796,ol4	957,053 344*53
1,768» 922	1,482.094	286,828
2o2.?82	96,088	lo6,694
192.079	187.406	4.673
467,18o	413.2o7	54,973
2,630.963	2,178.795	452.168
6 ,384, 030	4,974,8o9	1,409.221
Samotni	631,367
SKUPAJ
ODDA;
%
I žg nju ll. žg 'nje Okrogle poči Hadglosurn• poč
Nodglazurn; pač
736 6?o	54.43
516.3 ol	38.15
loo.4o9	7.42
1
139.444 t 97.736 t 19, olo t
4,152. t
260.342 t
EE Šamotni
FORMIRANJE SKLADA CD ZA ČAS OD I - IV. 1961
+ pos.del. silm. - izp. dol. sila
5% RF
lo% rezervo za ko ntr. količin 2.25% ID
Že obračun:no
2.113.461 46 348 5.416 2715tjw
107.720
2-15.489
48.473
T^TTet
i$5&j&§k
199.083
112.57%
Vprašali so bosta, kako so formira 2,113.461 din, kar predstavijo vsoto EE za delitev,
To vsoto date seštevka gornja tabelo pod zap,št,4, kolona 35% in zap. št. 5, kolom - pionir, stroski no. izdel. količino
Vsako ekonomska enota ima obvozno 5% rezervni.fond in 2,25% rezervirano zo letne dopuste. Samotam' ja edina ekonomske, enoto, ki ima lo% rezervo za kontroliranja količin, Hugno potrdbno je. do se v samotami v kratkem pretehtajo vsi šomotni izdelki in noto nrprovi nov seza-ra teže izdelkov.
Vsak vodja EE n.j bo zainteresiran, do bo evidenca sprejete in oddane robe na tekočem in točno, kajti od njo jo možno rca Inn delitev viško po učinku.
Jože Lednik
DANO NALOGO SO DOBRO OPRAVILI
Prvi obračun ekonomskega uspeha po ekonomskih enotah je za nami in z at o ^ že lahko podamo splošno oceno samega sistema,
V absolutne številke dosežene po pkonncazhih ekonomskih enotah se na tem mestu ne bi spuščali, ker so te podane v posebnem članku.
Prvi vtis, ki ga o našem sistemu obračuna, po EE lahko izrečemo jc _nedvomno, da so sorazmerno dolge pripravo rodilo svoj sad in smo šli v si&tem s precej dobro pripravljenimi m.preverjenimi obračunskimi osnovami. To trditev nam potrjuje obračun za prve štiri mesece, ki ne izkazuje nekih nenormalnih nesorazmerij med posameznimi EE. Primerjajoč v tem pogledu naš obračun s prvimi obračuni v drugih podjetjih lahko trdimo,_da je na splošno naš sistem bolje pripravljen, kakor v večini drugih podjetij. Zato tudi nc bi bilo prav, da na tem mestu ne bi dali vsaj moralnega priznanja tovarišem, ki .so so pri pripravi sistema angažirali več kot je to od njih zahtevala redna službena dolžnost. To so predvsem tov, Vitanc Karel, Germadnik Vili in Lednik Jože. Menim, da bi bilo prav, da tem tovarišem DS ob priliki da moralno in materijalno priznanje. Vedeti jo namreč treba, da so nekatera podjetja za vpeljavo sistema plačala nekaterim zr.vodom_tudi_po nekaj milijonov dinarjev. Mi smo si ta izdatek prihranili prav zaradi vestnega in požrtvovalnega dela naštetih tovarišev.
F. Tj Lingor
kaj pa. sedaj ?
Ko smo načelno razpravljali o formiranju EE nam jo bilo Oa.sno, da. mora. uvedbi EE slediti tudi decentralizacija samoupravljanja. Nevzdržno bi namreč bilo, da bi katerikoli sestavni organ sklepal o stvareh, ki sc tičejo samo posameznih EE, S takšnim interesom bi brez dvoma dušili samo-miciativo neposrednih proizvajalcev, katera nora priti v našem sistemu do polnega izraza. Da sc izognemo tej nevarnosti, smo v preteklem mesecu izvolili delavske svete EE. Centralni DS jo sprejel že tudi popravke pravilnikov s katerimi so razmejeno dolžnosti in pravico centralnega DS in delavskih svatov EE.
