&
#
t*
jA
i
p
00
K*
GLASILO OSVOBODILNE
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 2. štev. 419 - Cena 4.- lire
Poštnina plačana v gotovini
Spedizione in abbon. postale
TRST, sobota, 12. oktobra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisj se ne v rada jo
Jugoslovanska delegacija je že večkrat omenila, da njena zahteva, to je zahteva Federativne ljudske republike Jugoslavije glede Trsta in Julijske krajine ni slučajna zahteva, ki bi jo postavila Jugoslavija šele sedaj, izkoriščajoč položaj zmagovite dežele, pač pa je to cilj dolgotrajne borbe naših narodov za osvoboditev in zedinjenje.
KARDELJ
Roke vstran od naše šole
Minilo je leto, odkar upravlja *WJg Sole ZVU. Z nekaterimi svo-fani ukrepi je ustvarila tako neznosno atmosfero, da je pošten člo-zlepa ne more prenesti. Nerodnosti, nepremišljena zaletavanja in Pa samovoljno uveljavljanje za ua-r°d Šaljivih tendeno je povzročilo rinogo sporov. Krivice, storjene Urokom, Soli, učiteljstvu vpijejo.
ZVU je bila opozorjena na vsako napaino potezo in na posledice. Ko to opozorilo naletelo na gluha uše-®9> je pač nastalo, kar je nastalo.
ZVU jg prevzela upravo naše šo-k- Od tega je naia Sola imela na tot strani gmotno pomoč, na drugi •Irani pa je priSla pod tuj vpliv to imela od tega občutno Škodo.
Vodja prosvetnega oddelka kapetan Simoni je prinesel s seboj iz Amerike vzorec Sole. ki je brez du-•®; On vsaj trdi, da uvaja tip ame-Sole. Vsaka beseda, pesem •tika, zastava in drugo znamenje, tii govori o našem preganjanju, o čorbi in osvobojenju, se smatrajo ** politiko in se preganjajo brez Zid naj bo gol in srca praz-*«. Za nas ni Življenja od leta tPlf. Vtaknimo glavo v pesek ka-č&r noj in, kar se je potem godilo -* ne vemo... Samo tako bomo v*tr(gli oblasti in se izognili groi-*Jam in preganjanju. Kot Italijan to skuSal biti g. Simoni v marsi-vem nepristranski in iz neke po-*eb«e ambicioznosti je hotel dvigni naSe Sole; ni se pa zavedal, da to slovenska Sola stalen tip, pro-*tokt razvoja stoletij, nekaj specifično slovenskega, čeprav se tudi •'delanja na najboljše svetovne vzo-*•• Kdor tega ne pozna do dna, šoli •"nogo vzame, dati ji ne more prav Zavezniki kot začasni okupatorji
naSe pokrajine pustijo ves Prejšnji zakonski ustroj in brišejo 8 tu pa tam besedo fašizem. Vsi •okoni, vsa praksa so v glavnem •ti. Obredli so vso Italijo, preden •0 Prišli v Trst in, ko so hoteli tu ••Porabiti izkustva, pridobljena po ^dljevini, so spoznali, da to ne gre.
°dja šolskega oddelka si je pa Se j*čraj sotrudnike iz krogov belih,
* so pobegli, ko je propadlo njih Jtoto doma. Ako jih g. Simoni pro-toSira in hoče, da bo naš narod ča-milosti od njih, čaka zaman Vsake hvaležnosti za to, kar dela.
^Osebno tragično je poglavje o •°lskih knjigah. Da bi nasilno od-*,rami vse knjige, v katerih je ka-^ sled o partizanih in o osvobo-99ni borbi, je vodja prosvetnega °^delka pognal v pogon vse, kar to mogel. Prvo so bile grožnje. Predah so jih zaupno od ust do ust. opisati je jih je bilo sram in po Pravici, zakaj niti fašizem se ni v »cvetoči dobt» povzpel do take absurdnosti, da bi ob sklepu le-razglasil Solo za nepriznano, od-toiel otrokom izpričevalo in še ko-•ttce o počitnicah, vrgel hkratu vse hiifeljstvo na cesto. Učitelji so takemu ravnanju protestirali. ®rovno je, da ZVU po nekaj ?*8seciJi Se ni našla primerne obli-• da bi krivico popravila. -GroZnjam so sledile pisane pre-jtovedi in od najvišje civilne ob-.ti izdani razglas, ki stavi v ak-to> policijo... Zgodilo se je marsi-j J Se prej: streljanje v škedenjski aretacije; sam vodja je več-.rdt prednjačil. Gonja se je nada-le,,ala do konca leta in prav ob 0>,ou dosegla višek.
. nadomestilo za prepovedane •'fige je ZVU naročila berilo zo Ni. razrede. Vsebina in oblika be-® je mizerna: vse obrnjeno, vse knzurirano, brez našega duha tonrto.
*lr,
nekaj za silo z vseh vetrov
'dnih beril, ki pa spominjajo na berila, ki jih je sestavljal ,®ndelj po prvi svetovni vojni. Ce temu dodamo še zgoraj naštete je razumljivo, da so bila ^•ieta berila ZVU s tako tsirn-I tijot, Ker čustev ni mogoče vsi-8vat{ in je maj zatreti, naj ZVU * rnisli, da bo boljše, ko bo tis‘o rpUcalo popravljala z dodajanjem ^•koliko besed o osvobodilnem gi-učinek bo vedno isti. Kar je .. •dno — pod eno ali pod drugo
«Tth»	__	..	..
h
rn'o — ni več za nas: Nasilnikov
••m smo vrgli s sebe za vselej, ^okizimo se s tem, da bodo tt je trajale Se kratek čas in bo Ova šole prešla za stalno v tvr-• roke, kjer bo cilj jasen in smer-t(f°e točno določene; diletantskim .•t>erimentom v naših šolah bomo q al zapisali i*ion resident*. Tudi ** talla Madame Butterflys, t,c'r ,e v začetku nameščajo za stalit'	vrst	nižje pa pišejo, da
čas In brez vzroka lahko ^•tavtjO' „(S0 i)ulU naši ga ko-t/v °d učiteljstva neprestano zah-Podpisovanje nekih izjav — (,V|^?rtoi hočejo iz njih bedne, hlap-Sr,I kreature, da se pomZa/o vsakim. če ne. jih izstradajo... i\,je trenutku, ko se s telavo re-to»ni>tar to hi/o sk°zi četrt stohtja i>»„, ‘tono, pada odgovornost na p, ’r/a, ki to naše delo ovira. x 9ama je naša zahteva, en
na.Hi'f>t • ?i ni n 4t> ker rnnrn
nasvet: Sola je, ker m org *'irsevati jo je treba iz fon-
jih zakladajo naši davki. ‘v°tjna priznanja in neprizna-°* ft. j. pri nas na norm uvej ameriSJra pos>bnost) sl kar ‘kg, a>,,te' Pustite šolo zrelim Iju-L*ai delajo po svoji vesti in ■ ^o0or<lv. kajti odgovorni so pred | tog-"1 in pred ljudmi za to! Ako tog. e Sol, zraven Se pomagati, po-V, «, če ne po umaknite svoje
0<* n«Se Solel
I- K
KONFERENKA SE NADALJE IGRA (15) : 6
Za Romunijo Bolgarija na vrsli
VIŠINSKI: Bolgariji se odreka sobojevništvo, ki ga nekateri tako širokogrudno pripisujejo Italiji
Pariz, 11. — Včeraj ponoči so je zaključilo razpravljanje o mirovni pogodbi z Romunijo, danes pa bo plenum izglasoval osnutek mirovne pogodbe z Bolgarijo. Plenum se torej točno drZi predpisanega dnevnega reda in tako mu ostane še dva dni zasedanj, ko bodo prišle na vrsto mirovne pogodbe z Madžarsko in Finsko. Konferenca nudi isto sliko, kot jo je imela prejšnje dni: »preglasovanje* se nadaljuje in plenum skoro nenehno igra z 14 (15) : 6.
