Teèaj XXX1Y. — ■ -i ■ i i ■ na ■ ■■ ■ MUP ■ ■ ■ ■ ■ i i. ■ i- ■ i. ■ gospodarske, obrtniške m l£ v XT*. îWçl ji jí rr? Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.;, pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 26. j anuarij a 1876 O b s e g : O zadevah ribštva Navod za pridelovanje lanù iu prediva po Belgiškem načinu. vinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih so začeli ljudje z vilieami jesti. (Dalje.) (Dalje.) Kmetijski zgodo- Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Federalizem in Slovenci stvo Mnogovrstne novice. Naši dopisi Novičar Kdaj Spomini na dr. E. H. Costo Slovensko slov- Gospodarske stvari. zadevah ribštva. Od župana iz D je je „Novicam" došlo vprašanje: v Ali more občina ribštvo tako kakor lov v njem dati? ali smejo ribiči mrvo po travnikih druzih gospodarjev pohoditi ali jim sicer škodo delati?" Nanašaje se na to, kar smo v 39. listu lanskih pričujoče vprašanje in zeló enako vprašanje od druge strani danes to le: Ce je grajščina, kakor smo v gori navedenem 39. listu lanskih „Novic" rekli, upravičena posestnica ribštva „Novic" rekli, dostavljamo na j jej od njega ni nikakoršne najemščine plačevati občini, kajti sicer bi ne bila posestnica jemnica ribštva. ) am pak na- t Sicer pa gledé ribštva nimamo dosedaj še nobene posebne po3tave. Pač je že cesarica Marija Terezija s patentom 21. sušca leta 1771 razglasila nekatera do ločila, toda le v tem oziru, kdo sploh sme loviti ribe, kakosne ribe in na kak način se loviti smejo odlukom od c. kr. deželne vlade od 12. sušca leta 1852 v dež. za- sušca leta 1852 št. (razglas koniku, na strani 198) naznanilo je c. kr. ministerstvo, „da s postavami zastran odveze zemljišč niso rib-ške pravice odpravljene in da toraj pri tem ostati imajo, kakor so bile leta 1847." („Die Fischereirechte haben in statu quo des Jahres 1847 zu verbleiben.") Iz tega sledí, da se razmere gledé lastninskih pravic ribštva dosedaj niso premenile in da o b Č i n e nimajo pravice, ribštva v nájem lov v nájem daje. dajati tako, kakor se Kar se tiče pa druzega vprašanja, kako v okom priti poškodovanju zemljišč tik bregov po ribčih, dostavi se to, da je ministerstvo v nekem primerljeji z odlokom od 7. malega travna leta 1852 št. 7997 opom- nilo, da je — ker so ribške pravice ostale v veljavi neogibljiv pogoj teh pravic ta, da opravičeni ribči senca 1875 (deželni zakonik, str. 15) ali pa še celó splošne kazenske postave. Kaj ie toraj storiti ljišča njegova kakor koli posestniku, če mu M • v ribić zem- in e nj e luča po njih, to po škod uje, če, na pr., ka- in uno odklada na zemljišče itd.? Poškodovani posestnik naj takega ribča zatoži pri žu- panstvu 7 ki je po 30 in 36 postave o obrambi poljščine pooblaščeno, preiskovati škodo, jo ceniti in povračílo odločiti. Zato županstvom polagamo na srca, naj pazijivo preberó poljsko postavo ter po njej natanko postopajo zoper prestopnike. Ce županstva po raukazih postave strogo ravnajo in ribiči vidijo, da se pritožbe, ki jim oštro stopa na noge, gotovo se bodo varovali vsa-cega poškodovanja zemljišč in nehale bodo se zdaj še pogostoma čuj ej o. Lansko leto je vlada predložila načrt posebne postave za ribštvo državnemu zboru, kipa še ni potrjena, kajti državni zbor je v seji 26. oktobra 1875 naj ta načrt nazaj dal dotičnemu odseku z ukazom ga prenaredí in se pri tem ozira posebno na koristi kmetijstva in obrtnijstva. Zalibog ! da državni zbor si je dal z verskimi, klošterskimi in enacimi po- stavami toliko delà da ) ni še ovm tctujt tuiiau uultv , ucv 11» ovv 1ijju1 silno potrebnih druzih postav ali jih imel časa, se poprijeti kakor je 7 na 7 priliko, ribška postava — prepustiti deželnim zborom katerim prav za prav pripadajo, kar je manj centrali- 8tićno ministerstvo od leta 1867 samo pripoznalo — ko je deželnim zborom že predložilo načrt ribške postave. a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Pisk ar. (Dalje.) smejo stopati po bregovih zemljišč in sicer v istem Po tem takem je zgodnja setev sploh boljša kot obsegu in na isti način, kakor je to navada bila pred pozna, in tudi Belgijanci trdé zgodnjo setev. Zgodaj letom 1848 in da jim te pravice nikakor kratiti ne sejani lan sploh veliko čvrsteje raste, ker ima vec časa smejo posestniki bregov. tem, da se razviti in vtrditi, manj poleže in je mnogo trdnej-je rečeno, da ribči stopati smejo po šega in ličnejšega lakna, kajti če nekoliko bolj počasi bregovih ribiških vodá, pa^ni rečeno, da smejo poško- raste, se steblo in lakno veliko bolj razvije in vtrdi. dovati dotična zemljišča. Ce škodo delajo, se zakri- Nasproti mora pa pozno sejani lan bolj hitro rasti in vijo preBtopka postave o obrambi poljščine (Feld- nima časa se vsestransko razviti in vtrditi ima bolj » 11 v 1 v^oiu jjaci jjuoia v v u \j u l c* uj v i ^ v i j □ u 4 u \ 1. uiu uiuici uaotv ov^ v ovjgii aiiocvu 1 c\u v ili 111 v ti uni ^ iuiu uvi schutzgesetz), ki je za Kranjsko razglašena bila 17. pro- rahlo lakno, rajše poleže in pri izdelovanji ga več od pade. Tudi že zgodnji lan odraste , ko navadno suša lavno kmetijsko orodje. Počasi obdelajo zemljo na pol- nastopi, da mu ne more toliko škodovati. Iz tega na« drugi čevelj globoko. Večidel ravnajo tako-Ie: Njive mena je tudi dobro zemljo globoko obdelovati , ker se imajo razdeljene v kraje po sežnji široke, in če je vlaga manj osuši v globoki zemlji, korenine gredó glo- zemlja moČvirna, imajo drenažo ali pa globoke razore, bočeje in manj trpé od suše. Vsako leto vzamejo pri obdelovanji z lopatami en če- Ce je vreme ugodno, začnejo Belgijanci že sredi velj zemlje od da se sušca meseca lan sejati. Zato se mora zemlja že jeseni pripraviti v ozke kraje z globokimi razori spomladi prej neugodna, globoko tako vsakega kraja, in do poldrugi čevelj ; osuši se ve y a ter jo premečejo v razor k sosednemu kraju, da nastanejo novi razori, toda za en čevelj pre-Ce je zemlja močvirna in zima maknjeni. To se ponavlja zaporedoma vsako leto, in se ne more vselej ta čas sejati, po takem imajo njivo v šestih letih čez in Čez za pol- Ibcjá; malega travna imajo pa že vselej lan v zemlji, ^ mt . • t • 1 vy i «T f-j . »ti : Xisti y kateri drže na pozno setev, sejejo lan še meseca mája ali pa začetkom rožnika. drugi čevelj globoko predelano. Pri tem skrbé, da se sadeži vsako leto primerno vrsté in zemlja dobro gnoji. Ko je ta kolobar okoli, je tudi vsa zemlja rahlo in glo- Gledé na lastnosti semena je treba paziti, da se boko obdelana. Ravnajo pa tudi tako-le : Pred zimo i f seje popolnoma dobro seme, naj bo že domaće ali tuje. kedar njivo prašé, katero še sploh jako globoko orjejo Za setev je