Kot vidimo smo sistemu dali pravno in ekonomsko osnovo. Povezali smo.EE z neposrednim samoupravljanjem. Vendar smo s ton dosegli šole prvo stopnjo v razvoju našega sistema. Najvažnejše jo še le prod nami in to najvažnejše je utrditev sistema. Pri utrjevanju sistema bomo brez dvoma morali posvečati vso skrb predvsem naslednjim vprašanjem:
Sistem moramo tolmačiti tako dolgo, da bo vsak Član kolektiva razumel no sonovnjegovega bistva temveč tudi konkretne osnove za svojo EE. Sc in še moramo povdarjati, da naš osebni dohodek ni odvisen samo od doseganja ali preseganja obveznosti na delovnem mestu, temveč v veliki meri tudi od
uspeha EE in končno tudi podjetja. VsaMo v kolektivu nora dajati, da si lahko izboljšano osebne dohodke in strukturo podjetja s čin panotrn jšin gospodarjcnjan,
Z uvedbo EE in decentralizacije samoupravljanja se je bistveno spremenila tudi vloga operativnega vodenja. Bujno jo, da bodo vodje ekonomskih enot v svojca delu postalivpovsem samostojni, višje operativno vodstvo pa, da bo obdržalo samo vlogo koordinacije ned ekonomskimi enotami, dajalo načelne smernice, proučevalo tehnološke izpopolnitve in splošni perspektivni napredek podjetja.
Izredno pomembno je, da vodje ekonomskih^enot dojamejo, da za svoje delo niso več odgovorni samo višjemu operativnemu vodstvu, temveč tudi organu delavskega upravljanja* Pravilen odnos ned vodjo ekonomske enoto in delavskim svetom ekonomsko enote lahko bistveno vpliva m vzdušje v ekonomski enoti. Vemo pa, da jo od vzdušja običajno odvisen uspeh dela.
Pravila ne predvidevajo upravnih ddborov EE. Ker pa imamo do centralizirano tudi sindikalno organizacijo in organizacijo ZK, so bo vodja EE pred važnejšimi odločitvami za katere po ni potrebna odobritev delavskega sveta ES posvetoval z aktivom, ki ga bodo predstavljali predsednik DS, predsednik sindikalnega odbora in sekretar organizacije ZK, V takšnem sestavu bo verjetno tudi najprimernejša pripravljati material za zasedanje obratnih DS,
Proizvodno disciplina je z ozirom na strukturo naše proizvodnjo že doslej predstavljala določen problem. Ta groblon bo verjetno postal še večji, ko se bodo pojavile težavo pri proizvodnji nekaterih izdelkov,ihli pa ko bodo gosamozne EE ugotovile pri katerih izdelkih imajo večji zaslužek.
To je nevarnost, ki lahko resne ogrozi kontinuirani potok proizvodnjo in ekonomiko podjetja kot celoto. Zato je nujno proizvodno disciplino zaostriti občutno bolj, kot je bila zaostrena doslej. Tisti pa, ki so to že goizkušoli naj vodo, da so takšne stvari običajno dvorezni noz,
Praksa nam bo verjetno pokazala še vrste problemov, ki bodo ovirali utrditev sistema in za katere še danes no vemo,
Baša skupna, dolžnost pa je, da vložimo vse naše sposobnosti v utrditev sistema, saj je pred nami vsemi le eden cilj, to jo čin rentabilnejša proizvodnja., ki nam bo dala večje zaslužke in več sredstev za razvoj podjetja.
F.Tilingor
DOHODEK V MAJU
Nova "načela ugotavljanja dohodka po ckoiioaskih^onotah nas sicer intenzivno zaposlujejo z analizani in večina članov ec lahko konkretno seznanja z rezultati gospodarjenja^nepo-sredno s proizvodnini obračuni. Vendar pa ju vsak takšen prikaz le delček celotnega gospodarskega dogajanja v odnosu na skupnost interesov vseh ekononskih enot. Zato^je prav, da analizirano uspeh celotnega podjetja v raznerjn.osnovnih planskih proporcev našega družbenega plana s ponočjo grafičnima prikaza. Za čitanje uporabite:
v nilijon.	planirano	Doseženo
din
22o
lob'
80 ”
h
■P o
•H O
H O
O ft
Iz tega sledi, da še nisno dosegli predvidenega obsega proizvodnje po vrednosti, odnosno konkretnojšo, da nisno celotno dosežene proizvodnje plasirali na trgu.