Pri zasedanju o mirovni pogodbi z Romunijo, so se delegati kaj malo bavilj z Romunijo samo. Diskusija se je vrtela bolj okrog podonavske plovbe, vse skupaj pa je močno dišalo po petroleju. Kresali sta se dve različni zamisli demokracije. Prva, ki jo zagovarjajo Anglo-amerikanci, se zavzema • za aritmetično enakost, medtem ko
druga, katere glasnika sta bila Molotov in Kardelj, uči, da je enakost moZna le tedaj, kadar je stvarna. Tako Anglo-amerikanci menijo, da ss šibka Romunija lahko pogaja z močnimi Anglo-amerikanci na osnovi popolne enakopravnosti, medtem ko je po Molotovljevem mnenju tako pogajanje prav toliko enakopravno kot n. pr. med milijonarjem in beračem.
Drugo razpravljanje o mirovni pogodbi z Bolgarijo je pokazalo tudi bistvene razlike v gledanju na položaj na Balkan. Tekom razpravljanj je prišla do izraza politična ofenziva, ki jo skušajo Anglo-amerikanci voditi s pomočjo Grčije: Bolgariji se odreka priznanje za sobojevništvo, ki ga je celo Italija dobila, Grčiji se pa daje potuha v njenih zahtevah po albanskem in bolgarskem ozemlju.
Molotov proti diktatom
„do!arske“ demokracije
Na četrtkovi večerni seji je na Bevinov predlog o internacionalizaciji Donave odgovoril tudi sovjetski zunanji minister Molotov, ki je predsedoval zasedanju. Izjemoma ta njegov govor ni b'l že vnaprej preveden in razdeljen delegatom, ker ga je Molotov sestavil v naglici, medtem ko je Bevln govoril Med drugim je dejal tudi tole: »Nekateri, ki zahtevajo ureditev podonavskega vprašanja, dado vtis, kot da hočejo narekovati svoja povelja zavezniškim državam ' glede reke, ki je last teh držav. To pomanjkanje nepristranosti ugotavljamo pri na-inu, kako skušajo nekateri rešiti podonavsko vprašanje*. Molotov o-značuje mednarodno podovavsko upravo, ki so jo ustanovili pred 90. leti, kot izraz izraz to imperialistične politike 19. stoletja. «Ce stvarno nameravamo opustiti imperializem 19. stoletja, zakaj bi se morali vondar tako krčevito oklepati teh imperialističnih ostankov?
Kaj pa Suez in Panama
Ce moramo govoriti o enakopravnosti držav na rečnih poteh, o enakih možnostih za vse, moramo to delati nepristransko ‘n pošteno. Ni namreč samo Donava mednarodna rečna pot, govorimo tudi o Sueškem in o Panamskem prekopu, pri katerih je prizadetih mnogo držav. Ce dajete enakopravnost in isto možnost državam, kot so n. pr. Rumunija, Bolgarija in Jugoslavija, kaj se bo zgodilo z njihovimi industrijami? Prilastil si ji
bo ameriški kapital! In tako bomo na svoji rodni zemlji poslušali angleško in ameriško govorico, kadar koli bomo odprli radio.
Kapitalisti hočejo zagospodariti Podonavju
AH je mogoče majhnim državam svobodno tekmovati z ZDA in Veliko Britanijo ter hkrati obraniti neodvisno politiko? Prav gotovo ne! Zopet bi padle v odvisnost tujcev. V sedanjih razmerah enakost možnosti ne pomeni enakopravnosti, temveč pomeni gospodarski položaj, v katerem kapitalisti lahko postanejo gospodarji vseh držav in jim zavladajo po mili volji na osnovi »dolarske demokracije*.
Prav zaradi tega ne smemo prehitro rešit; podonavskega vprašanja. Ce ima kdo moč dolarjev ali funtov, nima zato pravice vsiljevati svoje volje in dapati povelja premaganim in zavezniškim državam*.
Glasovanje o pogodbi z Romunijo
Ko je Molotov zaključil svoj govor so prešli na glasovanje in običajni »glasovalni avtomat* je s 15 glasovi odbil sovjetski predlog. Tako bo Donava ostala odprta mednarodni plovbi in sklicana bo podonavska konferenca, katere se bodo udeležile vse podonavske države in štiri velesile. Le-ta bo določila novo mednarodno upravo za Donavo.
Sprejeti so bili tudi členi o reparacijah. Sovjetska zveza bo dobila od Rumunije na račun reparacij 300 milijonov dolarjev. Rumunija bo morala plačati odškodnino tudi britanskim in petrolejskim družbam.
Rumunijo bo vezala določba o največji ugodnosti, to se pravi, da bodo vse države imele v Rumuniji pravico do enakih trgovskih ugodnosti. Vojaška določila omejujejo mmunsko vojsko na 120 tisoč mež, mornarico na 15 tisoč mož in zračno silo na 150 letal, toda brez bombnikov. Glede torpedovk je prišlo do živahne diskusije, ker se je Byrnes spričkal s sovjetsko delegacijo, al! naj ima Rumunija pravico tudi do teh ladij. Ker je bilo že polnoči, je Byrnes naglo odjadral domov, ne da bi počakal izid glasovanja in to s pretvezo, da bo moral že zjutraj ob 8.30 uri prevzeti predsedstvo plenuma ter da mu je osemurno spanje nujno potrebno. Glasovanje, s katerim so sprejeli osnutek mirovne pogodbe z Rumunijo. je trajalo 5 ur in je bilo zaključeno ob 1.50 url.
Pretresanje pogodbe
z Bolgarijo
Davi je plenum pod predsedstvom ameriškega zunanjega ministra Byrnesa začel razpravljati o mirovni pogodbi z Bolgarijo ki mora biti še danes izglasovana. Ob na pol prazni dvorani Je prvi spregovoril poljski delegat Wijerelowski in nastopil proti pretiranim grškim zahtevam proti Bolgari j'..' Dejal je, da so reparacije, katere terja Grčija od Bolgarije, pretirane, ker se Bolgarija ni borila proti grškemu narodu. V teh pretiranih zahtevah vidi poljski delegat- roko mračnih s'.I,
100.000 ljudi demonstrira
proti oprostitvi Schachta, von Papena In Fritscheja
Ecrlin, 11. - List «Neues Deutsch-land* poroča o demonstraciji kakih 100.000 oseb v Lipskem proti oprostitvi Schachta, Fritscheja in von Papena. Opaziti je bilo napise »Smrt vojnim zločincem*, »Hočemo trajni mir*,
Reakcija ljudstva zaradi oprostitve Schachta, von Papena In Fritscheja je bila zelo ostra in se na splošno strinja s sovjetskim stališčem, da bi morali ti ljudje plačati za sveje zločine. Kaj bo sedaj z njimi? Gctovo se ne bodo zatekli v sovjetsko cono in tudi ne v francosko. Američani ne bi imeli nič oporekati, a zelo verjetno se bodo trije možaki počutili varne v angleški coni. Možno je, da se bodo znova posvetili raznim poslom. Schacht financam, Fritsche nacistični agitaciji in von Papen kot nameščenec vojaške vlade. Ta možnost nikakor ni pretirana. Bivši nacistični kralj orožja Stinnes Je bil
Pariška predstava v Luksemburški palači je ko-neana. Zastor je padel, vendar ni aplavza demokratske svetovne javnosti, ki naj bi priklicala umetnike ponovno na oder. Odigrali so svoje u-veibane vloge in pridno poslušali su flor je Bgrnesa in Bevtna. Pred-stiamiki vzhodno evropskih driav so se zaman trudili, da bi prinesli novega duha (n privedli do zmage pravilna načela resnične demokracije in iskrenega sodelovanja med narddi.