samo najboljše, najlepše in popolnoma do- gredó pri oranji delavci že za vsakim plugom z lopa- zorelo seme rabiti. Kakor smo že enkrat rekH, ni no- tami in vzamejo iz brazde še za eno brazdo prsti glo- beno seme tako izbirčno, kakor ravno laneno. Ze dobro bočeje ter jo zmečejo na vrh brazde , in tako naprej, seme včasi pri vsi pridnosti ne stori dobro, iz slabega da pride vsa zemlja za dve brazdi globoko obrnjena. semena pa ne moremo dobrega pridelka pričakovati. ~ Lastnosti dobrega semena domaćega ali tujega so: do- Pri nas se ve da še ne bomo kmalu tako daleč b r 0 barve seme ima ; polno zdrav duh, bež i iz roke, je svetio ruj ave da bi zemljo sploh za poldrugi čevelj globoko obdelo-vali. ker prvic se to more sčasoma doseći, drugic pa ? pa nima zdravega duha , diši viiiuj i 1ZJ lUftV) JV/ o » vnu iu|»vv< v »ii , rvui vio ot> IV uiuic ouaou laa UUOCLI , U1 U^IU jJ CL malo pa napeto in Čvrsto. Slabo seme tudi ni vsaka zemlja za tako globoko obdelovanje pri- včasi duhnelo y ce se v roke po plesnobi in za- pravna. Vendar prizadevajmo si, da bomo imeli zemljo prime, se sprime v kepe y ali umazane in > če se vsaj kakih 9 do 12 palcev globoko. To ni tako težko in to moremo že z navadnim zboljšanim plugom doseči, če je za globoko oranje prav napravljen. Posebno je (Dalje prihodojič.) vsaj nerado gre izmed prs tov, je tamne, um, motne barve, plošnato pa lahko. Dobro seme dene na vročo, železno ploščo, poka in odskakuje iz za to dober H oh en haj m ski plug. ploŠče, v vodi pade na dno; slabo pa na ploŠČi ostane in izogljení, v vodi pa po vrhu plava. Ako hoćemo vi-deti, če je kaljivo in koliko ima moči za samostojno razvitje, denimo nekako število zrn, kakih 50 ali 100 v posodo z vlažno žagovino napolnjeno, pokrijemo seme še z nekoliko žagovino in vse to na toplem kraji zmiraj vlažno držimo. Kmalu bomo videli, koliko zrn kali, in če je seme čvrsto, se male rastlinice hitro in lepo raz- Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vijajo, in kolikor čvrsteje je seme, toliko dalje se rast-line držé v mrtvi žagovini. To je dobro vselej s se-menom poskusiti, predno ga sejemo, da vidimo, kakošno če zeleni vse ali ne, pa ga vemo gosteje Dné 15. Leta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." Meseca januarija. seme imamo y ali redkeje sejati. Kakor smo že rekli, je Rusko seme najboljše za 1684. je bil tako strašen mraz, da so tiči večidel po gozdih se razpokali. zmrznili, in hrasti Na glavnih ulicah v mestu Londonu so za- da ulice ne- setev. Toda ^iuv, jiwua? kakor je ni dobre ac^j, u.«, ui u^ vxetia, slabo rabiti, je tudi s tem semenom mnogo prevare in Belgijanci sami ne zaupajo dosti, da bi bilo vsako seme res izvirno, ki pride iz Ruskega. To je lahko razumeti. reči da bi se ne dala Marsikateri kmetovalci gledajo preveč le na ceno in ne 15. 1824. žgali cele skladavnice drv, koliko ogreli. Fin lays on v Škociji je dobil patent za prve po njem narejene popolnoma železne pluge y kakor tudi za železno kljukasto slabo. Tako tudi porajtajo, ali je blago dobro tukaj. Dobro blago ne more biti po ceni, da se pa tudi 15. mali ceni vstreže, prodajajo prekupci mnogo pomesanega in slabega blaga za izvirno Rusko seme. Kdo se ne 15. zmisli pri tej naši priliki y koliko prevare ravnajo nekateri brezvestni prekupci z deteljnim semenom y namenjeno za kupčijo v druge dežele ki je 16. (eik cak) brano. 1849. je bil prvi shod kmetovalcev na Dunaj sklican pod baronom T h i n n f e 1 d 0 m, prvim ministrom kmetijstva. 1858. Uustanovitev kmetijske družbe v Var- šavi na Rusko-poljskem. 1860. Ukaz za ubranitev go ve je kuge iz Av- Prav tako se godi z Ruskim lanenim semenom Že se dobi dobro seme pri poštenih trgovcih, toda mnogo je slabega. Najboljše je, če kupimo seme na mestu, kjer je rastlo, da smo prepričani, da je dobro in izvirno. Nespametno je, pri kupovanji semena, naj bo že domaće ali tuje, na par krajcarjev gledati, pri tem pa ves dobiček in ves pri-delek v nevarnost postaviti. Predno se seme seje, naj bo domače ali tuje mora se skrbno očistiti in strije v Saksonsko y ki je svoje meje za- 17. pria proti našemu cesarstvu. 1850. je oklicala vlada vAnhaltu na Nemškem postavo rabiti. y kako se sme gozdna stelja 18. 1805. se je na Bavarskem preklicala pravica do 20. pase na tuji h zem y prevejati, da se ves plevel odpravi, ker se potem veliko nepotrebne pletve in ve liko delà prihrani. Poglejmo pri tej priliki nekoliko obdelovanje in gnojenje Belgijancev. Glavni značaj Belgijskega kmetijstva je globoko obdelovanje zemlje. Oni svoje polje obdelajejo s plugi pa tudi z lopatami, — da, Belgijancu je lopata 1632. se je koncala, ko je sneg pádel in hud mraz nastopil, trgatev (bendima) okoli Wíirzburga na Bavarskem , kjer je veliko lepih Vinogradov. To se je pa zgodilo tako le : Trgatev so po navadi vinorejci začeli v pravém času, al ustaviti so jo morali, ko je Švedska vojska pridrla v te kraje. Vino te naj-poznejše trgatve, kar jih svet pomni, Je bilo tako izvrstno, da je slovelo pod imenom „Švédsko, vino". Doé 20. Leta 1782. je slavni Ben jam Frank (roje 1706 ) 1790 v Filadelfiji v se- umrl Ameriki) podpisal v P za mír po kateri je bila pogodbo Ameriki Lt tV Ulil , WW * jv mum njegovi domovini, samostalnost zagotovlj ? je iznašel s třelo vod in je bil izvr-sten kmetovalec, ki je posebno razširil pri-delovanje ži vinske klaje; on je bil prvi, ki m djansko dokazal veliko moč, ki jo ima (gips) na rast detelje. Na detelj svojem poleg ceste je gipsal nekatere kraj detelj detelj drugih pa ne ; potrosil je namreč po detelj tako da so se besede Tukaj je detelja gipsana" že od daleó lahko brale zato, ker ie gipsana detelja bolj črni- kasta in košata bila, ne gipsana pa je zaostala v rasti memo une. 20. 1782. je bii rojen Avstrijski nadvojvoda J v v Florencu, iskren prijatelj in pospeševalec kmetijstva , kateremu je posebno Štajar- dežela veliko hvale dolžna; tudi družbi 20. kmetijski Kranjski je bil kot njen pokr vitelj prijazno udan. Umrl je 11. maja 1859 1874. prvi shod vinorejcev na (Dalje prihodnjiČ.) 