St. 21. i V Gonci, V torek dn$ 18. februvarija 1913. Te&tf XLIH bhtla trikrat na tofoi, in sicer ? torek, totrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: . vse leto . . 15 K .»/, „ ; .* •¦*•„-*-*• Za Nemčijo K 16*60. Za Ameriko in inozemstvo . .... K 2«.— Posamične številke sta- ^ nejo . . 10 vW" 2ta naročila br« doposlane aa-ročniae te ne osirano. Telefon it. 88. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v Oorici v I. nadstr. na deano. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. • Oglasi in poslanice se računijo po Hetit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., a-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.. Večje črke po prostoru. Keklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. n fllinisterski suet. V nedeljo se je vršil na Dunaju pod j predsedstvom našega zunanjega ministra ministerski svet. Trajal je od 1. ure popoldne do 7. ure zvečer. Izdan je oficiozni komunike o tem posvetovanju in ta komunike pravi, da je ministerski svet razpravljal o gospodarskih vprašanjih, katera stojijo v zvezi z ureditvijo razmer v bližnji bodočnosti napram državam na Balkanu. Tako komunike _. dejstvo j e i u d i to, da se ie mi-nisterski svet bavil na široko z velikanskimi izdatki za vojno pripravljenost. Poročal je obširno vojni minister Krobatin in povedal, da je Avstro-Ogrska izdala za vojno pripravljenost velikanske svote. Delegacije bodo morale 482 milijonov za izredne vojaške potrebe v času pripravljenosti naknadno odobriti. Vojni minister je bil mnenja, da za toliko bodo presegali izdatki preliminirano svoto. Vojaške odred:? stanejo do sedaj nad 300 milijonov kron in zahtevajo na mesec sedaj okroglo 14 milijonov. To so pač milijoni, radi katerih bo dolgo časa krvavelo avstrijsko prebivalstvo. Koliko je potrebnih in koliko jih gre na rovaš nesposobne avstroogrske diplomacije? ' Posvetovanje se je vršilo tudi včeraj. Konferenca se je začela pred vsem z gospodarsko situacijo, zlasti z novimi odno-šaji, ki nastanejo med našo državo in Bal" kanom, ko neha vojna. .-.•...PoydarjaIa.se je potreba priprav za kar najboljšo ureditev razmer med našo monarhijo in Balkanom; zlasti pa med Avstrijo in — Srbijo. To je tista Srbija, v. kateri je Avstrija tako strašno obsovra-žena, in to prav * visoki avstroogrski diplomaciji! Kako Je po vsem tem, kar se je zgodilo, priti do dobrih odnošajev s Srbijo? Ce to dosežejo naši diplomatje, jim bomo peli opravičeno veliko slavo___ Na konferenci se je omenjalo, da sedanje pogodbeno stanje med obema državama ne odgovarja interesom ne ene ne druge. Treba torej zboljšanja. Razpravljali so o vprašanju zvišanja uvoza srbskega mesa in živine, o tarifni politiki na želez- POTAPENKO: Generalova hči. Prevel; A. M. (Dalje.) Na teh križih se je ustavil Manjičkin pogled, ki se doslej brez določne smeri plazil po pokrajini. Ustavil se je in obstal nepremično. Tudi pokopališče je bilo belo, kakor polja in ulice in strehe koč. Križi, križi, križi, visoki in ravni, majhni, polomljeni, kameniti, ali pa jednostavnokamenje, navaljeno na grobove. Ali pod temi preprostimi spomeniki je pokopano življenje, stotero, tisočero življenj, morda mladih, ponosnih, nadebudnih. In kaj? Nad njimi je vse gladko, tiho in mirno; drugi so zavzeli njihova mesta, oni so že davno pozabljeni, na zemlji se pa ni spremenilo ničesar, odkar so jih položili v jame, zgrebli holmce nad njimi in zasadili križe na njihove grobove. Tam ob kraju pokopališča se dviguje holmec, — višji, širši od ostalih, gotovo je svež. Na njem je tudi nicah, prometnih rečeh in o ureditvi razmer v novih deželah, ki pripadejo Balkan-cem, o carinski politiki in drugem. Kadarkoli se vrši ministerski svet, vselej trepetajo narodi v Avstriji, boječ se vedno glasov o novih velikih troških zdaj za armado, zdaj za mornarico, zdaj za vojno pripravljenost. Ta pripravljenost traja že mesece in mesece, stane milijone in milijone in še je ne bo konec. Naše razmerje z Rusijo je tako, da nič ne kaže na odpravo te pripravljenosti. Utegne trajati torej še precej časa, ako na spomlad še kaj hujšega ne nastopi — In kakšne bodo posledice le radi »pripravljenosti.