Pojem demokrtuMje 1e padel na slopnjo navadne g’.at'ovalne tehnike z izkoriščanjem odvisnih driav. Vsa prikazovanja, utemeljevanja m dokazmamja so sicer poslušali, vendar pa g/asornli — verjetno mnogokrat proti lastnemu boljšemu prepričanju — ta. ko, kakor sta to zahtevala pred-Slavnik ameriške reakcije in finančne oligarhije Bi/ntes in laburistični predstavnik angleškega imperializma Bevln. Demokracija se ne izraša s preglasovanjem, temveč s sporazumevanjem in ravno takega sporazumevanja pogrešamo na zadnji konferenci. Enako tudi organizacija Zdru.e-nih narodov nima bodočnosti, če bo obveljalo načelo prreglasova-
pred kratk'm izpuščen, bivši šef nacističnega transportnega midstr-stva pa je bil imenovan za generalnega železniškega ravnatelja v angleški coni. Niimberške oprostitve bodo še pospešile sodelovanje z nacističnimi industrijict, ki se že izvaja v zapadnih conah.
Upor na Portugalskem
Lizbona, 11. — Javljajo, da je v severni Portugalski prišlo do civilne in vojaške vstaje, ki pa jo je vlada takoj udušjla. Po še nepotrjenih vesteh Je portugalska vojska izrdčila Salazarjevi vladi ultima-tum, naj preda oblast.
V Madridu izjavljajo, da se Lizbona nocoj še ni pomirila in misH-jo, da bo prišlo do novih zaplet-ljojev.
Vojaštvo je še vedno v pripravljenosti. V Lizboni in v ostalih delih države so pod vzeli varnostne ukrepe.
ki skušajo izvajati pritisk na novo bolgarsko ljudsko oblast in dajati potuho bolgarskim reakcionarjem.
Caldaris ima apetit
Takoj za njim je seveda ostro u-daril po Bolgariji grški ministrski predsednik Caldaris. .Skliceval se je na to, da je Bolgarija pod vodstvom nemške koburške dinastije že trikrat v zgodovini vdrla v Grčijo. Ni pa pri temu upošteval, da so Bolgari ogračunali doma z vsemi imperialisti in s protiljudsko monarhijo. Kljub temu je zahteval, da Bolgarija odstopi del svojega ozemlja. Kako zelo ima na piki Bolgare je dokazal tudi s tem, da je protestiral proti temu, da Rumunija ods‘opi Bolgariji del Dobrud-že. Pritožil se je tudi nad tem, da je Bolgarija Izšla iz vojne v boljšem stanju kot pa Grčija sama, čeprav je poslednja bila stalno na zavezniški strani.
Prot; Cardarisu je nastopil jugoslovanski delegat Moša Pljade, ki je poudaril prijateljstvo med Jugoslavijo in novo Bolgarijo. Očital Je Veliki Britaniji in ZDA, da niso upoštevale spremembo vladavine v Bolgariji, ki je prešla iz starega reakcionarnega režima v sedanjo ljudsko demokracijo. Pijade je nato napadel Grčijo, »ki kali dobre odnošaje med balkanskimi državami. Zadržanje sedanje grške vlade, onemogoča grškemu ljudstvu sodelovanje in prijateljstvo z ostalimi balkanskimi narodi*.
Višinski proti sumljivi grški politiki
Splošno pozornost je nato vzbudila pojava Višinskega, ki se že dva dni ne udeležuje plenarnih sej, ker je bil zadržan no sejah namestnikov štirih zunanjih ministrov, ki mrzlično pripravljajo snov za svet štirih. Občividno utrujen od prevc-
5 !<M OD MORJA
nja, ker bi to vodilo k temu, da bi se driave, ki bi bile s tem glasovalnim načinom pritisnjene ob stran, končno naveličale tega načina in izvajale psotrebne posledice. S takim postopanjem bi u-tegnih uspeti, da delijo svet v dva ločena tabora, kar je ielja nekaterih ozkih krogov reakcije in protiljudske svetovne finančne plutokracije. V teh krogih so še celo zagovorniki preventivne vojne proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom. Taka vojna bi bila v svojem bistvu borba proti progresivni ljudski demokraciji, ki se sedaj poraja v prehojenih slo-vansk’h driavah evropskega vzhoda, ki so si dejansko priborile novo svobodo s tako ogromnimi irtvami in s tem tudi veliko doprinesle k skupni zmagi zaveznikov prott nacifašizmu. Sedaj so na delu ponovno tiste zakulisne temne sile, ki so pahnile svet v prvo in drugo svetovno vojno. Saj so one ustvarile nad fašistično tvorbo e namenom, da ustxxiri stanje, ki je vodilo k velikemu
svetovnemu spopadu. Danes isti krogi skušajo pripeljati svet ponovno v vojno po istih poteh samo z spremenjenim videzom.
Razvoj človeške druibe gre po določenih naravnih zakonih kakor rast posameznega človeka. Dokončno je vedno zmagovaleo naravni zakon razvoja ne glede na ovire, ki jih postavljajo tiste sile, ki si naravnega razvoja ne ielijo, bilo to ie iz katerega koli razloga. Vidimo postavljanje takih umetnih ovir skozi vso zgodovino človeštva, naj se Ze taka ovira imenuje inkvizicija ali naci-fašlzem. Vedno js Sel naravni razvoj preko njih evolucijsko ali re-voludjsko, brez mednarodnih spo/radov ali pa z mednarodnimi spopadi. Zakoni razvoja veljajo za žloo in mrtvo snov. Bodisi v makrokozmu kakor v mtkrokoz-mu vidimo nastajanje in razvoj po podobnih zakonih. Zakoni veljajo za celoto in so veljavni za posameznike, zato ker so del te celote. Rri tem je čas tisti glavni činttclj, ki daje prav neizbcl cl
likega dela, pa tudi nevoljen zaradi anglo-ameriškega zadržanja do bolgarske vlade, ki je biila sestavljena tudi po njegovem osebnem posredovanju, je med svojim govorom delal tako odločne kretnje z roko, da je prevrnil kozarec vode, ki se je zlila z govorniškega odra naravnost nekamu prevajalcu na glavo.
Višinski je pri tem ostro ožigosal »demokracijo dolarja*, ki ima bolgarsko vlado za.»ilegalno*. Zelo se je zgražal,»da se Bolgariji ne prizna sobojevništvo, ki ga Anglo-amerikanci tako širokogrudno pripisujejo Italiji rekoč, da se je poslednja bore malo borila na zavezniški strani. Poudaril je veliko razliko med novo demokratično Bolgarijo in politično nazadnjaško grško vlado, ki vodi sumljivo zunanjo politiko. Zato se je Višinski upiral grškim teritorialnim zahtevam proti Bolgariji in dejal, da take zahteve dajajo konferenci napadalen značaj.