Vzrokov za takšno stanje je več in nan vsen so poznani, saj je poskusna proizvodnja v naši novi peči prednet slehernega razgovora ali gospodarske razpravo, nadalje^pr očes susonja, sprcnenba receptur in slično. Ob teh ugotovitvah panasta-ja bojazen, da nisno dovolj storili za odstranjevanje tistih pojavov, ki jih dnevno opažano ali celo sani pospošu-jeno z nepononbnin videz on. V resnici nan pa vsak razbiti konad naše proizvodnje poneni odreči se dohodku^kot ga ta artikel po svoji prodajni coni predstavlja, Inčo^poglcdaao nosečne rezultate, naraščajo takšni izpadi v nilijone, ki bi nan večali naše naterialne pogoje gospodarjenja^in na-_ grajevanja, na drugi strani pa bi nudili družbi večjo količino naših naterialnih dobrin, ki jih potrošnik rabi in išče.
IC, V,
KAKO IZRAČUNAMO OSEBNI'DOHODEK
To vprašanja sc sliši zelo pogosto in popolnoma upravičeno,
Z novini predpisi postaja obračun vedno bolj koapliciran in jasno tudi nanj razumljiv, Z željo, da ta^izračun bolj približano vse n članon kolektiva $. bon poizkušala konkretno na osnovi praktičnega izračuna tolnačiti posamezne faktorje, ki vplivajo na obračun. Gotovo predstavlja največjo nejasnost spreninjanje dohodka iz noto v bruto in obratno, Fred leti sno na priner vse osebni dohodek izkazali v neto izračunu. Takrat sno so pritoževali na to, da ne veno koliko dajeno za posonežno dajatve /soc,	prorač,prisp /. Z novin iz-
računen je omogočen vsakemu popoln pregled celotnega dohodka t, j, nad dohodkom, ki se nu izplača in delom dohodka, ki ga odvaja skupnosti. Ker so zneski navedeni in razvidni iz obračunskih list gre torej le za tehniko izračuna oz, konkretno za višino % za posamezne dajatve od bruto iznosa dohodka.
Da bo prikaz čin bolj razumljiv m rv. ~:o za osnovo okroglo število lo,ooo,- din, ki naj predstavlja dosežen dohodek delavca po neto obračunski postovki.
Primer preračunana noto zneska v bruto:
Osnova lo,ooo,- x 69»4-9% ~ 6.949.- -s- lo,ooo,- =	16.949.-
im"'™	==—====:
V 69.49% so zajete naslednjo postavke:
23,81% proračunski prispevek
34.92% prispevek za’ so alkalno zavarovanje
lo,76% stanovanjski dodatek
Tako dobljeni bruto osebni dohodek se pa proračuna v noto na ne slednji način:
bruto postavko. 16^949, s 63 = lo,6?8,- din
To o
To znesek vsebuje neto postavko lo, ooo,,- din in 4% dodatek za povečano stanarino, ki se duplini v gobovimi ali bonih.
Od bruto zrn sta 16,949,- din se pa odbije še 1,2% dodatni proračunski prispevek za kolikor se zniža neto postavka.
Primer:	Bruto OD	16,949,-
Od tega se odvode 22% pri e p, za. sce, zc.',	3,729*-
15% r-ror, prispe v ek	2- 942»-
1,2% dopo le prosu pr is p,	2 03«-
skupni prispevki"
6,474,-
ostano neto izplačilo
10.473.-
=5sSs-2”3-
Upan, da bo v bodoče ta kontu?otrl po 'Mnz inmčuna neto tarifnih postavk v bruto in ob;...- dr.o i pomoč vsakemu posamezniku pri ugotavljanju svojega- osebne ga" dohodka,
N, K.