« Faliment sledi falinien-tu, tvoroice se zapirajo, delavsko ljudstvo strada, gospodarstvo na sploh propada, na vseh koncih in krajih čutimo strašne posledice vojne in nediplomatičnega delovanja naše diplomacije. Če bi bila ta zavzela spočetka vojne takoj že tolikokrat povdarjeno prijazno stališče nasproti Balkanu, bi se bile razmere bržčas lepše razvile in bi bilo vojne že konec. Tako pa pričakujejo avstrijski narodi s strahom spomladi 1913. Črnogorci pred Skadrem in Avstrija. Srbske narodne pesni nam v svojih pretresljivih verzih pojo o strašnem krvo-prelitju srbskega naroda v borbi proti Turkom. Ta borba je trajala tekom dolgih vekov. Danes pa smo priča drugih tragičnih dogodkov, borbe Črnogorcev za Ska-der. Lahko rečemo, da tekom stoletne preteklosti ni biia nobena borba s Turki tako krvava in ni uničevala toliko srbskih junakov kakor ravno borba za Skader. He-katombe žrtev žrtvuje junaška Črnagora, samo da bi se zopet polastila ozemlja, ki ji je bilo nekdaj odvzeto. Skader leži tik poleg1 njene meje, in poseči po tej točki, to je naravnost ede.v izmed življenskih pogojev današnje Črnegore. V.trenutkih, ko se odloča usoda ;tega mesta, v trenutkih, ki so polni tako grenkega spomina na križ pravilnejši, in kakor je videti, .je križ tenek in vitek. Manjička je nenadoma pomislila, da je to grob Klavdije Antonovne, križ pa da je postavila Hivrja. To je gotovo. No glej, tudi ti si dovršila življenje, kakor ga dovrše vsi... Kaka borba je bila v tvoji duši, kako si je srce fino čutilo in kako čisto in velikodušno je bilo to srce!.. In kaj je ostalo od vsega tega, ko so položili tvoje srce tja-le v vlažno, mrzlo, temno jamo? Ničesar, ničesar ni ostalo, se ni spremenilo, in vse gre, kakor je šlo, iz časa v čas... Manjička se je nenadoma zdrznila, v očeh ji je zagorela nova misel. »Kako da se ni nič spremenilo? Kako nič? A jaz? Jaz — ki sem bila prišla iz mesta, tuja, neznana ji, še videla je nisem nikdar, stojim zdaj tu, ob tem oknu, moje misli pa so pri nji, moje srce z njo v oni hladni, temni jarni, kjer počiva njeno srce. Kako da se ni nič spremenilo? Jaz uboga po duhu, ki nisem znala niti misliti, ki sem nosila v srcu samo zlobo, sem postala pod utisom niene odkrite izpovedi — bogata. Moj razum se je razsvetlil, svet se mi je zazdel padle žrtve, pa nam nudi Avstrija prav čuden in naravnost neverjeten prizor. Vprašali smo pred dnevi, ali je morda vfc.itdar enkrat srečala Avstrijo pamet. Razpravljali smo o tem, kako velike važnosti bi bilo, da bi prišlo do sporazuma med obema monarhijama. Toda kaj pa je bila vsebina lastnoročnega pisma, ki je bilo poslano na ruski dvor? Vedno bolj jasno postaja, da je vsa ta akcija imela v prvi vrsti ta pomen, da bi Črnagora ne dobila Skadra. Avstrija, ki ni nikdar dala kakemu svojih iiarouov svobode in združenja, sKusa sedaj z vsemi silami, da vstvari neko umetno državo. Aloanija, to je sedaj usta srčna želja, ki se je ugnezdila v srca našiti zakrknjenih diplomatov. Avstro-ogrska monarhija, ki je pred letom odvzela nrvatski ustavne pravice, ki je nesposobna, da bi svojim lastnim narodom dala narodnostno avtonomijo, pravo samood-ločevanja, ta Avstrija se zdaj z vsemi silami peha, da bi vstvarila nekaj, česar danes še ni, a tudi nima nobenih predpogojev za oustoj. Kje je danes albanska vlada? Par možakarjev sedi v kakem albanskem gnezdu in ti se imenujejo albanska vlada. Kje je albanska armada? Ni je! Kje so albanske finance,? Ni jih. Iz vsega tega nič hoče Avstrija nekaj vstvariti. Sedaj pridigajo visoki gospodje na Dunaju o neodvisnosti""Albanije, o ipotrebi narodnostnega zedinjenja, o sovražnikih, ki bi drugače Albance uničili. Zakaj se Avstrija tako silno trudi, da bi vstvarila albansko državo? To nima drugih svrh ko te, da bi škodovala balkanskim narodom, da bi delala težkoče Čmigori in Srbiji. Vendar je ta namera ničeva, abotna. Ali res misli Avstrija, da bo mogla skupno z Italijo imeti protektorat? Albanija ne bo nikdar avstrijska, Albanija bo samo vzrok in povod k vojski med Avstrijo in Italijo. Skader naj bi bil torej glavno mesto te nove Albanije, ki nima druge naloge, kakor da slabi Jugoslovane, da jim jemlje možnost pravega, zdravega razvoja. Ravno tisti Skader, za katerega se danes bojujejo Črnogorci z vsemi silami, z neskončnimi, krvavimi žrtvami, ravno ta Skader naj bo glavno mesto bodoče Albanije! To so udarci s pestjo v obraz Cpi-gori. To je tisti slavnoznani avstrijski na*- kakor nov, srce se je očistilo... O, ne, ti si mnogo storila, Klava, ti si nam mnogo zapustila!