60. e postave. ï Postava o stavbah na Kranjskem. II. razdeleb. Predpisi za stavbě. (Dalje.) Razdelitev zemljisc v zidaliŠČa ali v prostore za zidanje. Kedar se razdeluj mlj na zidališča y se stavbena privolitev za posamne stavbě more še tem podeliti, ko se je potrdil razdelitveni náčrt po zdravnika in povabiti posestnike onih zemljišč, katera se imajo pozidati, se mora posebno na to gledati- pravilo, ima zdravo prost vlak zraka da novo selo, katero se bo povodnjam ne podvrženo leg da dobi gl ; 5 17 m Kolik selo dobi kak veči trg ogibati ; cesta širokost od najmanj 13 do mogoče, je tudi na to gledati, prestrmih kraj , da se je da ceste, če se jih ima več narediti pravokotno; se križaj da čela (prednje strani) hiše stojé v ravnem teku Poslopja novega sela se pa moraj najmanj m narazen postaviti, ter se medsredje ne sme zazi- dobiti poldansko ali vendar tako Hiše > dati lego skih poslopjih in skednjih da pridejo cerkve , da je solnčni svetlobi odprta ; o gospoda na ajo določbe farovži in drug podobna, prosta města v selu sole 57 j odovja ni zadržan se napravijo odtočne poslopj da se skrbi za to, da odtok in ni poslopjem na škodo, da u»ťiaviju uu grape, brvi, mostovi čez potoke in grape itd da se ceste in tržišča zravnajo in posujej nim prodoru ; da se selo preskrbi zadosti z vodo javna 5 s trd da se tak naprave ) ) postavijo zunaj sela so posebno ognja nevarne, 58.) Ako ni moči ogibati se naprav v okolišču takem katero je povodnji podvrženo, je postopati po 22 ) 65. Kako se na novo napravljajo sela, ki so bila ognji, povodnji itd. pokončana. po Tudi v tem slučaji, če se kako selo popolnoma ali večidel pokonča po kaki elementarni (natorni) nesreći, se je po določbah §. 64 tako ravnati, da se za novo napravo osnuje od stavbene gosposke po krajném uravnalni sposka potrdila, strogo držati t, katerega se je potem ? ko gledu ga je go lege, ljišča uravnalnem náčrtu se morajo krajne okoliščine nivela y narasanj pade kakor tudi kakost zem ta namen se mora gosposki predlagati naČrt o končana podobno narisati in v protokolu popisati, nacrtu se morajo jasno poznatna narediti z raz-nobarvanimi zaznambami poslopja pokončana y tako 7 da se razločij tista aa in nepo-ki so ali so bila legi in nivelu tacih stavb v dveh enacih primerkih in iz trdnega zidovja, od onih, ki so ali so bila samo potem se ravnati po Uravnalna obravnava se ima vršiti vpričo najmanj iz lesa 61 Pri tacih razdelitvah se morajo ceste pra- viloma napraviti ravnočrtne in v širokosti od 15 m. ali enega v stavstvu izvedenega zapriseženega moža, okraj- ~~ nova naprava cest nega zdravnika in dotičnih selanov, ter se ima ta ob- vsaj D 8 j m an] j. ^ uix v^v» jw » v. ^, », ^^^^ m ^ ^ ^ » v»^«. wi^uv ▼ j iv* o^ uuci ta v primerno zvezo spraviti z najbližnjimi cestami in pro- ravnava ločiti od onih obravnav, katere se utegnejo na- 12 m roke Tudi storijami istega kraj 62 Prosilec za razdelitev mora zemlj za rediti zarad tega, da se davek odpiše ali vzroki požara izsledijo. Komisija si mora pri obravnavi, kar je moč, pri-odstopiti. Narediti cesto in tlak, kakor tudi glavne zadevati, da se odpravijo ovire, in ko stavi uravnalne kanale, to je dolžnost občine, ako je skleniia na cesti naklepe, naj tudi ozir ima na tište uravnave, katere bi naredbo nove ceste čez svoje posestvo občini zastonj 7 vw ---; tlak narediti in gl kanale napraviti 63 Predno se na zidališču nove stavbě napra- želeti zarad občne koristi. ...... tr f---j ---------- ------------------v v nepokončanem delu sela potrebne bile, ali katere so vijo, mora gosposka obtakniti mej črto letih Dovolitev razdelitve zgubi svojo moč, ako se v treh števši od dneva izročene (dostavljene) dovolitve, 66. Javni oziri sploh. ni začelo zidati na razdeljenem zemljišču §. 64. Naprava novih sel (vaší). Sploh se ima privolitev v zidanje novih his tam odreči, kjer so pomisliki zarad samotne lege, zarad ognjavarstvenih, zdravstvenih ali drugih javnih ozirov. (Dalje prihodnjiČ.) e se imajo na novo napravljati cela sela ali nekateri deli sel, mora gosposka najprej v namen kraj- n po . da UVUMVVXX «wm, w — r ~ "J I---J ;--- nega (lokalnega) ogleda , razglašaje dan in uro osnovanju načrta o legi in nivelu poprijeti se tega se ustanovi glavni stavbeni načrt. Pri komisijski obravnavi, h kateri je tr^ba privzeti Politične »tvari. Hdaj so zaccîi ljudje vilicami jesti. Prav za gotovo se ne more izvedeti zaČetek vilic najmanj dva v stavstvu izvedena moža in okrajnega to pa je vendar gotovo, da vilice 5 niso tako stare, kakor * bi kdo mislil. Prvi sled vilie se nahaja v poročilih biti zidovi, ki ne bi dopustili združenja pod eno upravno da Petra Amienskega, pridigarja v križanski vojski, celoto. Neobhodna potreba je to za majhen narod, «« ki se huduje nad tem, da sestra eesarja Romana, so- ne pogine. Vsaj to izpozná vsak naroden Slovenec!*) pruga Beneškega doža Petra Orseola, namesti da bi bila s prsti jedla , je rabila majhne vilice in po- zlaćene žlice; vražni ljudje so mislili, da zarad tega je njo in njenega sopruga zadela kazen božja, ker leta ako združij Dandanes vlada narodna ideja, stari zidovi, ki ločijo sinove en ega naroda, so preslabi, ustavljati se vaiovom le dve deželi, Česko in Moravsko te idej Čehi imaj t 1005 sta umrla oba za Tursko kugo. Po Franco- y pa imajo domovino skupaj i Zato skcm se je raba vilie vendar zoló razsirila in 11. stoletji časa naslikane. se vidijo vilice na podobah ) ze v 10. imajov oni pač prav, da se poganjajo za starozgodovi sko Cesko kraljestvo miz onega Pri na ška ) - Na Angleškem v 16. stoletji se nikdo ni poznal vilíc. Anglež Cornyat, ki je konec sarstvu, ker je premajh tega stoletja popotoval po Italiji, se ni mogel dosti izročeni tujim večinam prečuditi vilicam, ki jib je ondi videl. je pa druga; na dobicku bila pa ostala bi tudi ona brez vsacega vsi drugi S pa Kranj- . v ce- bili Na S p a n j- skem so bile vilice, žlice in pitni kozarci konec unega stoletja v gostilnicah še redka prikazen. — Na Turske m, K i t. a j s k e m in Japonskem še dandanes ne Le tri kombinacije so, ki bi nas mogle zadovoljiti Ako se zdi *avno celoto. vsa dežela od Jadre do Dr Ker rabijo vilic. y up Vi prta Stajarska, Koroška z glavnim mestom Ljublj pa ineja čez ravno po v eno preod- utegoili bi 2) zadovoljni biti, ako se združijo vsa Kranjska, Goriška in Istra v eno pa Politične gtvari. če se združijo vse te dežele s Hrvaško, Dalmacijo in Granico z glav- to bi se lepo vredilo pod nim mestom Zagrebom Vs Federalize!!) in Slovenci. Slovenski poslanci so se pridruževali od nekdaj fe- sceptrom Habsburške monarhije, in tak stopili v zvezo z drugimi Avstrijskimi deželami. Za drug federalizem se nikdar naroden Slovenec ogrel ne do, in bo deralistični stranki ; vsi so trdili, da je prav tako; principi teh mož so nam bili vedno še naj bol j po godu, ker so zmerni in pravični. Nasprotno pa se je slišalo že več slovenskih glasov, ki so svarili Slovence pred federaliz- , da bi s tem njih razcepljenost v posamezne tudi ne sme a Spomini na dr. Costo. Češ mom deželice zapečatil. Ne dá se sicer tajiti, da so ti glasovi opravičeni. „Divide et impera" je bilo od nekdaj geslo za tlačenje narodov. Naš narod je tako majhen, da se pravi uničiti ga, ako se