BILI SMO V ITALIJI
Po nabavi najnujnejše strojne opreno za zamenjavo dotrajo? le, katere bo pričela v kratlcen prihajati, so nam vsi-ouge-jo kar trije večji probleni, ki terjajo cia prejšnjo reditev, Čira prejšnjo zato, ker je od tega odvisen tenpo razvoja tovarne. Ti problemi so naslednji:
-	Zamenjava dotrajale dokorno peči s sodobno električno,
-	Osvojitev proizvodnje grafitnih - topilnih loncev^na bazi snolnatega veziva in nabava opreme za tak tehnološki postopek tor
-	čin snotrnejša rešitev notranjega transporta za celo tovarno.
priti v teh troh problcnih z nrtve točke, je bil osnovni cilj potovanja v Italijo.
Tvrdka, katera proizvaja električne peči nam je.omogočila, da smo si v rekordno kratkem času lahko ogledali 12 po velikosti in kvaliteti izdelkov različnih keramičnih tovarn: Mondovi, Trcvisi in Firenco. Ogled teh tovarn za nas ni bil zanimiv samo zaradi poči za katero moram roči, .da so obratovalo v vseh tovarnah brezhibno in da predstavljajo v primerjavi s plinskimi pečmi idealno pogonsko sredstvo temveč tudi zato, da vidimo kako so drugje rešili problem kontinuirane proizvodnje v približno takšnih prostorih in pogojih s kakršnimi tudi mi razpolagamo. Zato smo že pred potovanjem.zahtevali od italijanskega producenta peči, da nam omogoči ogled starejših tovarna in ne novih.
Krotek povzetek glavnih značilnosti iz tega ogleda jo naslednji:
Kaši delovni prostori so v primerjavi z delovnimi prostori, katere smo videli boljši, vendar ne dovoljno.izkoriščeni.
Neka tovarna, v Mondovi, ki ima po grobi oceni približno^isto površino delovnih prostorov kot mi, izdela, za enkrat več izdelkov kot v naši tovarni,
V večini tovarn je transport rešen z visečimi.transporterji, ki služijo za transport in za sušenje* S tem je doseženo racionalno izkoriščanje višinskega prostora.
Večina tovarn že uporablja polavtonatc za oblikovanje, .skoraj trse pa transportne trakove ob katerih sc odvija loščenje, dekoracij,?; itd.
Vse tovarne uporabljajo lose, ki ima velik sijaj in je siguren proti lasnicam. Sloji lošča so debelejši .kot pri nas,.Veliko pozornost posvečajo samemu načinu loščenja, V nekaterih tovarnah smo videli loščenje s košarami, v nekaterih pa po uma-kanju še probrizgavanje z loščem.
Povsod posvečajo veliko pozornost odpraševanju, zato uporabg ljajo zrak in ponekod vodo (vodni curek absorbira odpihnjeni prah).	-----
Dekorativni oddelki so v vseh tovarnah nočno razviti. Dekoracija je zelo različna. Veliko uporabljajo brizganje celih ploskev, za robovo do 1 en širine pa dekorativne stroje, V oblikovnen pogledu sno brez dvona pred italijanskim. produ-^ centi, saj iaajo oni v svoji proizvodnji še zelo veliko "kiča”,
Asortinan naših izdelkov je v princrjavi z asortinanon posa-nezne italijanske tovarno izredno širok. Nujno bono notali proučiti, če je z oziron na stanja na trgu in stanje naših pogonskih sredstev upravičeno inoti tako obširen asortinan. v proizvodnji kot ga držino danes. Logično je nanreč, da širok asortinan negativno vpliva na obseg proizvodnje.
Baneubna novost,katere doslej še ni sne nikjer zasledili, je strojno stiskanje ročk za skodelice, D c lov n-’ operacija jo hitrejša od naše, ročke pa so sigurne proti zvijanju. ^Stroj jo enostaven in zato upano, da si ga bono lahko nabavili v d ogledne n ča su.
Izredno ponenben za nas je bil ogled proizvodnje "Vitreousa". Kako poteka ta proizvodnje in kakšne so izkušnje italjonskega producenta pri tej proizvodnji, bono opisali v posebnea sestavku v eni od prihodnjih številk.
Kot je zn.no, sc Italija v hadnjen času uvršča ned zelo po-neubne producente grafitnih topilnih loncev. Vodilna tvrdka v tej proizvodnji je "Mor and o" v Konicah, Lastnik te tovarne nas je ljubeznivo sprejel, čeprav je kot veno krog teh producentov skoraj nedostopen, saj kljub naporon, ki sno jih vlagali ni in organizacija tehnične ponoči, nan vso do tega princra ni uspelo stopiti v direktni kontakt s katerinkoli inozea-skin producenton.