« Pričela je misliti o Klavdiji Antonov-ni, ponavljajoč v mislih njen dnevnik, čutila je, da se dviga tema z njene duše vsled občevanja z bivšo učiteljico, v srce pa se vrača mir. In zopet jo je nekaj vleklo k tej knjižici, polastivši se je z nerazumljivo neodoljivo silo. In zopet je sedela in strmela na strani, popisane z velikimi, a mirnimi potezami, ter čitala. Na nekaterih mestih se je ustavila in se zamislila vanje, učila se jih na pamet, kakor da jih presaja v svoje srce, da si privzame njena čuvstva kot svoja. »Izvolite k obedu!« ji je rekla Hivrja, ki/je bila napol odprla vrata, »je že na mizi!« Šla je, zaželela si je jedi. Pa mati? Tako težko ji je bilo, tako zoprno, da se mora srečati z njo po včerajšnjem večeru. Težko? Ali ni preživela z njo, s tako že triindvajset let, pa še zadovoljno? Tedaj sta se tako prijateljski razveseljevali, tako prosto in naravnost gledali druga čin, kako si pridobivati simpatije med Slo-vum izven Avstrije, uanes si je nakopala Avstrija na ta nucin povsod sra in sovraštvu, nikjer prijateljstva, in v tem svojem puceiijanju nastopa Avstrija tako, Kakor je to sionia vedno in povsod, kakor velik gospou, ki pa uanes nima vec cvenka v žepu. ivaKo mora zavreti Kri Črnogorcem in »ruom, ko cujejo, da naj bo to, za kar preuvajo -svojo Kri, predmet mesetarjenja luou Avstrijo in Rusijo. Kaj si mora slovanska i. i m. 1829. Torej je bil v 84. letu. Njegov? wlitična karijera je pričela v letu 186? b .rajalo je njegovo .politično delo do v .oraj. Leta 1868. je vstopil v deželni zb jr in ostal v njem do smrti; istotako v deželnem odboru. Leta 1869. je bil iz zbornice izvoljen za državnega poslanca. Leta 1870. je bil imenovan podglavarjem; leta 1875. je dobil plemstvo, leta 1877. je postal deželni glavar in je ostal na tem mestu do 1883. Leta 1899. je bil zopet deželni glavar in kot tak umrl. Imel je razna odlikovanja, tudi iz Italije, bil častni občan v Taznih furlanskih občinah itd. Lani mu je umrla soproga, letos je šel on za njo. Zapušča dva sina, jeden je odvetnik v Gorici, drugi inženir v Trstu. * Deželni odbor je imel danes dopoldne sejo ter »krenil kar treba glede pogreba. Brzojavnim potom so obveščeni o smrti: kabinetna pisarna, ministerski predsednik, notranji minister, vsi deželni odbori v monarhiji, namestništvo, vse občine, poslanci itd. Izobešene so na dež.- odboru, magistratu, trgovska zbornici žalne zastave. Nadaljevanje vojne na Balkanu. Turški izkicevalni poizkus se Je zopet izjalovil. Sofija, 15. februarja. Turki so se med Rodostom in Šarojem zopet poskušali izkrcati, a so bili vrženi nazaj. Sicer pa vlada na bojiščih mir. Enver beg ranjen. London, 15. februarja. »Dailv News« poroča, da je bil Enver beg pri izkreeval-nem poizkusu pri Rodostu ranjen. Turčija želi miru. Cadgrad, 15. februarja. List »Ifham« je včeraj objavil članek, v katerem se izreka proti vojski in izjavlja, ida Je nepotrebno ndadaljevati vojsko in javno mnenje varati. List ge radi tega članka vlada ustavila in zasleduje izdajatelja »Ifhama«. Predlog Hakki paše, Pariz, 16. februarja. »Echo de Pariš« poroča,, da bo Hakki paša v Londonu sprožil sledečo rešitev: Poria odstopi balkanskim zaveznikom vse ozemlje do Mi-dije ki Enosa, Odrin pa ostane neodvisna mahoniedanska občina. Ta predlog ima na svoji strani več velesil. Govori pa se, da je Porta poslala Hakki paši še druge instriikcjje. Zavzetje Bardanjola. Podgorica, 14. febr. Bitka, v kateri so Črnogorci zavzeli utrdbe Bardanjola, |e bila ena najkrvavejših in naJUutejšib* |pr jih je izvojevala armada kralja Nikoler Prve vesti podajajo le medlo sliko tragičnih dogodkov tega napada, ki je trajal dva dni in eno noč; griček so Črnogorci 11 krat osvojili in zopet izgubili. Priplazil sem se^prav do bojnega polja in podati morem inasiednje eksaktne podatke: Črnogorska artiljerija je začela, napad ob 8. uri sjutraj. Krog poldneva je dal kralj Nikola prvi in drugi brigadi knjeza Danila in tretji brigadi Gjure Petroviča povelje za napad. Kot prva je navalila tretja brigada in prodrla prav do okopov utrdbe. Vojaki so pod silnim ognjem sovražnika kar cepali, toda povelje je bilo, da se raztrgajo