pusti v tej razdrobljenosti. Zato se pod federalizmom nikakor ne sme misliti razcepljenje Cislajtanije v toliko „aržavic", kolikor je deželnih zborov, ampak Spisal Jos. Cimperman. He hasbeen an excellent man. His friendship was a sparkling star in the dark night of my life. By his death our nation has lost the best son j and razdruževanje njih v veče kose, ki so si med sabo sorodni po rodu, geografični legi in drugih ozirih. Ja noble minded friend and rny wise teacher. Nekako boječ izpolnujem svojo obljubo f ki sem J° ob- Na svetu niČ ni večnega; staro se podira, 1 u Ujo- ^^ MVV^W^ t w» X Mluvu vy v^^vuivw j Ui • J^» govih razvalin pa klije novo življenje. Stari gradovi H. Costo ve smrti nekatere črte, iz katerih naj bi se iz nje nedavno storil enemu naših najbolj zaslužnih mož, ljubo, da bodem občinstvu izročil za obletnico**) dr. E. padaj O UC* »UJJ J ua UjlUU V^UJ UitOtU OV? ûiuaju uuva JJU" vv» " V F v «v^ wuí «utfVMj. a^xjjkjkj ov slopja ; kar je od starega grada še porabljivega ka- lotim tega delà razun mnogih drugih vzrokov posebno na kup na njihovem mestu se zidajo nova po- izpoznal od nove strani njegov blagi značaj. Boječ se inenja, vzame se za zidanja novega in nerabljivo se od-bacne; pripravi se na njegovo mesto nov materijal po novih potrebah. tudi še zato, ker mi Je 9 govorečemu o tem plemenitem možu, neobhodno potrebno, da predstavim svojo skromno osobo častitemu občinstvu. Toda, glas hvaležnosti v mojem srci mi daje po- Na to misliti moramo tudi mi. Le starinarji pra-da se stari šari ne sme storiti nič žalega; naj gumnosti, da izpolnim prijetno svojo dolžnost in do V,J° > ostane, kakoršna je y naj se Kaj šijo najveće iuknje itd. konecV Staro poslopje poslednjic vendar vkup pade. To je perspektiva , ki se sme obetati tištim zagri- za silo nekoliko zama- tega me nagiblje tudi na trdno podlago opirajoče se pa je temu neobhoden prepričanje , da mi bode vsak resničen čestilec in pri- jatelj pokojnika vedel hvalo za moje notice. Prihodnjim pisateljem zgodovine naših sedanjih po- JL V/ j V Vvi U^r VU VI ▼ y A UW U UJ V V ^ V VM tA. U vi i. ^ • • ~ ^ -J ~ —------J — —— o ----------------J--JL ženim federalistom, ki jemljejo premalo ozira na potrebe litičnih bojev je nalog, ceniti dr. Costovo politično novega casa, in v eno mer o izvrstno8ti in svetosti delovanje in naši bodoči literami historiki bodo sodili starin govorijo. Naša preteklost pa je prežalostna, da bi se mi mogli za njo navduševati. In vrh tega ima naše mlado narodno življenje toliko opravičenih teženj njegova literarna delà. Jaz bodem poročal o dr. Cos ti člověku. Po posebnih naključjih se nase miauo narouno življenje toiiKo opravioenin lezenj, j. u puacuum lieuMjuujm oc včasi oc^uaujajv ijuujc, da jih ne moremo prezreti pri zidanji narodnega doma. in tudi jaz sem po posebni okolnosti obrnil na-se po- seznanjajo ljudje Prva teh teženj, ki je stala kot glavna točka na- zornost blažega svojega prijatelja dr. Coste. rodnega programa na vseh slovenskih naših taborih, . -----^----j- —„ . -- je zedinjenje vseh Slovencev, druga pa isto tako v nikov spomenik", ki jo je on s pripomfočjo skoraj vsih teh narodnih shodih zmirom in zmirom ponavljana, vpe- tedanjih slovenskih ali slovensko literarstvo Ijubečih pi- ljanje našega jezika v svoje pravice. Brez teh dveh mi sateljev izdal v spomin stoletnice Vodnikovega rojstnega Vsi ljubitelji našega slovstva poznajo knjigo Vod- ne moremo sezidati narodnega doma. Vsaj je starodavna resnica ta, da živi imajo več pravice nego mrtvi; godú. To knjigo sem dobil jaz kot osemnajstlefën mla- mi smo živi, mi hočemo živeti, ergo imamo tudi pravico, se ve da na postavni poti odstraniti stare stavbě , ako so nam na poti. „Vojvodstvo Kranjsko" , „vojvodstvo Že leta 1849 (glej „Novice" 1. 1849 stran 110 itd.) je v vladnem tadanji c. k. vladni svetovalec vitez Kreutz- Stajarsko", „vojvodstvo Koroško", „Goriška škofija", to berg v temelj item poročilu povdarjal zedinjenje Tržaške, Istre in Goriške s Kranjsko. so lepe starodavne besede, lepe dežele, pripravne stavbě Prihodnji petek, to je 28. dne v t. m., preteče leto in morda za prejšnje čase y a njih meje ne smejo nam dan, kar je dr. Costa umri. deneč prvič v roko in zanimala me je je v meni vzbudila želja, dobiti jo v last, jej je bilo napravilo le toliko iztisov, kolikor je bilo naročnikov, in je torej v bukvarnah ni bilo na prodaj tako zeló, da se Ali, ker se odgovor Glasi se katerega sem přejel z lepim zneskom vřed sklenil sem, izdatelja prositi enega odtisa. sem razodel nekemu svojih znancev, ki je To ; namero „ r úl Dragi prijatelj Ljubljani 28. maja 1869 n to U f bil s Cos to Jaz ponovim svojo hvalo, da ste mi cast skazali in svoje prelepe pesmi meni posvetili. Posebno Vam pa tudi dober prijatelj. On je odobril moj sklep; jaz mu izro- moram hvalezen biti za izvrstne vrstice čim pismo , katero mu on ponese in ctobil sem za- ,v \ywu u. , ki ste jili danes poslali in ki so mi nova tolazba v bridkih bojili zeleno knjigo ter poleg tega še obljubo, da me bode našega politicnega življenja. Ostanite mi tudi dr. Costa pri prvi priliki tudi obiskal, ker mu je moje za prijatelj, m naprej pismo „zeló dopadlo". To je bilo meseca novembra leta Vam v prilogi posilj dovolíte prijazno sprejeti mali dar. katereg Jaz do tistega časa še nisem imei nikdar pri- y 1865. like, govoriti z njim ali videti kakega slovečega moža čestiti bralci teh vrst si dakle lahko misiijo, s kakovim veselim trepetom sem pričakoval dneva, ki bode dal mojim idealnim mislim o slovečih možéh gotovo , dolo- Sr pozdrav Vašega prijatelj čeno podobo. In přišel je bil res kmalu po obljubi meni dr. Costa, se je prijazno pogovarjal z manoj o mojem početji, o mojih okolnostih itd. in mi poklonil lep znesek za kako knjigo, kakor je dejal, ter me za- ___i - * 1 1 _ ___# L . ^ ^ M. ^ I rî «a ^v -%r\. M 1 1 n f n li i í i ^ «a i /M t^ reci > Ako mi da mi Dr bre osta mere smem Mnogokrat bil prej že dober potem postal še bolj nagnen in udan me sva se o zadevah naše domo obiskal v moji samoti in pogovarjala njegov gotovil, da mi bode ostal „vedno prijatelj prvi pohod je zapustil v mojem srci najboljši vtis in telja. mi poj vredno > kakor prav PrlJ a. mi je odprl očí v mnogokaterem obziru ter In kar je V se v resnici spoštovanja in posnemanja javno moram izreci, da je oilo moje spoštovanje do redke lastnosti neke njegove lastnosti mi je tù omeniti ) on vedel y da j 7 njega od istega dné skoz vseh deset let najinega znaše še dandanes zvestó spomi- nja vedno enako, in da njam modrih njegovih besedi in ukov, ki sem jih čul nem ognji bil njegov rekel niti ene cenim tega ali onega naših pisatelj v svojem mladost k ali u y ki Je protnik, vendar nikdar ni besede .