Prvič nastopa ženska na plenarnem zasedanju
Za njim je govoril britanski delegat Alexander, Iti se je pritožil,
da grške »junaške uslugč* med vojno niso dobile zadostnega priznanja in je zahteval, naj se Bolgariji prepove dalekometno orožje in obmejne utrdbe.
Naslednji prvi govornik je vzbudil prav posebno zanimanje; ker je to bila prva ženska, ki je nastopila na plenarnem zasedanju. To je bila češkoslovaška delegatka dr. Bertruda Sekanova, pravnica češkega zunanjega ministrstva. Dejala je: «Do da-nes je krnela beseda Belkan zelo slab pomen, toda tega pomena mu n so dali balkanski narodi. Po tej vojni upajo balkanski narodi obdržati svoje države v svojih rokah, otresti se tujega vpliva in postati branik demokracije In svobode. Nova Bolgarija je v polnem razvoju. Bori se proti ostankom faš:zma in si gradi politično ter gospodarsko demokracijo*.
Giasovanje
Nato so prešli delegati na glasovanje, ki se še nadaljuje na nočni seji, Bolgarija bo morala plačati 125 milijonov dolarjev odškodnine Jugoslaviji in Grčiji. Tudi pot je prišel do izraza glasovalni stroj »večinskih držav*: Bolgarija ne bo smela graditi utrdb, njene oborožene sile bodo zelo omejene. Odb't je bil beloruski predlog, naj se Bolgariji prizna sobojevništvo.
Splošno iznenadenje pa je vzbudilo glasovanje o členu 1., ki priznava Bolgariji meje, ki jih je imela 1. januarja 1940 in tako odb’ja grške teritorialne zahteve. Za ta člen je glasovalo samo 9 delegatov ('■•eliki štirje in slovanske države). To je prvi primer, da predlog sveta štirih zunanjih ministrov ni dobil večine.
La Guardia pobija neumne
in neodgovorne izjave
Pojasnilo o pošiljki tračnic Jugoslaviji
Washington, 11. VZN. — Glavni ravnatelj ustanove Unra La Guardia je v izjavi, ki je bila objavljena včeraj na tiskovni konferenci, napravil pregled o polc2aju glede pošiljke tračnic Jugoslaviji, ki so bile prvotno namenjene Kitajski.
La Guardia je izjavil, da mora dati o tem izjavo, da pobije »mnoge neumne in neodgovorne izjave*. Sporočil je, da je preusmerjanje teh 7000 ten tračnic odobrilo zunanje ministrstvo z vednostjo drugih zainteresiranih federalnih ustanov .n
Sfepinac obsojen na 16 let prisilnega dela
Beograd, 11. VZN. — Nadškofa Stepinca so danes spoznali za krivega zločinov proti državi. Obsodil; so ga na 16 let prisilnega dela in na odvzem civilnih pravic za pet let po prestani kazni.
Polkovnika Erika Lisaka, bivšega tajnika monslgnorja Stepinca, so obsodili na smrt z obešanjem.
Obsodbo je izreklo vrhovno hr-vatsko sodišče v Zagrebu.
Ivan Salič, drugi bivši tajnik nadškofa Stepinca, je bil obsojen na 12 let prisilnega dela ter na izgubo civilnih in političnih pravic za nadaljnjih 5 let.
Boj za ustavo v Franciji
V nedeljo bo francosko ljudstvo glasovalo za novo ustavo
Pariz, 11. . Tass — Komunistična in socialistična stranka, M R P, Splošna delavska zveza, Zveza za človeške pravice, Narodna fronta, Zveza mladih francoskih republikancev in Zveza malih trgovcev vodijo kampanjo za odobritev novega osnutka ustave, za katerega bodo glasovali 13. oktobra.
Tri glavne stranke: komunistična, socialistična in M R P, ki zagovarjajo odobritev nove ustave, so na volitvah 2. junija dobile skupno 75% glasov vseh volivcev.
V francoskih političnih krogih menijo, da se bo del volivcev, ki so pri zadnjih volitvah volili za MRP in socialistično stranko, vzdržal glasovanja za novo ustavo, ali pa bo glasoval celo proti. Razen tega Je treba pri odobritvi nove ustave upoštevati tri glavne stranke. Te tri stranke menijo, da je treba čim-prej končati z nevarnim začasnim režimom, ki se vleče preveč na dolgo, medtem ko glede oslalega ne soglašajo. ■
Vsi prdstavniki R M P, ki so nastopili na raznih zborovanjih za referendum, poudarjajo, da ima njihova stranka novo ustavo za začasno in da bodo pozneje zahtevali njeno revizijo kakor tudi ojačenje oblasti predsednika republike ter razširjenje pravic drugega doma. Z drugo besedo se približujejo De Gaulle-ovcmu načrtu ustave.
Pri kampanji za odobritev nove ustave se M R P vzdržuje vsake kritike generala De Gaullca in hkrati odklanja vsako skupno akcijo s komunistično stranko.
Tajnik komunistične zveze Sen-skega departementa je predlagal krajevnemu vodji MRP, naj bi se organizirala skupna kampanja v prid novi ustavi, slednji pa je odklonil ta predlog in izjavil, da obstojijo med tema dvema strankama kljub enakemu stališču, ki sta ga zavzeli glede referenduma, resna nesoglasja, ki onemogočajo njihovo skupno akcijo.
Socialisti se Izrekajo proti načrtu ustave, ki ga je predlagal De Gaul-le. Blumov predlog, naj bi se posli predsednika republike združili z o-nlmi ministrskega sveta, pa pripravlja teren za revizijo ustave v
resnici naravnega razvoja. Vse to, kar ljudje ustvarjajo proti naravnim zakonom, zmelje čas v prah in pepel. Zgodovina bo dokazala, da so bili premnogi sklepi pariške konference ovire proti naravnemu razvoju, čas bo zmlel v prah in pepel mnoge sklepe glasovalnega stroja, ki sta ga ustvarila Byrnes in Bevin. Razvoj ljudstev bo šel mimo tega, kakor je šel vedno v zgodovini in trajnost sklepov bo tem krajša, čim bolj so bili nenaravni.
Zadriati slovenski narod pet kilometrov od morja, odvzeti mu njegova naravna gospodarska, prometna in kulturna središča, so nenaravne rešitve, ki se lahko uveljavijo samo s silo in so zato samo prehodna, to je dokler se ta sila lahko uveljavlja na doiič-nem predelu. Naravna rešitev bi zajamčila mirni razvoj in bi predstavljala trajnejšo rešitev, ki M trajala, dokler ne bi nastal novi poloiaj zaradi nadaljnjega naravnega razvoja. To, kar so sklenili v zvezi s Primorjem, je sunek proti naravnemu razvoju tn zato obsojeno na kratkotrajnost. Iz Primorja se paS ne da umetno ustvariti Odmorje in iz Trsta ne h lobija.	Dr.	K.	C.
duhu degollističnih zahtev. Razen tega opravičujejo socialisti De Geullove razloge za ustvaritev močne predsednikove oblasti. Republikanska stranka svobode, levičarska republikanska zveza, degolll-stična zveza, socialistična in demokratična stranka, republikanska stranka in socialna stranka sprave vodijo aktivno kampanjo proti odobritvi nove ustave. Zadnje tri stranke dejansko ne obstojijo in ne morejo na, noben način vplivati na izid referenduma. Ostale tri stranke pa obilno finansirajo trusti in banke, tako da razpolagajo z velikimi materialnimi stredstvl za svojo kampanjo.