vrste bodeče žice — za vsako ceno. Vojaki so ubogali in umirali. Prva brigada Vasojeviča, sestavljena iz andrijevaškega, kraljuškega in lijevarieš-kega bataljona, in druga brigada sta morali preko silnega nasipa, ki so ga tvorila mrtva trupla padlih bratov, naprej..,Krog še9tih zvečer se je črnogorski pehoti^ po strašni borbi »«a nož« posrečilo zavzeti vse nasipe, >fci so jih napravili Turki v obrambo trdnjave, tudi najvišjega. r Toda Turkom je bila noč dobrodošla zaveznica; črnogorski topovi, ki so se v presledkih oglašali, niso. mnogo škodovali sovražnikom, ki je neprestano pošiljal ojačenja v; linijo zadnje obrambe. Ko je zasvetila zora in se pojavil dan, je vladal nepopisen bolni metež. Zmaga je kolebala semintja med obema nasprotnikoma, ki sta se v obpriem boju merila na velikem okopu — prsi na prsih. Videti je bilo Črnogorce, kako navaljujejo na Turke, jih upogifcajo in neusmiljeno ubijajo. Tu je na.povelje turškega Častnika skočilo izza okopa stotine Turkov, ki so se s peklensko Ijutostjo vrgli na napadalce z ročnimi bombami. Ta nenadni protinapad je črnogorske bataljone zmedel in nastala je nevarnost, da bo moralo levo krilo tretje brigade bežati. Tedaj se na svojem belcu požene pred čete kraljev sorodnik Gjuro Petrovič ter zavpije: »Kdor ni Črnogorec, naj beži!« Borba je zavihrala iznova in uro pozneje na to so bili Turki nagnani v beg tudi na tej strani utrdbe. To je bila draga zmaga kralja Nikole. Število ranjenih šmogot-v, cev, ki so jih spravili v Grudo, na Cetinje' in v Podgorico,- znaša nad tisoč. Mrtvih'| je brez števila. Boreči se, so Črnogorci gazili preko nakopičenih teles. svojih mrtvih in ranjenih tovarišev. Zmaga je zato z veseljem pa tudi z žalostjo napolnila ves črnogorski narod. 20.000 mož padlo v 5 dneh. Na Galipolskem poluotoku je divjal pet dni strahovit boj in padlo je baje 20.000 mož med Turki in Bulgari. Politični pregled. Lastnoročno pismo ruskega carja. — Pariz. »Agenze Havas« poroča o carjevem lastnoročnem pismu sledeče: Najprej omenja pisMO staro prijateljstvo Avstro-ogrske napram Rusiji, pravi pa, da se je stališče Avstrije v zadnjih letih tako iz-premenilo, da je prisililo rusko vlado, da I zastopa interese svojih slovanskih sosedov. Ruska vlada želi, da se najdejo sredstva, ki zagotove trajen' mir na Balkanu. , "-{¦ H Revolucija v Mehiki.. — Boji trajajo' dalje. V bojih 14. t. m. je padlo okoli 5000 oseb; med temi mnogo tujcev. *• . Rumunski. kapitan Goljescu je bir1 v . Bukareštu aretiran, baŠ ko je hotel prisvp-\ jiti si važne dokumente ter jih odcfafi '' tuji državi to -je Rusiji. Pričakujejo šesjen*. zacionelnih aretacij. ' Novi vojaški krediti v Rusiji. — Vojni in mornariški odsek dume je votiral načrt za nove kredite za spopolnjenje artiljerije in deželne brambe. Povdarjalo se je dalje, ,da treba še večjih priprav za deželno » brambo. >i ' Domače vesti. Poročilo o lepo uspelem shodu v Tol-^ minu z dnevnim redom: volitve v trgovsko in obrtno zbornico priobčimo v četrtek. Gospod dr. Just Bačer, naš goriški rojak, ki se je mudil več mesecev na Balkanu, se je vrnil te dni v dotrtovjrtd; Druitvo občinskih uradnikov in uslužbencev. — V ponedeljek dne 24. t. nu ob 10. uri predp. bo v Gorici v hotelu »pri jelenu« zborovanje obč. tajnikov in uslužbencev na Goriškem v svrho ustanovitve društva obč. uradnikov in uslužbencev. Vsi gg. obč. tajniki in uslužbenci se s tem uijudno vabijo, da se udeleže zanesljivo tega važnega zborovanja. Osnovalni odbor: Bajt. ; Novo potrebno društvo v Gorici. — Na Blanči v Gorici se je ustanovilo društvo »Čitalnici*«. Na tem kraju jaiko primerno in potrebno društvo. K požaru na hribu sv. Valentina v Gorici. — Poroča se nam, da so bili napravili preteklo sredo izlet v Št. Maver dijaki tukajšnjega IV. a girnn. razreda, pod vodstvom prof. Nagliga in Keila. Par dijakov je šlo od tam še na hrib sv. Valentina in ti so vzročili ogenj. Tako se je dognalo po dosedanjem poizvedovanju. — Mladina je mladina, živa je in neugnana; naj bo slovenska,, laška ali nemška. Oni dijaki so bili Lahi. Obsodbe in kazni je vredno hjihoV'6 početje, upoštevati pa še .'mosa pravžepmenjena neugnanost mladine in nepremišljenost. — Vprašamo pa: Kaj bi storili laški in nemški listi, ako bi bil slučajno vzročil oni ogenj kak slovenski