„«««.J..V, zoper njega, misleč si, da se tudi v meni pozneje rodi bolj pričanje. različnih priložnostih. Opomniti moram namreč, da ďr. Costovo vedènje proti meni ni imelo tistega po- při jbrž pre- hlevnega ponosa, katerega prosti ljudjé preradi čutijo, obnašanje do mene je bilo prisrčno in odkritosrčno, prav prijateljsko, in Ko so me moji če tudi ne pokažejo ; dr. Costovo tudi jaz od svoje strani sem vedel to ceniti ter vrače-vati z zaupanjem in hvaležnostjo. In do hvaležnosti mi je dajala dr. Cos to va plemenitost mnogo prilike. Ve- skrbel za moje materijelne potrebe nadlegovali, naj izdam nekatere nemške svoje pesmi in sva se midva z dr. E. Co sto pomenila o tem, mi je zopet on radodaren platil natis mojih „Rosen und Disteln" , ki mu pa po lastnih besedah niso bile tako po volji, kot prve slovenske pGSOl. A.IJLW&JJ* jv UU/UJ1VU j VAM» DU 1X1 VJUl UU j^UOtUJU f u ill tako drznemu v poeziji, kakor se kaže v omenjeni zbirki. Se dandanes ne morem trditi , da on ni imel. prav. Měnil je namreč, da se meni ne pristuje biti mi je pošiljal lepe, drage knjige v dar in tudi sicer Dalje mi Je bila vedno odprta njegova izborna knjižnica, iz katere sem prejemal delà, kakoršnih ni dobiti prav pogostem tudi kočijo pri učenjakih ne. In ko se je bila v meni vzbudila vroča ljubezen do angleščine ter sem svojo željo razodel dr. Cos ti, mi je ves vesel hotel priskrbeti uči- telj ico. znaní mi ker sem se že prej učil dalje časa pri neki g03pici, in mi toraj podlage m manjkalo, sem Mnogokrat mi je ranjki moj prijatelj tudi najel da sem se mogel peljati malo vkrog po okolici in okrepiti si duhá in teló in za moje delovanje pri dramatičnem društvu se je vedno gorko zanimal ter hvalil mojo pridnost. In ko mi je leta 1873 majnika meseca vropala smrt v teku osmih dni dragega očeta in mojega nepozablji- se mu zahvalil za njegovo dobroto ter ga le prosil dobre vega brata, poslal je moji ubogi materi s prisrčnim pis- gramatike. Poslal mi je ,,Toussaint Langenscheidt-ova mom zopet lepo pomoč v tolaženje njene žalosti in ucna pisma", katera so me po trudoljubivem učenji pri- ravno tako je bil tudi prvi med darovalci za mojega peljala do zaželenega cilja. In kako se je on veselil, brata nagrobni spominek. Koncem leta 1874 mi je še ko sem mu hvaleč stiskal roko za njegovo dobroto, poslal s prijateljskim listom nekatere nove knjige za Takih in enakib dokazov njegovega blažega srca bi novo leto in komaj mesec dni potem so naznanili listi jaz navèl še lehko mnogo , a menim , da se iz navede- njegovo smrt. nega že dovolj izpozná, toraj mi je i ti dalje. Moja bolest, ko sem izvedel, da je izgubi! naš rod Da bi jaz blažemu svojemu prijatelju vsaj nekoliko svojega zvestega sina ) Je bila nepopisna y in ko sem v pokazal svojo hvaležuost in svoje spoštovanje , sklenil dan njegovega pogreba čul Ljubljanskih zvonov žalostno sem, da bi mu napravil malo veselje za njegovega pri- petje y postalo mi je okó rosno in čutil sem v globini teljstva nebrojne dokaze. Pošljem toraj svojih „pesmi" svojega srcá, koga nesó na kraj mirú. — Boljši svojih rokopis koncem leta 1868 pokojnému Ant. Janežiču «ck i 31 i o pokojnému dr. Co s ti ne morem izraziti, nego v Celovec, ki mi zavoljo da nehalo, kečlar rad sprejel moje pesmi v svoje bolezni pozno odgovori, z besedami, ki sem jih postavil na čelo svojemu spisu : }y Cvetje y a ker bode »Bil je izvrsten mož. Njegovo prijatelstvo mi je bila se donatisne roman „Cvet in sad u ne ) «vuMi ov> uvuanouu x u lu a u ^. >vt lu oau « uu ~ -------' — ^^ * w v more vstreči mojim zahtevam. Potem pošljem rokopis g°yi smrti je izgubil světla zvezda v mojega življenja temni noči. Po naš nje- rod naj bolj šega svojega sina ranjkemu J. Blazniku? ki mi kmalu odpiše, da, ker sem posvětil svoje pesmi dr. Costi, on to castno posvećenje a jaz svojega plemenitega prijatelja in modrega učenika." In da vredno končam svoje te " " ' ,j f * V» * • V/vwi/ij vui u 1/ ».tiOLiiv t vuu UJ u XU U f X VžUUU tWUUuCV I l| O V U j C LC^ OC ka l ct li vesel sprejme in je pripravljen, priskrbeti natis in dati viti semkaj še odlomek pisma, ki sem ga ned se drznem posta tudi meni zahtevani honorar pečá več sè založbo del; če mi je tedaj po volji sklep toda on (Blaznik) se ne jel od visokočislaneg našega j a k a y avno pre-katerega besede ta naj mu odgovorim, da se takoj prične natis. naj si zapomnijo pokojnika ,,gorki prijatelji". Oraenj moz mi sem jaz sprejel, kar sta sklenila možá, in tako so Vesel prišle na svet moje „Pesmi". Poslal sem dr. Costi lepo vezan odtis s prisrčnim pismom in kako sem ga z obojim razveseli!, kaže njegov pisal >> Se ga od i homa psovali in mu v obraz pljuvali ki so ga neprene y kd mest > in eno t bil dosti č t y g e je mest kd h m topit y ni napo ka- n a Te besede mora vsak nepristransko sodeč domoljub nepogojno podpisati, jaz pa vzkliknem na koncu svojega spisa s srcem polnim bridko-veselih spominov: east bodi spominu našega dr. E. H. Coste! Slovansko slovstvo. •* Prof. Marnovega „Jezićnika" 13. tečaj , kate- remu na 6 pôlah predmet sta Jan. Ne p. Nečásek in Anton Umek Okiški, je ravnokar kot poseben od-tisek iz „Učiteljskega tovarša" přišel na svetio in se dobiva v knjigarnici Lercherjevi in Gerberjevi v Ljubljani. Tudi o tem tečaji moremo z dobro vestjo reči, da je prof. Mam vsacemu, komur je mar za domače šol-ske zadeve in za zgodovinski razvoj slovenskega jezika, podal jako zaoimivo berilo, katerega prvi del (Nečásek) utegne še posebno učiteljem, drugi pa (Umek) učencem pesnikom korišten biti. V prvem delu obdeluje pisatelj životopis bivšega ravnatelja Ljubljanske in Staromeške Pražke gimnazije Jan. Nečáska s tisto pieteto, s katero je bil vsak navdan , ki je tega značajnnga in lju-beznjivega moža poznal, — v drugem pa životopis prerano umrlega U meka Okiškega, ki po svojem mno-gostranskem delovanji na slovstvenem polji slovenskem ima odločno več zaslug kakor oni, ki so ga strastno kritikovali. — V o b e h razdelkih te najnovejse Marnove knjižice nahajamo tedaj životopisné črtice marljivo pobrane iz časnikov in druzih knjig in sporočil ter lepo vezane v celoto in razjašnjene s podučnimi opazkami tako, da niti „Nečásek" niti „Umek" ne reprezentujeta suhoparnih životopisov. Zato pa smo tudi trdno prepričani, da ta knjižica najde obilo hvaležnih bralcev in da tudi Ce hi bodo radi segli po njej, ker v njej najdejo spomine na svojega velecenjenega rojaka. Mnogo vrstne novice, * Posestniki Amijo, Baka in tovarsi v Albukverki v novi Mehiki nimajo skupaj nič manj ko 2 milijona ovác. Te