Nekatere organizacije niso zavzele odrejenega stališča do ustavnih vprašanj, in prepuščajo svobodo svojim članom, da volijo, kakor se jim zdi. Med temi organizacijami so francoska krščanska delavska zveza, splošna poljedelska zveza in narodni svet podjetnikov.
Zadržanje katoliškega klera ima veliko važnost za izid referenduma 13. oktobra. Zadnje dni so v vseh cerkvah in Župniščih brali priporočila škofov in nadškofov svojim vernikom spričo referenduma; ta priporočila kažejo, da katoličani v tem vprašanju niso enoglasni. Z ene strani pozivajo vernike, naj glasujejo proti ustavi, medtem ko so drugi za ustavo. Montaubanški
klonijo novo ustavo, medtem ko je toulouški škof mnenja, da bodo Francozi ugodno sprejeli novo ustavo, ker so naveličani začasnega režima.
Smrtna kazen za črno borzo v Franciji
Pariz, 10. VZN. — Kot poroča »Reuter*, je uradno poročilo danes prvič zagrozilo z izvajanjem zakona. ki ga je pred manj kot enim tednom odobrila francoska zbornica. Ta zakon odreja smrtno kazen za zločine v zvezi s črno borzo.
Poročilo, ki ga je izdal prefekt okraja spodnje Stne, je omenilo znatno število oseb, ki so jih danes aretirali v zvezi z nevednostmi, ki so jih — kot pravijo — zasačil! pri razdeljevanju izdelkov iz moke. Pojasnjuje, da bodo »glede na težko krivdo oni, ki so najbolj krivi, kaznovani po določilih zakona od 4. oktobra, ki so ga uvedli na predlog ministra za prehrano*.
Franclja predlaga proces proti nacističnim organizacijam
London, 11. - VZN — Francija je zahtevala od Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze, da ustanovijo mednarodno komisijo, k; bo pričela s procesi proti posa-
da so ukrenili vse za nadomestitev materiala za naslednje pošiljke Kitajski, preden so odobrili to preusmerjen je.
Izjava La Guardie pravi na nekem mestu: »Zaradi nakopičenja v kitajskih lukah je bilo potrebno zadržati transporte, izvzemši 2 vilske in zdravniške, dokler ne bo zopet mogoče nadaljevati z izkrcanjem ladij ob njihovem prihodu.
Do zadržanja transportov Je prišlo zaradi tega, da bi omogočili prevoz vsega materiala, ki ga je nujno zahtevala Kitajska in katerega bodo lahko izkrcali in takoj razdelili. Kopičenje v lukah stane Ur.ro na stotine tisoč dolarjev leža-rine. Denar, ki se izda za skladiščenje,'ne gre za hrano v prid sestradanemu ljudstvu. Ko nem je bilo mogoče, smo poslali material in opremo, ki ju je nakupila Kitajska in ki se je kopičila v skladiščih, drugam. Razume se, da se pri tem razpolo21jivost tračnic za Kitajsko ni zmanjšala. Da bi preprečili stroške nekoristne ležarine, je bila dovoljena preusmeritev približno 7000 ton tračnic v Jugoslavijo.*
meznlm članom štirih nacističnih škof poziva vse vernike, naj se 13. | organizacij, ki jih je niirnberško oktobra udeležijo volitev in naj od- sodišče proglasilo za kriminalne.
Angleži se pogajajo
z Egiptom, da bi utrdili gvo)e gospostvo
Kairo, 11. (Tass). — Egipčanski tisk soglasno obsoja namero Sidki paše, ki se odpravlja na potovanje v London. Listi menijo, da kaže ta njegov namen vidno željo po sklenitvi nove pogodbe za vsako ceno.
Arabski egipčanski listi so objavili poziv vafdietične stranke, ki pravi, da je država v nevarnosti in da je vsem jasno, da kaže Sidki paša šibkost in malo dobre volje pri obrambi egiptovske stvari. Vse to bo dalo Angležem novega upanja za vzpostavitev njihovega gospostva. Država terja, naj se čuva njena svoboda in čast. Vse stranke, organizacije in posamezni državljani so poslali kralju proteste, naj se Sidki paša odreče svojemu načrtu.
Zveza muslimanskih bratov je poslala kralju brzojavko, v kateri pravi med drugim, da se Angleži poslužujejo pogajanj z Egiptom zato, da bi ojačili svoje Interese, ki niso v skladu s svobodo In neodvisnostjo Egipta. Potrebno je odpovedati pogodbo iz leta 1936. in zahtevati popolno izpraznitev Nilske doline. Ce bo potrebno, se bo ljudstvo moralo boriti za popolno neodvisnost in za resnično svobodo.
Res čudno, pravi »Le Monde*, da Je vsakikrat, ko se dvigne proti Franciji glas v Kairu, Damasku ali Bagdadu, to samo odmev britanske vlade ali njenih tajnih svetovalcev.
Cernu dobiva vsako protifranco-sko gibanje v severni Afriki moralno in materialno podporo nekaterih britanskih krogov? V sedanjih modernih rannerah imajo same velike gospodarske in politične enote mo2nost življenja. Ločitev cd francoske zveze bi pomenil prehod v območje Velike Britanije.
Britanski naklepi v francoski severni Afriki
London, 11. — List »Le Monde* obtožuje Veliko Britanijo, da je odgovorna za naraščajoče vznemirjenje v francoski severni Afriki. List pravi dalje, da arabski tisk govori o nekem preganjanju nacionalistov v francoski severni Afriki. Za temi bobnečimi besedami, da se skrivajo večji materialni interesi.
Premikanje britanskih čet v Grčiil-zanikujejo
London, 11. VZN. — V Atenah odločno zanikajo glasove, po katerih naj bi se v severni Grčiji vršila premikanja britanskih čet Izjavljajo, da demobilizirajo in da zato nadomeščajo nekatere može, drugi pa gredo na dopust in se nato vračajo na svoja stara mesta.
Neka vest iz Aten pravi, da so se britanski vojaški krogi pcslužili prilike, da bi opozorili,-da grški uporniki v svojih napadih na grška mesta in vasi posebno pazijo, da ne vpletejo v spopade britanskih čet in da je še tisto malo število ranjenih in mrtvih med britanskimi vojaki treba pripisati golemu naključju.
General Morgan v Vfasliinglonu
London, 11. . VZN — Britanski vojni minister naznanja, da bo general sir WilUam Morgan, sedanji vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju, sprejel funkcijo načelnika glavnega stana britanske vojske v Waahingtonu.
Prelet ameriških letal
London, 10. VZN. — Ameriška zračna prevozna služba v Nemčiji je sinoči izdala odredbo, da ne sme nobeno ameriško civilno ali vojaško letalo preleteti Češkoslovaško, Madžarsko in Rumunijo ali tam pristati. Poveljstvo ameriškega vojaškega guvernerja, generala Mc Narneya je zdaj naznanilo, da so Izdali protiodredbo glede (^eškcslo-vaške in Madžarske ne pa glede Ru. munije.