deček? To bi bilo vpitja in zmerjanja! Iz občinske blagajne v Gorici je bilo izplačanih v mesecu januvariju letos K 3312.80 stalnih podpor 393 osebam, izrednih podpor pa 729.30 K 157 osebam; skupno torej 4042.10 K. Ljudsko gibanje na Goriškem. — Na Goriškem je bilo leta 1910 porok 1804. Po poklicu se je poročilo 477 kmetovalcev, 234 dninarjev, 588 obrtnih in industrijskih delavcev, 162 trgovcev in trgovskih u-službencev, 72 uradnikov. Med ženskami se je poročilo največ delavk, dekel in dni-naric, namreč 1223, kmetic pa razmeroma prav malo, le 56. Rojstev otrok je bilo 10.303, od teh mrtvorojenih 273, ostane torej še 10.030. Nezakonskih otrok je bilo skupno 483. Največ jih odpade na okraj Gradiška, namreč 215. Mesto Gorica ima izmed 800 otrok 121 nezakonskih. Na goriško okolico, kjer je bilo 2904 rojstev, odpade razmeroma malo nezakonskih otrok. Največje število živečih otrok odpade na Ifcmete, 3592. Umrlo je v imenovanem letu 5605 ljudi. Vzroki smrti so različni. V enem samem letu'je umrlo-v goriški okolici 380 otrok na prirojeni slabosti in pa •radi prezgodnjih porodov. Ta pojev je posledica težkega dela pri materah. Hudo gospodari tudi jetika, posebno v mestni okolici, kjer pobere ogromno ljudi. Resnici na ljubo. — V številki z dne 13. t. m. smo omenili, da pri sloviti seji občinskega sveta goriškega pretekli ponedeljek 10. t. m. niso bili navzoči trije občinski zastopniki, ki so c. kr. uradniki, med temi sodnik dr. Thoman. G. sodnik dr. Thoman pa objavlja v »Corrieru«, gledč na neki članek v »L' Eco« da se ni mogel u-deležitione seje, ker je bil sam bolan več tednov in je moral biti doma ter je baš oni večer, ko se je vršila seja, v njegovi hiši družini draga oseba umrla. To posnemlje-mo iz njegove izjave, ker nočemo nikomur: delati krivice. Požar na Sveti gori od Prevala v črti proti Pravem se je videlo sinoči. Kdo bi bil vzročil požar, se še ne ve. Na pomoč so prišli vojaki in orožniki in gasili so pridno domači ljudje. Zvečer je bil ogenj po-gašen. ¦ Učitelj na zatožni klopi pred okrožno sodnijo v Gorici. -—Na zatožni klopi je sedel včeraj radi hudodelstva tatvine bivši šolski vodja v Ronkih Josip Bosma, doma iz Vile Vičentine. Bosma je pred leti služboval kot učitelj v Vili Vicentini. Spoznal in sprijaznil se je s tamkajšnjim župnikom don Mara-nom tako, da je bil skoro vsak dan na obisku v farovžu, tudi potem, ko je bil premeščen v Ronke. t Pred približno tremi leti je nekega dne zmanjkal ključ od blagafne, v kateri je župnik Maran imel svoj in cerkveni denar. Od tega časa naprej je vsako toliko časa izginil iz blagajne kak znesek, sedaj 50 K, sedai 30 K itd. Sum je letel na Bosmo; župnikova služkinja Polli je namreč opazila, da se Bosma večkrat sumljivo mudi v sobi, kjer je bila blagajna in enkrat je slišala tudi -odpreti blagajno med časom, ko je bil Bosma v sobi. Nastavili so mu past: zaznamovali so nekaj 10 kronskih bankovcev in jih položili v blagajno- Pri prvem obisku za tem, meseca novembra 1. U, se je bosma zopet mudil v dotičtii sobi in ko je otlsei, so zmanjKali od zaznamovanih bankovcev štirje. Bosma je biil še tisti dan aretiran. Našli so pri njem zaznamovane bankovce iu ključ od blagajne. Sprva je tajil, a pozneje priznal, da je vkradel na gorjopisan način župniku Maranu približno 300 K. Zagovarjal se je z revščino. Ključ da je slučajno dobil v roke, odprl blagajno in vzel prvič 100 K, z namenom, vrniti zopet denar, ko mu dovolč predujem, za katerega je bil prosil. Ker so mu pa dotično prošnjo odbili, ni mogel tega storiti*. Ko, je bil pozneje večkrat v stiskah, se ni mogel zoperstaviti skušnjavi in si pomagal z župnikovo blagajno. Bosmo je zagovarjal pri razpravi tržaški odvetnik Petronio; razpravi je prisostvovalo vse polno občinstva. Župnik Maran je obtožencu odpustil in sodni dvor mu je z o žirom na to in na razne olajr šujoče okornosti prisodil skrajno milo kazen : 20 dni težke ječe z 1 postom, v ka-tero kazen se vŠteje 10 dni preiskovalnega zapora. -•-.,.' Razprava o kazenskem procesu proti bratom Faganeli in njih bivšem prokuri-stu Komidarju v Mirnu radi kulpozne kride se bode vršila dne 20. t. in, Požar v Števerjanu, ena oseba zgorela. V pondeljek ob 1 uri popolnoči je nastal v hiši št. 124 v Ščednem pri Števerjanu požar, ki je zahteval