čede se pasejo po pašnikih, ki merijo 300 angieških štirjaskih milj. * Najviši steber na svetu se nahaja v mestu Delhi, nekdaj najvećem mestu v Hindostanu ali izhodnji Indiji v Aziji; ta kameniti steber stoji blizo razvalin nekega paganskega tempeljna, ki so ga zidali od leta 1193 do 1220. pa ne dozidali; steber je 248 čevljev visok, pri tleh 58 čevljev širok; okoli njega se vijejo galerije s štirimi nadstropji; na vrhuncu tega stebra je majhna, na 8 stebrih sloneča kapelica, iz katere je krasen pogled na neizmerno velike razvaline nekdaj glasovitega mesta Delhi ja, ki ima imé „indiškega Rima". * Najveća trta na svetu je bila izkopana v Monticellu v Kaliforniji; ni še 100 let, kar so jo razžagali in raz-stavili na posamesne kosove. Te kosove so poslali v sedem velikih škrinjah na parobrodu „Mohongu" v San Frančiško , odkodar jih peljejo na letošnjo razstavo v Filadelfijo, kjer bodo zopet skup sestavljeni. Osem čevljev nad zemljo se deli ta trta v 20 velikih vej, katerih ena ima v obsegu 20 palcev ; stéblo samo meri v obsetu 51 ç čevlja. Na leto je ta orjaška trta rodila po 12.000 grozdov. Naši dopisi. V (JoriCí 22. jan. — Tista seja centralnega odbora naše kmetíjske družbe, katero sem zad-njič napovedal, bila je jako interesantna. Sešlo se je 24 odbornikov pod predsedstvom podpredsednika gosp. Vilh. Ritter -ja (predsednik grof Coronini je na Dunaji)* manjkalo je tedaj le enega samega odbornika, kajti odbor jih šteje 26. Na dnevnem redu je bil edini predmet: ali ima družba svoj slovenski list imeti, ali pa izvoliti si za svoj organ „K m e t o v al c a". Predlog v poslednjem zmislu je stavil g. Ernest K lav žar, odbornik za Cirkno, „Kmetovalca" urednik. Od gosp. Ku-ralta pa, deželne kmetijske sole profesorja, je bila došla ponudba, da prevzame on brezplačno uredništvo „Gospodarskega lista", kateremu se je bil gosp* prof. Povšé odpovedal. Po živahni debati je odbor z vse mi glasovi proti enemu skleni), da naj ima družba Goriška svoj lastni slovenski list, pa nekoliko veči; kakor dosihmal. Tiskal se bode pri Seitz-u. — Zdaj ima kmet. družba novega tajnika, kateri ureduje ita-lijanski list. Obeh listov uredovanje bo nadzoroval odsek 5 udov, med katerimi sta za slovenski list okr. šolski nadzornik gosp. Fr. Vodopivec in pa gospod prof. Po vše. — V omenjeni seji je doživel g. Povšé jako Častěn triumf. Prosil ga je popřed ves odbor, da naj slov. list še na dalje ureduje, ker pa po nikakem ni hotel vec urednik ostati, izrekel mu je odbor eno-glasno — vstávši — zahvalo ter sklenil, da se mu ima dati tudi v pismu pohvala za njegov žrtvovalni trud pri uredovanji „Gosp. lista". — Vprašanje: „Gospodarski list" ali pa „Kmetovalec?" — je bilo na dnevnem redu že neke poprejšnje seje, katere pa ni bilo zavolio premajhnega števila nazočih odbornikov. Na to je predsednik grof Coronini bil razposlal o kr ožni co z nasvetom, da naj bi odborniki pritrdili ,,Kme-tovalcu", al tega niso storili, marvec 17 izmed njih je zoper brezsejno rešitev te zadeve — protestoval o? in tako je prišlo do seje 17. dne t. m. in do zgorej razloženih sklepov. (Predsednik Coronini je bil med tem odšel v državni zbor). — „Goriziano"-a 2. številka je izšla. Pilat in Herod sta postala prijatla, to je? ,,l8onzo", ki je prvi številki „G." strašno zabavlja!, delà se mu zdaj prijaznega. Res: vrana vrani oči ne izkljuje! O verskih rečeh — pravi ,,G." — da ne bo pisaril. — Zastran koncerta v tukaj šnj em g leci išČi 30. dec. lanskega leta se nekteri ljudje še niso pomirili. Naš mestni župan ipsissimus se je oglasil v Tržaški „Adria-i" in zagovarja svoje staresinstvo proti nokemu sestavku v iïtem listu. — V torek (18. jan.) po noci so našli nekega na ulici ležečega člověka, a katerem se ni vedelo, ali ga je bil mrtud zadel, ali če je bil pijan. — Nesli so ga na magistrat in potem v bolnišnico, toda po poti je umri. Iz Gorice 18. jan. {Javna zahvala.) Podpisani sa po ranjcem gosp. župniku France Stermole-tu v Kokri podedovali dve zagotovljini od Avstrijskega Gres-ham-a, kateri je njen glavni zastopnik gosp. Valentin Zeschko popolnoma izplačal. Podpisani si štejejo v dolž-nost, da javno izrekajo hvalo velecenjenemu društvu ter ga toplo priporočajo občinstvu. France Stermole, c. k. poštni «radnik, v imenu dedičev* Iz Trsta. — Deželni zbor naš, kakor tudi deželni zbor Goriški in I s ter ski so sklicani na 1. sušca. — Župan dr. Angeli z dvěma odbornikoma se je přetekli teden podal na Dunaj, ministre prosit za železnico čez Lok o. Novomesto 24. jan. (Narodna naša Čitalnica) napravi 5. svečana t. 1. veliko veselico s plesom, katerega čisti dohodek je namenjen v daljno građenje „prvega narodnega doma". Začetek ob 7. uri zvečer; vstopnina 1 gold. Vsi p. n. udje in rodoljubi slovenski, katerim je mar, da se naše narodno podvzetje izvrši, so vljudno vabljeni na obilno vdeleževanje ove dobrocielne veselice. Odbor. Železnikov 17. jan L. Med rnaogimi šalji- ter da se plači za dve učiteljici po 400 in 500 gold viaai pregovori, ki jih Ribničanom pokladajo na jezik, prevzamete na normalno-šolski zaklad ; isto tako je tudi je eden tudi: „Bog pomagaj, kar je pravUí n u^s«;; tt «.«.»s:..;*»«;* - u ~ j .. ~ x : ~ : zimi letošnji v razsirjenje dverazredne ljudske sole v So draži ci po naših krajih tudi lahko enako rekli. Res je, na trirazredno z letno plaćo 400 gold, iz normalno-šol- da vsaki čas rodi svoje cvetke. Pozimi mraz in vetrovi skega zaklada za tretjega učitelja přivolil. — Vpeljanju morajo pritiskati, da se očisti zopet ozračje. Snežena občinskih taks v občinah Krško in Kočevska Řeka odeja je poljem koristna na mnogo strani, in brez do- po sfelepu občinskih odborov se je pritrdilo. — V po- brega sninca zlasti po naših gorenskih krajih bi bili sebni seji 23. dne t. m. je deželni odbor prevdarjal in malo na boljem kot mlinar, ako nima vode. Toda pred določil od primarja dr. Kar. Bleiweisa po dogovoru z takimi silami snega, kakor se ga nam je nasulo zadnje deželnim inženirjem Witschelnom izdelani stavbeni pro- dni od neba, bi bilo člověka že res skoraj kmalu ne- gram, po katerem se bo na Studencu zidala nova kako groza Po strehah ga je toliko, da se bojimo že norišnica; pozvan je bil v to sejo tudi zastopnik c. kr. za ostresja in so ga jeli nekateri že v resnici kidati zdravstvenega svéta dr. Keesbacher. dol. Cesta proti Zalilogu in Sorici je bila vsied veli- a Prečastiti gosp. knezoškof dr, Pogačar se je v pondeljek vrnil iz Dunaja v Ljubljano nazaj. Včeraj je bila pri najviši ovržnji sodniji (Cas-hudo zimo pritepli so sations-Hof) na Dunaji obravnava obojestranske pritožbe se v naš kraj tudi volkovi, cesar že več let