Po ameriški krivdi ohromljen promet na Češkem
Praga, 11. — Kot poroča dopisnik Tanjuga, je češkoslovaški prometni minister Pietor podal pred prometnim odborom narodne skupščine poročilo, v katerem je dejal, da delajo češkoslovaške železnice v ve llko izgubo, ki bi ob koncu tega leta utegnila znašati okoli dve in pol milijardi češkoslovaških kron. Poudaril je potrebo po varčevanju, da bj se izguba na ta način zmanjšala.
Minister Pietor je prikazal nato stanje rečnega prometa in dejal: »Razvoj rečne plovbe je popolnoma ohranjen, ker ameriške okupacijske oblasti še vedno zadržujejo velik del našega rečnega brodovja.*
Minister Pietor je govoril nato o ob.novj prometa v okviru vladnega dveletnega načrta in prikazal, da je za potrebe prometa določenih 13.892,000.000 kron. Iz te vsote bo prometno ministrstvo nabavilo 3000 potniških voz, 335 lokomotiv, 275 tenderjev, 250 motornih voz, 2000 avtobusov, 2400 kamionov, popravilo pa bo 25.000 tovornih vagonov..
Nova baza ZDA?
Ameriške vojaške oblasti zahtevajo del neapeljskega Dristanlšča
Rim, 11. — Ameriške vojaške oblasti so zahtevale od italijanskih mornarskih oblasti, naj jim začasno odstopijo del neapeljskega pristanišča, ki naj bi služilo za pomorsko oporišče sredozemski mornarici Združenih driav.
Neapeljska trgovinska zborlca je poslala italijanski vladi odločen protest, ker bi žel tak odstop v škodo trgovskega prometa in delavcev in ker bi morali mnoge, ki so zaposleni pri obnovi pristanišča, odpustiti.
V Ameriki preucufeio nova oroiša
London, 11. VZN. — Ameriški vojaški strokovnjaki so včeraj v kraju Whitc Sands (Nova Mehika) izstrelili nemško raketo »V 2», ki je dosegla višino 16 km. Raketa je bila opremljena s fotografskimi aparati in drugimi napravami, da bi mogla registrirati kozmične žarke. Raketa je imela tudi posebne naprave, ki so jo 11 minut vzdrževale v zraku in ki so tudi zavrle njen prehiter padec.
Vcjni minister Patterson je ameriški zvezi dela v Chicagu izjavil, da bodo Združene države po vsej verjetnosti v nekaj mesecih mogle izdelovati izstrelke z veliko večjim akcijskim premerom, kakor so ga imele nemške rakete na velike razdalje.
Ameriški ministri razpravljajo o dobavi mesa
Washlngton, 11. — Vsi ameriški ministri so se sestali pri predsedniku Trumanu in so razpravljali o vprašanju dobave mesa. Poljedelski minister Anderson Je po sestanku Izjavil, da Truman preučuje zadevo in da bo ukrenil vse za rešitev te hude krize. Izjavil je tudi, da niso sprejeli še nobenega sklepa o ukinitvi nadzorstva nad cenami mesa in o zagotovitvi dobave mesa.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 T*
— I I žili
12. oktobra 1946-
Dvojna mera
Prav dobro ae Se spominjamo, ko je Zavezniška vojaška uprava in z njo vojaška policija razklasila, da ni dovoljeno razobešanje zastav na poslopjih, ki so zaaedena od zavez-
nikih oblasti. Ko je pred meseci goriški odvetnik dr. Peter Medvešček razobesil zastave, je prišla vojaška policija ter ga prisilila, da je zastave odstranil, češ da se v poslopju nahaja urad AIS. — Te dni pa lahko vidimo v Gorici Italijanske zastave po istem poslopju in Se marsikje drugje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Še o rekvlzlciji kina Nazionale
Nedavno smo poročali o rekvizi-ciji kina »Nazionale*. V tej zvezi je zanimivo, da je pristojna oblast hkrati obljubila, da bo vrnila tržaškemu občinstvu gledališče »Ros-setti*, ki je ta čas v vojaških rokah. Toda odgovornim oblastem se tako strašno mudi, da morajo že v ponedeljek dobiti gledališče »Nazionale* za zavezniško vojsko, gle-dal šče »Rossetii* bo pa na razpolago Sele čez mesec dni (če ne ostane le pri obljubi). Sicer je to gledališče glede števila prostorov še enkrat tako veliko od kina »Nazlo-nale», po svoji tehnični ureditvi pa za prvim mnogo zaostaja.
Višinski pozdravlja
tržaške delavce
Predsednik MOS-a Pogassi o delu primorske delegacije v Parizu
Zakai nam ne vrnejo avtobusne postaje?
Rekvlrirall so hctele, kinodvorane in stanovanja, celo glavno avtobusno postajo v Trstu. Morda spada med najneprljetnejše rekvizlci-je prav avtobusna postaja na trgu LibertA. V zimskih mesecih ljudje to še posebno hudo občutijo, ko morajo v dežju in burji čakati na prostem. Povrh je sedaj res težko spoznati, kje je treba čakati na en ali drugi avtobus. To pomanjkanje su čutile tudi avtobusne tvrdke v Trstu in se obrnile /zato z do podrobnosti izdelanim predlogom na ZVU Tedensko odhaja iz Trsta 185 avtobusov, od teh 24 s prikolico, in enako je število prihajajočih. Dnevno odhaja iz Trsta in prihaja v Trst po 30 avtobusov, računajoč s 35 potniki na avtobus, torej dnevno 2.100 potnikov. 2000 ljudi, ki bodo v bližnjih zimskih mesecih Izpostavljeni vsem vremenskim nepri-likam, cele tone prtljage, ki jih bo treba nakladati in razkladati v dežju, burjl in mrazu. Naj ne omenimo številnih pomot, katerim je vzrok, da so sedaj poedine avtobusne postaje raztresene po vsem mestu. Marsikdo Je že zamudil svoj avtobus ali pa moral v dežju s prtljago skozi vse mesto, ker je mislil, da mora vstopiti na trgu Uni-t&, pa je bil odhod iz ulice Beccaria alt Fabio Severo ln podobno.
ZVU prepovedala oredavanje o zadružništvu
Kanalski guverner ne pozna več svobode zborovanja. Tako Je dne 10. oktobra odgodll dovoljenje za množično zborovanje v Kanalu, na katerem Je bilo napovedano zadružno predavanje. Taka predavanja. ki so v prid napredku našega gospodarstva so na Kanalskem zelo zaželjena. Zato se Kanalčanl o-gorčeno vprašujejo, kje bi moral biti vzrok te prepovedi.
Vratarji stavkajo daljo
Kakor smo že poročali, so začeli vratarji 9. t. m. opeftnoči stavkati, ker niso mogli več prenašati ne-vzdržljlvih gmotnih razmer. Pripetilo pa se je, da so razni stanovalci napadli vratarje, ker Jim n'bo služili kakor prejšnje dni; to pa je zelo razkačilo vratarje. Namesto da bi stanovalci ovirali vratarje, ki stavkajo, naj bi jih rajši podprli v njihovih zahtevah.
Predvčerajšnjim se Je na desetine vratarjev Javilo pri Enotnih sindikatih in jih obvestilo o izsiljevanju policije, ki so jo poklicali stanovalci. Ogrožen! vratarji pozivajo vse stavkujoče, naj ne odnehajo od borbe, temveč naj jo še ojačijo. Po drugi strani pozivajo vse vratarje, ki še niso pričeli stavka*!, da se Jdm takoj pridružijo.
Darovi In prispevki
Za sirote padlih partizanov je darovala tov. Mankoč-Gec Damjana iz Sežane ob svoji poroki 1100 lir.