človeško žrtev. V hlevu, ki se drži hiše, je spal to noč 30 letni delavec Miha Blažič iz Ajbe in je zgorel. Da sta zažgala hišo, sta osumljena delavca Anton Treven iz Laniš na Kranjskem in Alojzij Skrt iz Dol. Kala. Trevna so že aretirali in odvedli v goriške zapore, Skrt je pa pobegnil. Vsled požara sta bila močno poškodovana tudi delavca Josip Fratnik in še neki drugi; prepeljali so ju v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov. Danes popoldne ob 1. uri se je podala v Steverjan sodna komisija sestoječa iz preiskovalnega sodnika Dr. Gradnika, sodnih zdravnikov-izvedencev Dr. Pitta-mitz in Dr. Braruo in zapisnikarja Daks-koblerja, da zasliši na licu mesta priče in vrši druge poizvedbe/— ,;, V goriške zapore so privedli zopet onega tržaškega tovarnarja Ivana tom-siga, ki je marsikateri goriški mamki znan po svoji »PerIa«Hkavi. Radi hudodelstva goljufija. — Avgust Jevšček iz Bat je služil kot hlapec v Konjedioovd tovarni v Tolminu, lansko jesen pa je bil odslovijen, ker je bil nemaren in slab delavec. Meseca septembra enkrat je poslal Konjedic svojega hlapca Antona Dolenca, ki je stopil po odslovitjvi Jevščeka v službo, na postajo k Sv. Luciji po les in mu izročil znesek 250 K, š katerim je imel plačati les. Jevšček, ki je vedel za naročilo, se je pridružil med potjo Dolencu, je začel slednjemu prigovarjati, naj tnu- izroči onih 250 K, češ, da mu je gospodar ukazal, naj gre on (Jevšček) mesto Dolenca po les. Dolenc, ki ni vedel, da je Jevšček odslovljen, mu je šel na limanice in mu izročil denar. . Jevšček jo je na to popihal, a je bil dne 9. januarja t 1. aretiran v Nabrežini, Včeraj se je vršila pri tuk. okrožni sottmiji proti njemu kazenska razprava radi hudodelstva goljufije. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe poostrene z dvema postoma. » Škropijo ceste in ulice pa kako in kedaj. — Iz mesta: »V nedeljo dopoldne proti 11. uri je dirjal tisti mestni škropilni avtomobil po Korsu. Kar je mogel je tekel in škropil na obe strani, da so pasantje bežali v veže; kdor ni mogel več v kako vežo, se je približal k zidu ali pomagalo mu ni nič; škropilnik ga je š curki zadel v noge in obleko ter mu pognal pod nos neprijeten prah; megla se je valila za avtomobilom. Elegantne gospe in gospodične so šle po Korsu, gospodje, oficirji, otroci, vsepovsod! je bilo Živo. Koliko kratkih klet-[ vic v obeh deželnih jezikih in zraven še v nedeželni nemščini je bilo spuščenih na naslov tistih, ki vzročajo .pasantom take-le neprijetnosti! Če gre avtomobil po ožji ulici, oškropi še vse izložbe, pasantu je pa kar gorje, in ulica je kar vsa zavita v meglo nekaj časa. Ali res ne more biti .drugače. Ali res ne morejo dobiti primerkih ur za Škropljenje cest • in ulic .po mestu?« • Zopet požig. ¦— Včeraj so privedli v zapore okTožrie sodnije 53-letneLa Alojzija Marušičaiž-Lokvice prt Opatjemselu, ker' je zažgal gozd nad Mimotn. Zgorelo je" približno tisoč štimjaških metrov gozdnih nasadov. — Sveže ribe na trgu v Gorici. —- Neki trgovec- z ribami Jurij Saibiecher namerava preskrbovati ribji trg v Gorici od srede 19. t. m^aallE-^ald^^^^nr.isb barni in sicer vsakovrstnimi in po "primernih cenah. Aretiran in oddan v goriške zapore je bil danes Miha Skočir iz Podgore rad! hudodelstva' nevarne grožnje. -*- -*.-./ . Prosveta. Občni zbor »Narodne Prosvete« v OoricU— V soboto dne 22. svečana t. K se bode vršil'.pri"jfeleriu ob 8V2 uri zvečer cUčni zbor društva0 »Narodna Prosveta« v" Gorici s sledečim dnevnim, redom: 1. Predsednikovo poročilo; .2, Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov iračunov. 5. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Ako bi ta prvi občni zbor ne bil sklepčen, sklicuje se na isti dan na 9. uro zvečer drug občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število udeležnikov. Društveniki so vabljeni, da se udeleže občnega zbora polrioštevilno. Odbor. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Protialkoholno društvo v Tolminu. — Ustanovilo se je v Tolminu »protialkoholno društvo Sveta vojska«. Namestništvo je pravila potrdilo. Prostovoljno gasilno društvo v Dre-ženci. — Ustanovilo se je prostovoljno gasilno društvo v Dreženci in uradni list naznanja, da so pravila novega društva potrjena. Sokolski vestnik. Četrti redni občni zbor »Goriške So* kolske Župe« se je vršil dne 16. febr. t. i. v Gorici v prostorih hotela »Pri zlatem Jelenu«. Udeležba je bila polnoštevilaa. Vsa Župna društva so bila po svojih delegatih zastopana. • . Odbor se je sestavil sledeče: Starosta: br. dr. Fran Irgolič, Gorica, pod-l^r^^t^^itrct-Jtisip, SoH^m, br. Pra-protnik Edvard, Miren, načelnik: br. Sau-nig Bruno, Oorica, blagajnik: br. Jeras •Žilko,; Gorica, tajnik br. Žnidarčič Rudolf, Gorica, nadzornik Komjanc Josip, Gorica, ^predsednik izob. odseka Knaflič Vladimir, Gorica. Namestniki: Sfiligoj Viljem, Dobrovo, Miklavič Fran, Kobarid, Furlani Vladimir, Št. Andrež. Pregled, računov: Jakil Niko, Miren, Sauuig Gustav, Bilje, Klančič Milan, Podgora. Nadaljna poročila prihodnjič. -,. t Gospodarske \7esti. Kmetijski shod pri Sv. Luciif. ^ Dne 2. marca t. 1. se bo vršil kmetijski shod pri Sv. Luciji takoj po večernicah v ljudski šoli. Na shodu bosta predavala gg. Viljem Dominko in Rudolf Schwegel. K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. Prve posledice obligatornega upogle-da v kupčijske knjige. — Iz Prage: Vsled nameravane uvedbe obligatornega upo-gleda v kupčijske knjige v fiskalne namene se opaža močno dviganje kapitalov iz bank. T> kapitale nalagajo v Švici in Nemčiji. To dviganje je vzročil strah pri pri-''. atnikih, da bi fiskus z upogledom v knjige mogel zaznati tudi za svote privatnikov, naložene v denarnih zavodih. Če bo kapital zunaj, ne bo vedel fiskus zanj in davka ne bo treba od njega plačevati. tje podelM tem povodom veliki križ k Leo-;poldovemu redu. Služboval je 52 let in .užival velik ugled k ima veliko zaslug na, .dvigu avstrijske mornarice. Zasluge ima pa tudi za Poljsko občino radi tega, ker on je vzročil, da je končno dregnila poli« .tična* oblast v Puljski magistrat in. ustavila »gospodarstvo« kamore. Nabiranje darov za naše vojake ob meji. — Nabiranje je vojho"'miWerstvo .zaključilo v soboto 15. t. m. Nabralo se je vsega skupaj 1,280.000 K. Trpljenje bulgarskili jetnikov. — V Carigrad so privlekli po nadaljevanju vojne 24 bulgarskih jetnikov. Bulgarskili jetnikov je 540; zaprli so jih v ječe v Mali Aziji, kjer postopajo ž njiiui -— po turško! Malo vode jim dajo na dan in košček kruha. 30 jih je umrlo od lakote. Tako delajo Turki z Bulgari kljub temu, da vedo, da /ravnajo Balkanci s turškimi ujetniki po rčloVeiko. i Šniarnagora v ognju. — I^a Šmarni gori pri Ljubljani so otroci zažgali gozdi-ČevjeJn začelo je goreti. Z veliko silo je gorel,gozd in cela vas Tacen je šla gasit. •Več hektarjev gozda je uničenih. Vojaški aviatik Nittner je : padel v Fischamendu iz novega aeroplana »aparat Pfeil« in ostal mrtev. Svoj čas je bil prideljen aviatični postaji v Gorici. Pogreb poslanca Schohmeierja Bunaju. na i Pol milijona ljudi se je udeležilo, po-'¦ sreba poslanca Schuhmeierja. Rediteljev ! je bilo 24000, vencev 1500. O sprevodu in .spremstvu se poroča z Dunaja: Popoldne se je razvil po ulicah dunajskega Ottak-. ruinga sprevod, kakršnega še ni videl Dunaj. Udeležba pri pogrebu se ceni nad pol milijona, V sprevodu je bilo okoli 1500 vencev, ki so bili naloženi na 17 vozen. Par sto vencev je sledilo še za vozovi. Sprevod se ie pomikal nad tri ure po ulicah. 24.000 rediteljev je vzdrževalo mir in red. Spre-fvod je bil največji, kar jih je kedaj videl (: Dunaj. Došle so deputacije iz cele monar-: ! hije in tudi inozemstva. Predsedstvo poslanske zbornice je bilo zastopano po Dalje na 4. strani. Št. 16. Razglas. Razne vesti. Admiral grof Montecuccoli doseže ta mesec 70 let ter tem povodom stopi v pokoj. Poveljnik Puljske vojne luke admiral Julij pl. Ripper je stopil v pokoj. Cesar mu Naznanja se, da je prevdarek in načrt za preložitev skladovne ceste pri Borjani od 16. tebr. 14 dni v uradu cestnega odbora v Kobaridu razpoložen na ogled. Morebitne pritožbe je vložiti tekom 14 dni po razglasitvi. Do 10. marca t. 1. se zamorejo vložiti zapečatene ponudbe za »graditev omenjene ceste pri cestnem odboru v Kobaridu s 5°|0 varščino po prevdarku. Cestni odbor u Kobaridu, 16. febr. 1913. 