Kakšen je rezultat teh razgovorov? Na kratko jih lahko definirano takole :
Italijanski producent jo načelno pripravljen z nano sodelovati.
Seznanil nas je s osnovnini principi svoje proizvodnja,
V roku 3o dni nan bo dostavil ponudbe in sicer:
1,	Ponudbo za odkup licence (receptura, tehnološki postopek, detajlni načrt za strojno oprono) brez one jitcv,
2,	Benudbo za odkup licenc s one j it Vani kot slo n, pr. naša proizvodnji' sno v določeni dobi doseči san o določeni obseg ali naše podjetje sne v določeni dobi izdelovati sano lonce do določene količine ali naše podjetje sc obvezuje, da ne bo izvažalo grafitnih loncev v te in te državo in podobno,
Rnzunljivo je, da bo cena ned eno in drugo varijanto bistveno različna. Pa izstavitvi ponudb ms bo italijanski producent obiskal v tovarni, kjer bono razgovore nadaljevali. Menin, da so v ten pogledu v trenutni fazi ni dalo več storiti kot je bilo storjeno. Upoštevati je nanreč treba, do. je sklepanje
, takšnih poslov dolgotrajno in zapleteno.
Obširneje bono o tehničnen napredku s področja proizvodnje grafitnih topilnih loncev in ostanju m naše n trgu po uveljavljenju novega deviznega režima spregovorili v naslednji številki, K problemu grafitnih loncev naj dodano le še to, da iščemo poleg opisanega še druge načine, koko priti do sodobnega tehničnega postopka in doseči kvaliteto, ki bo na ravni inozemske.
Vprašanje rešitve notranjega transporta nam je po ogledu visečih transporterjev popolnoma jasno. Potrebna so le sredstva, Najidealnejše bi seveda bilo nabaviti transporterje iz Italije, Ker pa bodo verjetno problemi okrog deviznih sredstev, smo insistirali, da dobimo skico po katerih bo lahko izdelalo tudi kakšno domače podjetje odgovarjajočo transporterje,
Kaj pa bo s počjo? Sestavljamo elaborat, ki bo v krotkem predložen "Jugobanki” Kako se bo stvar naprej razvijalo, je '-z ozirom m trenutno situacijo okrog investicij težko predvideti, Izglcdi so, vodar pa je čas realizacije tega programa pod današnjimi pogoji težko predvideti. Ima no lahko upanje, da bo peč kmalu po Novem letu v tovarni.
Ob priliki našega obiska je bilo tudi resneje načeto vprašanje pl" s mana gline Govce v Italiji, Ker Italija praktično nima keramičnih glin niti kaolina, je interes za jugoslovanske gline z lo velik. Eri tem igra veliko vlogo cena. Bližino italijanske meje nam bo verjetno omogočila, da bomo tudi na tem področju dosegli določen uspeh. Vedeti je namreč treba, da bomo v bodočo morali izvozu posvetiti več pozornosti, kot smo jo doslej, Z nabavo velikega dela opreme smo še vedno vezani na uvoz. Za uvoz pa je nujno potrebno ustvariti devizno kritje.
Vsi ti problemi so bili obravnavani tudi pri "SACET" italijansko jugoslovanskem poslovnem združenju v Milanu od katerega lahko pričakujemo podporo pri realizacijinna š c ga programa,
F, Tilingcr
B10GRAD NA MOHU
Kadar opisujemo nek kraj, takrat vedno skušamo povdariti neko značilnost, ki mu daje poseben čar. Taka značilnost so za Biograd_lepi borovi gozdički, ki segajo skoraj do salio obale, pa tudi precej burna preteklost tega mesteca ob našem Jadranu,
Biograd n" moru je mestece s približno 2,ooo - 3,ooo prebivalcev nasproti otoka Bašman, To je zelo staro mesto, .ki so^ga ustanovili hrvaški izseljenci iz Zadra v času, ko so začele v Zadru borbe ned romanskimi priseljenci in domačim, prebivalstvom. Imenovali so ga Stari Zadar ter ga zgodovinarji tistega časa omenjajo kot eno izmed lo hrvaških most.