V počastitev spomina blage pokojno vdove Galperčičeva sta dar©, vala brat in sestra 2000 lire za sirote podlih partizanov. Najlepkn hvala I
Okrajni odbor Rdrčega križa v Sežani Javlja, da Je prejel v tretjem četrtletju od Prosvetnega društva »Kraški vrh» 500, iz Koprive 475 in iz Godenj 105 lir prostovoljnih prispevkov.
Preteklo sredo je na seji MOS-a za Trst predsednik tov. Pogassi podal poročilo o delu delegacije v Parizu. Po krajšem uvodu je govoril o raznih načrtih tržaškega statuta ter poudaril, da stara oligarhija spletkari, da bi s pomočjo guvernerja ohranila svoje položaje. Pr! tem se udinja Anglosasom. Dejal, je, da je upati, da bo svet štirih črtal nekaj omejevalnih deločb ter da bo statut vsaj delno demokratičen. Naloga ljudstva bo podpirati svoje zastopnike in preprečiti, da se skupščina ne bi popolnoma podvrgla guvernerju. Preden je delegacija odpotovala, j? obiskala Višinskega ter se mu zahvalila za vso podporo. Tudi Višinski je izrazil delegatom vso svojo zahvalo In izrecno prosil tov. Pogassija, naj vse tržaške delavce prisrčno pozdravi. Končno je tov. Pogassi pozval vse zdrave konstruktivne sile, naj ee združi jo v skupni obrambi pred im-perlaI'zmom ter tako preprečijo kolonizacijo v Trstu. Nato so vsi svčtnlki po živahni diskusiji soglasno Izrazili pohvalo delegaciji. Na koncu so izglasovali še resolucijo, v kateri estro protestirajo proti pariškim sklepom. Zahtevajo tudi oblast ljudstva, ki jo bo izvajalo
po svobodno Izvoljeni skupščini ln vladi, ki jo bo imenovala skupščina.
Za spomenik padlim svetokriškim partizanom
Svetokriškl partizani so sklenili, da vsem padlim partizanskim junakom, ki počivajo pri Sv. Križu ali pa so doma iz te vasi, postavijo dostojen spomenik, ki to spominjal še pozne rodove na junaštvo teh tovarišev v narodno osvobodilni vojril.
Spomenik bo veljal okrog 160.000 lir in akcijski odbor, ki je prevzel nalogo da ga postavi, upa z denarnimi akcijami in kulturnimi prireditvami zbrati potrebna sredstva.
Akcijski odbor poziva vse tovarišice in tovariše, ki imajo razumevanje za veliko žrtev padlih za svobodo, naj s svojimi prispevki omogočijo postavitev dostojnega spomenika.
Zaposleni part’zanski tovariši so že sklenili, da zaslužek enega dne darujejo za spomenik. Pozivamo tovariše, naj sledijo temu lepemu zgledu. Prispevki se bodo pričeli pobirati v nedeljo 13. oktobra.
Preskrba
DELITEV TESTENIN. Danes začnejo razdeljevati vsem potrošnikom tržaškega okrožja (izvzem ši Trst) po 1 kg testenin, na odrezek XIII testenine, živilske nakaznice julij-oktober. Razdeljevanje se konča 31. t. m.; cena 26 lir kg.
ŽIVILSKI URAD TRŽAŠKE MESTNE OBČINE JAVLJA, da morajo potrošniki tržaške mestne občine do 20. t. m. vpisati pri dobaviteljih racioniranih živil, vštevši kruh, živilske nakazice november 1946-februar 1947. Potrošniki morajo čimprej dvigniti pri mestnem živilskem uradu nove živilske nakaznice, če jim Jih lz raznih razlogov niso dostavili na dom. Po nakaznice naj pridejo dva dni po tem, ko so jih raznašalcl v istem kraju izročili.
DELITEV TOBAKA. V tednu od 13. do 18. t. m. bodo potrošniki dobili na odrezek št 42 tobačne nakaznice 20 cigaret »Alfa* in dve «Toscani». Na isti odrezek bodo lahko dobili tudi en paket »Fib* za 70 lir.
Poziv
V drevoredu XX, Ssttembre so pretekli ponedeljek* okrog polnoči aretirali nekega angleškega vojaka. Dolžijo ga, da Je z naperjenim samokresom izsiljeval od raznih civilistov denar. Sedaj pozivajo vse, katerim se je približal ali ki so ga videli pri njegovem početju, naj to takoj javijo glavnemu stanu vojaške policije »H. Q. C. M. P. Triestes (ul. Cicerone 5).
Tihotapcem in ponarejevalcem
se je pridružil še fašist
Pred dnevi smo poročali o aretaciji L. Sumberaza z Reke ln Saftlča, ki sta razpečavala ponarejene dinarje. Sumberaz je zbežal z Reke, ker Je b!l zapleten v neko goljufijo z vinom ter se je v Trstu pečali z raznimi sumljivimi posli. Ko so Sumberaza prijeli, so našli pri njem večjo vsoto ponarejnih dinarjev. Trdil je, da mu j.h je izročil neki neznanec, katerega je začela poll-
Nakaznlce imajo, kdaj dobijo blago?
Pred dvema mesecema so razdelili brezposelnim posebne dodatne živilske nakpznice. Ker so bili pri razdeljevanju zelo strogi in natančni, so bili brezposelni prepriča^ ni, da Jim bodo kmalu dali dodeljena živila. Toda njih upi so ostali prazni in v rokah jim je ostal le kos papirja, ki pa na žalost ni užiten, čeprav brezposelni trpe lakoto. Nekdaj so bili mojstri v obljubah ln so vedno človeka odpravili z zelo pripravno besedo «domani». Brezposelni pa menijo, da je že skrajni čas, da se take metode odpravijo ne le, ker spominjajo na pokojni režim, temveč tudi zato, ker se bliža zima in od obljube ne mogoče živeti, pa naj so še tako lepe.
clja vneto tokati. Nato so aretirali Saftiča in naSll pri njem 120.000 lir ln ponarejen bankovec za 1.000 dinarjev 2. oktobra je policija prijela Tržačana homerja Gooea ln mu zaplenila 400.000 ponarejenih dinarjev. Priznal je, da mu je dinarje Izročil Luciamo CaTlAni Iz ul. Ma-donnina, ki ga je čakal v nekem baru. Ko so prišli tja je policija prijela Callinija ln našla pri njem nadaljnjih 95 ponarejenih bankovcev po 1000 dinarjev.
CaMini je star fašistični bierarh, član dfrektorija fašistične stranke tudi v republUdmski dobi, sedaj pa propagandist za sčranko^ »Uo-mo quialunque». Res, lepa druščina, prav primerna za »begunce*. Kaže pa, da se je hlerarh skregal s svojo pametjo, ker je dejal, da je dinarje naše4 v nekem... stranišču v ul. Sar Franco9co.
KRONIKA
Goriško ljudstvo je odgovorilo
na skrajno pristranost zavezniške civilne policije
Dne 10. oktobra je ZVU dovolila, da so Italijanski šovinisti iz »Lege Nazionale» brez vsakega dovoljenja uprizorili nekako manifestacijo, ki pa se je končala z Izgredi proti Slovencem in sovražnimi demonstracijami proti aaimim zavezniškim silam ter poedinim vojakom.