73-8 Načelnik: Fr. Urbančič. predsedniku dr. Sylvestru in podpredsednikoma Germanu inPernerstorferju. Navzoči'.so bili vsi socijalistični državno-zborski in deželnozborski poslanci, socija-listični dunajski občinski svetniki, delavski okrajni zaupniki in velike vrste meščanskih državno- in deželnozborskih poslancev. Dunajskega župana dr. Weiss-kirchnerja ni bilo, ampak se je dal zastopati po migistratnem ravnatelju. Iz Nemčije je prišla posebna deputacija pod vodstvom bivšega podpredsednika »Reichs-tega«, poslanca Scheidemanna. Ob dveh popoldne so dvignili krsto izpod baldahina in jo postavili na katafalk. Zbar pozaven je zatrobil žalno pretresu-jočo koračnico iz Wagnerjeve opere »G6t-terdammerung«. Nato se je pokojnikov najiskrenejši prijatelj, poslanec Sever, poslovil v ginljivih besedah imenom ottak-rinškega delavstva, od ljubljenega voditelja. Šele po četrti uri je dospel voz na pokopališče pred grobnico, katero je podarila dunajska občina. Grobnica leži nasproti grobnice žrtev 17. septembra. Ob pol petih so se pričele civilne pogrebne ceremonije. Na kršiti je ležal edini šopek osivele Schumeierjeve matere in šopek pokojnikove žene in otrok. • Kot prvi je spregovoril v imenu soci-jalističnih državnozborskih poslancev in * vodstva dr. Ellenbogen. V imenu socijalističmh strokovnih organizacij ie govoril poslanec Beehr, ki je pred gr^Lvjm izrazil željo, naj bi sodniki ne kaznovili umora z novim umorom. Morilec naj bo sicer kaznovan, a kri morilca naj ne bo prelita. Za jugoslovansko soci-jalno demokracijo je govoril Etbin Kristan iz Ljubljane, ki je izjavil, da pomeni Schuhmeierjeva smrt tudi veliko izgubo za jugoslovanske socijaliste. Med zvoki žalnih pesmi so končno spustili rakev v grob. Okoli pokopališča je stalo par stotisoči ljudi. Ob četrt na šest zvečer so bile končane pogrebne ceremonije, nakar se je pričelo defiliranje pred grobom, ki je trajalo dolgo, dolgo...... Porotna razprava radi malverzacij v občinskem uradu v (Dalje.) Zanimivo je bilo čitanje izjave bivšega občinskega tajnika dr. Palisca, ki pravi, da je dal bivši župan dr. Vareton dr. Pesantu 1000 K nagrade, k e r m u j e i z-posloval pri občinskem odboru zvišanje plače na 12000 K na leto. Ko se je udeležil Vareton pogreba markija Polesinija v Poreču, si je dal potne troške mastno plačati. O dr. Varetoju smo poročali, da ie obolel na živcih ter da so ga prepeljali v Trst v neki sanatorlj; sedaj pa poročalo, da se dr. Vareton ne nahaja v Trstu, marveč da je že v Italiji na varnem. Razprava 15. t. m. je trajala le do 11. in pol dopoldne. Izvedenec rač. svetnik Girometta je podal svoje izvestje o velikih nedostatkih pri občinski blagajni in pri računih. Ni bilo indeksa, ni,bilo rednega potrdila, v krive rubrike so bile uptsanc razne postavke, sploh povsod nered. Mnogo knjig manjka. Izginile so in nikdar ne bo mogoče dognati, koliko denarja je izginilo v resnici iz blagajne na Puljskem magistratu. Včeraj so bila prečitana že vprašanja na porotnike. Nato je govoril državni pravdnik dr. Steffe. V par dneh bo torej ta monstre-pro-ces pri kraju. Odgovorni urednik in Izdajatelj IvanKavčič v Oorid. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fahčia Zalaga: Družba za iidajanje lislov »SoJa« In »Primorec«. Mali oglasi. Rajmujla pristojbina stane 60 Tin. Ako ]e oglat obiefnejll te raCnaa la vsako besedo S »in. Hajpilpravnejie lnserlranje ta trgovce In obrtnike. KolikoJe manJSlh trgovcev In obrtnikov rGorloi, katerih ua dtlili C-----*---------*¦-' '" •" nikjar u» isMriraj ftolfln ifcflo Popravne službe bodisi kot ku-UCrVlC latlG liarica aH dekle za vse. Govori slovensko in nemško. Naslov: Ivanka Bergant, SolkanJFran^Jos^cesta 16^ ___ 71 2 OMa sf opremljeno soio^id,^«' jem. Nahaja se na Corsu Frana Josipa št. i8 v piitlieju in ima poseben vhod. Poizvedbe istotam 2. nadstr. levo. M -O liliji)© tt)leči)alo milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetscben na Labi ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spričujejo priznala a pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicnh in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera\ ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. Naročajte Cvekov brinovec, hruškovec in melisovec iz Kamnika domače žganje, Išče se zastopnik za Gorico. Jezikovna šola po metodi BERLITZ kitrz v Gorici, Via Municipio 13 - Rou,ču,e toncoz&no rojen Francoz, angležčino rojen Anglež. Vsak učitelj poučuje izključno v svojem maternem jeziku. Od PrVe-r"r