ni bilo zoper razaodbo porotnega sodišča v Ljubljani od 11. avgusta leta 1875 o tožbi deželnega tajnika g. Kreča kanakih plazov več dni popolnoma zaprta, jn S or pod Zijavko" (med spodnjimi in zgornjimi Zelezniki) teče se danes pod „tunelom". slišati. f V Blegašu so viděli dva, če ne celó treb kar pa za ondotno gorato okolico še ni ravno nič poseb- zoper ,,Laibacher Tagblatt u Ta sodnija razsodbe Al če se pritepa ta žival v ravnino in ceio v Ljubljanskega porotnega sodišča, kateremu je predse-neposredno bližavo fužin, kjer švigajo ognjena plamena doval Graške nadsodnije svetovalec Heinricher , zarad nega in ropotajo kladvi, to pa že ni karsibodi. Enega so formalnih nepravilnosti ni potrdila, ter je novo obrav sledili une dni na cesti od Zaliloga skozi in ekozi do navo pred porozno sodbo v Ljubljani ukazala. Jesenovške fužine, odkodar jo je mrcina zavil v samotno Naša „Laibacherica" zmirom opominja hišne go- dolino Plenšak in brž ko ne proti Ratitovcu in Jelovici. spodarje, naj čedijo tlak pred hišami in ga potresajo z Ljudje se bojijo vsled tega še hude ali ne, učila bo prihodnost. nino zime; ali po pravicí žaganjem, prstjć itd., da se odvrnejo nesreče padanja. kup čij a h z želez- rad kaj govori!, pa je preveč dolgočasno. prav ima. Ali bi pa ne bilo treba, da bi dregala Po- polnoma so za zdaj po tleh. Bog In tildi naš si. magistrat, da tudi on svojo dolžnost stori? ve 7 še kdaj zopet kaj predrugačila, al nikoli več. l V ^ tuui vu o v ujo u u i ii u v/ o ali se bo ta reČ Ce naš magistrat še ni přišel do tega spoznanja da se ICIl i UU WW ww^ivviwv UV ui lOUA VA \j O p \j lk il CVII j| C\ y UC% OV Prebla- veliko cenejše novi sneg z lopatami odstrani iz ulic žena ) ,Gewerbefreiheit", kake glorije so ti peli tvoji ro- kakor pa pozneje zmrzojeni ledenec s krampi y ditelji! In sad? kje je? kakošen je? Le škoda, da ga J/WU1AWJ v «LU10U |UU1 O XVI aJLU pi y ïl clJ Mi vsaj na to gledal, da najbolj pohojene in povožene ceste se očedijo sneženih hribov in dolin , čez katera ljudje nam nebo hotelo na padajo in pa vozovi silno trpijo. Naj bi vsaj kdo po- bi oni modrijani ne okušajo in vživajo sami Ako klonili so ga le drugim. poletje rositi toliko blagoslova nad obrtnijo, gozde ampak na- polja y gledal v špitálské ulice' ( travnike in senožeti, kakor nam pošilja zdaj svoje bele če ne dalje po Poljanah snežene robe 7 pac bilo dobro za nas. Ker je up in brezup vse po eni ceni, zberemo si v tolažilo rajše prvo s srčnirm željami : naj Kamnika 10. jan kakošne so , kjer niti Waidlichova štacuna niti magistrat svoje dolžnosti ne stori! ( Velike besede na spomin Vodniku 2. svečana) . Koncertna ouvertura svira c. kr. upu kmalu sledila spolnitev! program je ta-le: Nemčurjem na togoto, rodo- vojaška godba. 2. Križovsky „Utonula", ljubom pa na veselje živi še naša čitalnica, ki je imela zbor. poje moški dan t. m. svoj letni zbor, v katerem je bila tudi Tavčar. Slavnostní govor; govori gosp. doktorand Iv. Rubinstein — iz opere ,,Kinder der Haide", nova volitev odbora. Izvoljeni so bili: za predsednika dvospev za sopran in tenor, pojeta gospá Drag. Odijeva gosp. A. Janežič, za blagajnika gosp J. Orel, za taj in gosp Meden. nika gosp Cenčič, za odbornike pa gospodje Gr. Slabanja, Fr. Protimar, A. Medved, Fr. Hajek, Ivan Stélé in A. Rudolf. Zivo želeti je , da novi odbor v vsem složno delà, kar je tem bolj pri nas potreba, ker Zimmermann", šesterospev zbora. zbor. Lortzing iz opere „Car und 7 Tovacovsky pojó gospodje členi moškega „Žene mrak se", poje moški Po „besedi" veliki ples. se ne manjka protivnikov v žlici vode potopili, 7 ki pravično narodno reč Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina po vsakoletni navadi ta večer. (.Pobirki iz Časnikov.) „Laib. Tagblatt" je v ko mogli. trdna glavo skala, v katero butajo, da si^jo razoijejo Kamnik mora biti podlistku št. 11 prinesel odprto pismo „an„ den lieben n U /\ ri I /vi đ "v r* n i? ai a I—I rk v»n nn/\f f ^ irk /\rl in n n 1 a rr m 11 k \ n n yi 4-a 11 n ri A n T< i Avií ^ /m n ri A naj renegati tako dolgo s svojo pod naslovom „unser tagliches Bier* (naše ! vsakdanje pivo), ki od ene strani s svojim bogoskrun del) 0 ) Bizovika. (Čitalnica naša) napravi prihodnjo ne- stvom srce stresa vsacemu člověku, ki se še ni to je, 30. dne t. m. ob 4. uri popoldne besedo, 7 od druge strani pa z nevoljo napoinuje pri kateri bodo prvikrat sodelovali tudi domači pevci. vsacega domaćina, kateremu je zato, da se domaće Govor pa bo obhajal spomin na 28. dne januarija 1. 1. obrtnijstvo in kupčijstvo iz zgolj strastnih nagibov laž- njivo ne obrekuje in zatira. „Slovenec" je v svojem ki Je tudi prezgodaj nam umrlega gosp. dr. Co s te nepozabljiv nasi čitalnici. Vljudno vabi vse ude in tudi 10. listu gledé na bogohulstvo „Tagblattovo" po pravici druge goste na to besedo Ljubljane. čitalnicin odbor. Sejm sv. Pavla se je v pondeljek rekel da tacih ciniških biasfemij nismo še slišali. Je revno začel in se bode menda Í8to tako končal v so- preslabo ali mar to le gola humoreska, če kdo, komur je pivo predrago, norcavo boto. pismo Bogu piše ; V Trgovci po štacunah imeli so kajti denar manjka povsod, pa tudi za obilo govejo ži- veličarja malo kupca, katerem sv. mašo zasramuje, se iz besed umirajočega Iz- vino viuv, na sejm prignano in po nizki ceni ponujano, u> bilo kupčije; kdor tedaj nic ni skupil , tudi nic kupiti ni JeJ nega ni mogel. norcuie, o naklonil dobro pivo, (Ehrengott) imenovala am pravi, da, Če 77 ča3t- itd.?!! Pravico (Iz seje razumijenji S C. ivi. uc^cmiLu đuiomiu ovcium vic^cn -li puoiavc , icvi < ^nuui ua> u^iiuuui uivjoku. «*»& ^»w«. odbor pritrdil, da se napravi v Kočevji dekliška šola več ljudmi ali v tisku nauke, šege ali naprave odbora 22. januarija.) V po-deželnim šolskim svetom je deželni imamo gosp. državnega pravdnika vprašati : ali ne spada ves ta članek od konca do kraja pod §. 