Okrog let" lol8, v času KreM&irja III, je bil tudi glavno
13o
mesto - prustolnica Hrvaške. V zadarsken arhivu hranijo colo originalno listino o kronanju Kolonam v Biogradu lota llo2. Pozneje so nesto zasedli Benečani tor ga porušili do temeljev, kot izraz maščevanja, ker se je hrvaška vojska dolgo-upirala ter jiu prizadejala veliko izgube. Hi minilo loo let in Bio-grad so obnovili. Ponovno so to bili begunci iz Zadra. Vendar jc to mirno mestece čakala še ona velika poizkušnja v borbah s ^ Turki, Leta 1648 jc Ibrahim paša dal mesto sežgati in zrušiti do toifcoljov. Ko so nekaj let nato Turki zapustili Eio-grad, se jc začelo nesto obnavljati ter jo danes lepo in mirno mestece,
V testarodavnem kraju ob srednjem Jadranu, je v borovem gozdičku postavljeno počitniško naselje Počitniške skupnosti Sindikalnega sveto v Zolcu. Kor je tudi naše podjetje kupilo dve v/ckend (beri; vikend) hišici, sen imel priliko preživeti tu s svojo družino lo prijetnih dni.
Naselja leži nekoliko izven mesta, kamor prideš po cesti mod borovci, Z obeh strani ceste, posebno pa na levi strani, se vrstijo počitniška naselja raznih društev, podjetij in ustanov is vse Jugoslavije, Večina teh na solj pa še ni dokončno urejena in sc je v času našega bivanja v Biogradu še^m veliko gradilo Trenutno je najlepše urejeno počitniško naselje Žalske počitniške skupnosti. Moram priznati, da nisem pričakoval tako Idpo, predvsem pa okusno urejenega naselja. Pod borovci jc razmeščeno približno 35 weekond hišic ned katerimi so lepo speljane poti. Vsaka skupina hišicama svoje sanitarne prostore, v sredini celega naselja pa je prav prijetno urejena jedilnica s kuhinjo. Osebje naselja jc zelo prijazno, da smo se res prijetno počutili.
Kakih 3oovn_od naselja je lopa peščena plaža, kjer lahko prebiješ največji del dneva pod pogojen da nimaš preveč občutljive kože.
Razen vseh naravnih lepot kraja, lepo urejenega naselja in dobro hrane ter po drugi strani obilnega kopanja in možnosti Zabave, bodo ljubitelji dobpe kapljipe tudi prišli m svoj tfacuh.
Za zaključek naj povem to, da ne bi rad pretiraval in hvalil Biograd vendar mislim, da so vsi, ki so bili v Biogradu, bili tudi zadovoljni in jim je bil kraj všeč. San pa ven, da bi ga se rad kdaj obiskal.
P, J.

VESTI O NAŠIH DELAVCIH
(poročilo personalnega oddelim od t 25.5. do 25.6.1961)
Sprejeti v delovno raznerje:
1.	Cverlc Ana	29.5«	1961
2.	Antloga Herta	1.6,	1961
3.	Jakovljevič Jurc	1,6,	tt
4.	Hojnik Ivanka	1.6.	tt
5.	Južna Marija	1.6,	tl
6.	Pšeničnik Ivanka	7.6.	It
7.	Kukec Slavko	8, 6,	tt
8.	POt Stanislava	15.6,	II
9.	Štorek Vera	15.6.	tt
lo.	Kelhar Ana	15.6.	tl
11.	Grešak Antonija	15.6,	tt
12.	Plcvčak Marija	15.6.	tt
13.	Taučor Alojzija	15.6.	tl
14,	Iskra Marija	15.6.	»t
15.	Breči Frančiška	15.6.	tl
16.	^Pusnr Frančiška	15.6,	tt
17,	Tepež Marija	16.6,	tl
18,	Goričanec Terezija	16.6,	tt
19.	Lošič Ratko	16.6»	II
NK-dclovka pri pred*peči NK-delovka pri preed,pcči_ NK-pronikač pri pred,peči_ NK-delavkn pri pred,peči NK-de lav ko. pri pred, peči NK-delavka pri pred,peči HC-prc nikač pri pred. peči NK-priučitev v strugami
ti
n
ti
n
n
»
n
ti
n
NK-delavka pri pred,peči
Razrešeni delovnega razne rja:
1.