303. kazenske postave ki pravi: kdor na očitnem mestu ali pred t £ C ív^ fr/ /j> 7. ^ kake v državi postavno přiznané cerkve za- tednov miruje — fo je; do 20. svečana, ko ima dri -----; ~ UAUV at: ra __„u____ _i_____J __ 1 7___ ... ; ... vni /a sr a mu j e itd." V Mi pa poleg 77 Tagbl. stva tudi ne moremo prezreti še druzih psovk bogoskrun- zbor nehati — se je brez ministrov v tajni pogovor ) ki jih zbralo udov zbornice 4. ta pogovor pa „Tagblatt" v onem ostudném članku bljuje na vse do- je ministrom še m*nj po všeči kakor uni s poslanci, mače pivarne in še posebno na Kozlerj evo firmo. Govori se tedaj zopet o nekaki krizi ,,harmoničnega" Ko je šio za to , da bi mestna blagajnica podprla ministerstva ćeš, da zboleli Lasser in ž njim tudi pred- nemško gledališče, in so se nekateri odborniki poga- sednik knez Auersperg odstopi , minister Chlumecky njali za gledališko subvencijo 1 rekši ; da je po vsaki stopi na Lasserjevo mesto , dr. Herbst pa postane mise to zgodi, se poslovi tudi vsak V ce poti treba domačo obrtnijo in kupčijo podpirati in pre- nister kupčijstva , io možné tuje podvzetnike v Ljubljano vabiti, takrat je minister Unger. Bodi-si to tako ali drugače Tagblatt" kričal: ,,to je pravo!" čeravno gledaliških način imajo ministri igralcev in igralk nihče ne more med „premožne tuje katerega konec ni znan —Šteti — —— - —- - ---- se „měšce 9 dni trpljenja" prestati, M agjari ne odpustijo ođ na podvzetnike } zdaj pa nasproti temu * kar y v ce Je strun, ki so jih tako predrzno napěli proti Avstriji. tam trdil, obrekuje in z lažmí skuša zatreti domačo Madjari od ene strani, od drage pa homatije na Tur obrtnijo in razvitek domače kupčije, in ni ga sram gr- škem demu svojemu početju na čelo staviti častitoime bratov veliko pratiko svetu piše TTf 1 t # y • 1 Tjf # 1 • 1 • • # • y • y * — — A to so zastavice, katerim rešitev Oni vé ki t Andrassy-evih „refor- Kozlerjev. Pivo naših Kranjskih pivarnic ni nič mah" za Hercegovino in Bosno se to in uno ugiba, pra-drugače kakor je bilo prejšnja leta; cena mu ni po- vega pa še zmirom noben časoikar ne vé. Taka deka- skočila, in ker je pivarnam, kakor smo brali , po vsej bela megla vlada tedaj o vsem političnem položaji Avstriji še dovoljena stara posoda mere, tedaj jih tudi kor jo imamo te dni tudi po ulicah nihče ne more dolžiti o meri kake krivde. Kaj tedaj se zvecer - — našega m^t«, u« maj ga^ne svetilnice vidijo , člověk komaj města o je nagnalo ,,Tagblattovega" čenčarja, da je kakor kaca sope in ga od nje glava boli. žejnica (Durstnatter) zdajci planil nad domače pivarne in še posebno na brate Kozlerje i o Sv. oče je od cesarja imenovanega posvečenega vsi deželi dobro znano, da so z velikimi stroški in no- katerih je po škofa Kutschkera za nadskofa Dunajskega potrdil. Ogersko. Zbor je sprejel vladno osnovo '--------- -----—------; ---- --- — - - --------------- --- — - UIVVI JL-i J V I 1MV4UV UOUV V \J y pO Ck vimi tehničnimi napravami ustanovili veliko pivarno v teri se upravuištvo županij presukne v pravi centra ka- Ljubljani, poleg tega pa imajo za domače obrtnijstvo, lizem Deak je tako hudo zbolel, da so ga previ kmetijstvo in več druzega mnogo zaslug, kajti pripo- deli s sv. zakramenti za umirajoče. t * « « 1 w • li . o it • #nn t/ Iz Turskega oojisca. mogli so k novému, krepkemu oživljenji ogljenice Tr- bovljiške na spodnjem Stajarskem ki upravništvo že opustilo kiojvciu, m jo je uiaavuu teKii leaen nuae oitve, \ izgledno obdelujejo obširen in pobili čez 500 Turkov. • "i • 1 • i w ^ JL državno tekli teden hude bitve 7 del Ljubljanskega močvirja in druga svoja zemljišča Hercegovini so bile pre-v katerih so ustajniki zmagali Zdaj 7 brovnika proti Trebinju v svojih rokah. imajo cesto od Du- Prav tako podpirajo tukajšnjo stavbeno društvo, denarne zavode so v Bosni pod povojem Hubmajerjevim ustajniki in druge domače naprave in narodna društva, ter so po Turke nabili. — Ljubibratič je zapustil bojišče ín se vsem tem zdatno pripomogli k razvoju in napredku podal v Beligrad. — Crnogorski vojvoda PÎemenac se obrtnijstva in kmetijstva in po tem mnogostranskem je vrnil z nakupljenim orožjem z Dunaja. Hub- dalovanju zaslužek dajejo stoternim in stoternim doma- majerji se je razglasila kriva novica, da je bil zavratna čim in tujim. In prizadeve in podvzetja takih mož, ki vstreljen. Ťo novico je on sam brž popravil, rekoč, da se po pravici smejo šteti med odlične in katerib častito imé sega tudi naše čez meje naše dežele domoljube je zdrav in ne bo zapustil bojišča. take može zasmehuje in obrekuje „prusaški" in „turški" list, ter ž njimi vred zaničuje domačo obrtnijo tako, da v resnici morajo domačini želeti zapustiti domovino, da Darovi za stradajoče Hercegovince in Bošnjake. v xcou^i mui»ju «wuiaumi u^viu., vi«, Iz Bizovika so vredoištvu izročili: Tomaž Babnik se potem tujci šopirijo v njej ! Če to kar neprestano 50 kr-> Janez Babnik 20 kr., Marijana Babnik 40 kr.f ^ " ^ , Neža Babnik 10 kr.. Mina Babnik 20 kr.. Jera Babnik 10 kr., uganja predrzni „Tagblatt" v Ljubljani, moramo pač ^ina Bricelj 10^ kr.^Frančiška^ Babnik 40^ kr vprašati: quowque tandem"? (iSlovensko Predstava burke „Lumpaci- Anton Bricelj 20 kr., Anton Breskvar 10 kr. 7 neime Vagabund" je bila splošno tako slaba, kakor da ne bi novan 30 kr., Miha Babnik 40 kr., Mica Bricelj 20 kr. O u 4 ' ^ n r « • • r\ t ^ k i T v • » 1 ^ A 1 f ^ 9 bil jali. „hudobni duh", ampak tudi drugi duhovi naga- Matija Brajar 15 kr., Janez Grešnjik 10 kr., France Izvrsten je bil pa akozi in skozi Kaj zelje v Mojškerc 20 kr., Lenka Pavčic 20 kr., Andrej Svinec tercet gospé O dij eve, gospice Namretove „krojač", in gosp. Kaj zelja konec druzega delà in nekaj dru- 10 kr., Jakob Leben 40 kr., Anton Bricelj 30 kr., Jože Hren 15 kr., Andrej Babnik 20 kr. in Jože Šteren 20 čevljar 9 zega. Uosp. Ko cei] je bu slab „ izpustil tako drastični kuplet v tretjem delu licctj uru- v « ., «j ———•— vrh tega je krajc., skupaj 5 gold. 20 kr. ki nalogi sol in zabela. IVUJJJUii V li Clj^UI U^IU , l\i je v o i ------------ • - Jl ---------------------o-----/ —---------- Zato občinstvo ni bilo nikakor ob priliki, ko se je državnemu poslanců gosp. župniku vsi Slavno vredništvo „Vaterland" 42 gold., nabranih zadovoljno s predstavo. (Trgovcem, pa tudi drugim gospodarjem) moremo za služabnika priporočati dosluženega vojaka, 24 let starega, jako poštenega, močnega Weberju v Miloticu izročil viteški red od sv. groba. fanta ki zná sloven- Listnica opravnistva. Gosp. Fr. St. v Gor: Poslana Vam lista veljata s poátnino vred 20 kr. ski in nemški pisati in je sin dobrih starišev. Pri vred ništvu „Novic" se izvé njegova adresa. Popravek. V poroČilu o Matičnem občnem zboru se ima med voljenimi odborniki namesto dr. Suc brati dr. Šust — v Trstu. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Homatij v ministerskih in parla- V Žitna cena v Ljubljani 22. januarija 1876. HektoUter v nov. denarii: pšenice domače 8 fl. 20 8 fl. 94 4 fl. 80 sorsice 6 fl 10 mentnih krogih ni konca ne kraja. Komaj so ministri prestali stiske pogovorov Z ustavoversko stranko po- jeëmena 3 fl. 50. — prosa 3 fl. 70. — ajde 5 fl. 40 slancev, katero je minister Lasser prosil, naj vsaj 50 Krom pir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov banašksr rži 3 fl. 10. ovsa ó fl Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blazaikovih dedicev v Ljubljani.