2.
3.
4*
5*
G.
7.
8.
Vranjek Jožica	31. 5.	1961
Podbrožnik Vili	2.6.	n
Šivak Edi	2.6.	n
Pintarič Helena	6*6.	n
Beznik Vinko	6.6i	it
Topole Ljudnila	15.6.	ti
Puser Frančiška	17.6.	tt
Lošil Ratko	23.6.	n
K-struga rka
K-kurjač nadglazurnc peči NK-nakla da la c K-livarka VK-vodja kuhinje NSI-uslužbenka v rač, NK-priučitev v strugami NK-nakla dalo c
UGANKARSKI KOTIČEK
Rešitev ugank iz zadnje številko KRIŽANKA
Vodoravno:, 1* napalm 7. poraba 13. okovan 14, onanin 15«čvrst 16. svak 17. OE 18. ata 19. , sloka 2o.LB 21. sno
22.	staja 23. boa 24. Ra 25. atoni 26. Dag 27.ar 28.vata 29.fakin 31,kitara 33. lakaji 34. anorak 35« špirit
Navpično:	1. noč 2, akvanarin 3« porto 4. avsn 5« kat 6, a n
7.	povoji 8. ona ko 9« raka lo. An 11. biologiji 12.aneba 16.slana 19.stotak 21.sraka 22.stara
23.	Baker 25. Avar 26. Daki 29, FAP 3o,nit 32.to 33. LŠ
KRIŽANKA
j1	I	T	n '	Hiiiiaua 5	1	'1 1	i 1	1 rjiilHIme	h	^ 1 _ I	«to | 		1		F|
= 1* I						12				I
j«			p	4*»			S	l6		I
v		i					ii	E	10	r
,	»M; m	24		1		S	22		p	1
!*	21*	P	25	26		17		1	U	i
;u		3©	i	31			*	31		!
!V					omiultUi I i	35	36			i
					$ i I l I z	33 •1UIM1NV		ihmhitiH	ittmmul	
Vodoravno; 1, daljše glasbeno delo 6, del _ na slov norimo na
Gogoljevega ronana 11.kazenski strel pri nogone tu 12» somozatajevalec 13»grška črka 14.Hercegovec (0 = K) 16,latinski zaimek 1?»egipčansko_božanstvo 18.potok, ki teče skozi flcngeš 2o,pijača starih Slovanov 21. oblika pan.glagola 22. Sinbol za kalcij 23.soglasnik in samoglasnik 25,vulkanski otoki 28.arabski žrebec 29,vrba 31.daljše časovno razdobje 32,gora v Julijcih 33,moško inc 35.največ je kopališko ne sto v ZDA 37. vrsto papige 38, Indijanec iz vejo indijansko skupino Unhua
Navpično; 1,zdravniški poseg z nožen 2* del stopala 3*število 4. simbol zn radij 5. moško inc 6*riten 7tigralna karta 8.RKP 9.tovarna barv v Colju lo,človek,_ki doseže določeno dobo starosti^15. gora v.Julijcih 18, tujo žensko ime 19, okrajšano moško ime 24, Obor 26. trditev o znanstveni razpravi 27. tibetanski svečenik 28. uboga (nemško)
3o, žensko ime 32. nadstropje - hrv. 3^« nemški os,zaimek 36.predlog.
KAZALO
Stran
1.	13»zasedanje delavskega sveta - OP	119
2,	Nov upravni odbor je na svoji I,redni
seji razpravljal in sklepal - op ~	119
3»	Er vi obračun po EE - Jože Lednik	12o
4,	Dano nalogo so dobro opravili - F,Iilingor	123
5#	Kaj pa sedaj? - F.Tilingcr	123
6.	Dohodek v naju - K,V,	125
7,	Kako izračunano osebni dohodek -	N,K,	126
8,	Bili sno v Italiji - F.Iilinger	127
9.	Bicgrad na noru - P. J.	129
10.	Vesti o naših delavcih	131
11,	Ugankarski kotiček	131
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Marjan Zdolšek Izdaja Keranicna industrija Liboje - Golje Prispevke dostavljajte odgovornenu uredniku. Rokopisov no
vračano