ZVU je dovolita, da je gramofonski zvočnik na korzu Verdi že zjutraj oddajal nacionalistične pesmi izza prve svetovne vojne. ZVU je dovolila, da je zvočnik vabil Italijane k manifestaciji. ZVU je mirno gledala, da so gruče šovinistov napadale po edina zasebna stanovanja Slovencev ln sploh ogrožale življenje in imovino Slovencev. Tako bo n. pr. šovinisti napadli stanovanje dr. Rutarja v ul. Zorutti prvič ob 1.30 popoldne, drugič ob 2. uri ponoči. Bilo je kakšnih 50 pretepačev, ki so porušili ograjo iz kamenja ln opeke v dolžini 8 m., nakar so vdrli skozi zadnja vrata in v notranjost) razbili druga vrata, ki vodijo v klet. Lastniki hiše ln stanovalci so se sami branili in tolpo pregnali. Policija Je bila o tem obveščena, se ni zganila, ker je vzela vse »za otročar.jo*. Napadi so se vrstili eden za drugim. Izvršen je bil napad na trgovino zelenjave v ul. Favebti 16, last Slovenke Lenardičeve. Izvršen jo bil poizkus vloma v stanovanje Marije Lovčeve na korzu Verdi št. 45. Povsod so jih stanovalci sami pregnali. Pri napadu na stanovanje dr. Rutarja so sodelovali Ungaro iz ul. Zorutti ln brata Vklimari izmed katerih je eden v službi na kriminalnem oddelku pri civilni policiji v Gorici.
Verdi in razbitih je bilo nekaj stekel. Tudi tu so jih gosti ln lastniki sami pregnali. Policija ni preprečila ponovnega napada na sedež zapadne četrti SIAU-ja na korzu Verdi, ki so ga Šovinisti demolira-li in sežgali, kar so tam našli.
Civilna policija se je razkrinkala
Demollrano Je bilo tud! stanova-
Na vse te provokacije in nerede je civilna policija mirno gledala ter pokazala, čemu prav za prav služi. ZVU, ki formalno ni dala dovoljenja, je stvarno dovolila vse. Zato se nam naravno vsiljuje vprašanje, zakaj ta dvojna mera. V nedeljo smo videli samega gorlškega guvernerja, ko Je snemal zastave ln napise z alegoričnih voz, ki so prikazovali delo In voljo našega ljudstva do svobodnega življenja in napredka. Zvezde in narodne zastave so bile nevarne za javni red in mir ln so Jih brezobzirno odstranjevali. Predvčerajšnjem pa smo videli zavezniško toleriranje vsega, kar je na nedeljskem dovoljenem festivalu dela bilo »nevarno* ln zato odstranjeno. Saj nam niso ušli niti prizori, ko so organi civilne policije podajali roke najbolj vidnim razgrajačem. Videli in slišali smo, ko so histerične ženščino ln priseljeni juinjaki klicali »Fuorl i s’ciavi, v Gorici se govori samo italijansko!* In vse to so organi javnega reda in varnosti mirno dopuščali. Javno so dovolili zbiranje skupin ln formiranje povork. Brizgalke pa so privlekli na ulice šele zvečer ln z njimi poškropili tudi okna Ljudskega doma. Ko pa
nje Rudija Malknehta v ul. A. Volta. Tudi o tem napadu je bila c! vllna policija obveščena. Nekaj kamenja je bilo vršnega proti sloven-
so zmočili kakega razgrajača, Je
nastala prava prollzavczniška de-monstracija. Culi so se klici »Proč z Izdajalci* in z zasmehovanjem so zaskdovald poedine zavezniške vo-
ski restavraciji Central na kjrzu I jako.
Antifašisti so sproti obračunali s šovinističnimi razgrajači
Protestna stavka v podgorski predinicl
Kar se tiče provokacij, so antifašisti ksr sproti obi^čunall z nekaterimi skupinami. Tako so jih nagnali v ul. Cardueoi, na Rooseveltovem korzu, na trgu sv. Antona in drugod. Zlasti pa Je znečilcn odgovor delavstva v predilnici v Pod-gorl, ki Je nastopila enourno protestno stavko od treh do Štirih popoldne. Stavkali so proti vsem krivicam, ki Jih povzroča Zavezniška
vojaška uprava, predvsem pa so stavkali zatd, ker Je ZVU tako pristranska in dopušča provokacijske izgrede fašističnega kova. Stavka je uspela popolnoma.
V predmestjih pa so bila protestna zborovanja proti francoski črti, ki daje že prve sadove svoje nesmiselnosti. Francoska črta Je zasejala seme novega odpora po vsej Goriški. Mogočna protestna
FIZKULTURA
Pokal »Delavske enotnosti"
si je osvojil Sv. Marko
Včeraj sta na modnem vetru, ki Je precej oviral igro. Sv. Marko ln Frausin odločila, komu bo pripadal pokal »Delavske enotnosti*. Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Pri Sv. Marku so igrali: Bacchetl, Dive, S gnoret-to. Poropat, Giannlni, Alfonsi, Pu-rič, Carl.n, Fonls, Stivoli in, Tom-masinl, pri Fraus'nu pa: Menetto, Perper, Valon, Gensl, Bencina, Mo-nicelll, Russignan, Germani, Pado-van, Colombin, Costanzo.
Na Igro, kakor smo že rekli. Je precej vplival veter. Zoga je po udarcu dobila dlsto drugo smer. Igralci niso mogli pri najboljki volji obvladati žoge, ki Je kakor nalašč vedno ubrala drugo pot kot tisto, ki so Ji Jo namenili igralci. Kljub temu pa pe bila igra živa in Je navdušila številno občinstvo. Po današnji Igri bi bolj ustrezal neodločen rezultat, kajti Sv. Marko zmage res ni docela zaslužil.
V prvem polčasu Je Sv. Marko Igral proti vetru. Igra Je valovila v sredin! Igrišča in napadalci so le poredko prehajali na nasprotno polje. Obe moštvi sta se posluževali predvsem svojih kril. Po takem prodoiu krila j« padel tudi edini gol v 31 minuti prvega polčasa. Carlln Je poslal dolg pas na desno
krilo. Purlč Je potegnil in streljal na gol. Vratar Frauaina Je žogo v padcu odbil na nogo Tomasinija, ki jo je nemoteno usmeril v prazni gol. Frausin je takoj reagiral, vendar pa ni mogel doseči zgod:tka.
V drugem polčasu, ko je Frausin igral proti vetru, je imel ved od igre, vendar pa so njegovi napadalci, drugače zelo nevarni, popolnoma zatajili. Streljali so zelo redko, pa Je takrat netočno. Tedaj je Sv. Marko dosegel še en gol, k! ga pa sodnik zaradi »faula* ni priznal. V tem delu so tudi Frauslnovci imeli več od Igre ln so nekajkrat ogra-žall nasprotnikova vrata. Ko so bili igralci Frauaina zopet v nasprotnikovi polovici Igrišča, Je sodnik tekmo ob velikem navdušenju Igralcev Sv. Marka in njegovih navijačev zaključil.
Ponziana na turneji po Jugoslaviji
Ennjstorlca Ponziana Ja davi odpotovala v Jugoslavijo kjer bo ©-digrala niz tekem. Tako bo v nedeljo igrala v Zagrebu, v torek v Varaždinu, v četrtek pa v Čakovcu. Glavna tekma bo v Beogradu, kjer bo Ponziana Igrala predtekmo z Rdečo zvezdo, pred glavno tekmo
Dinama iz Moskve in Partizana lz Beograda. Nedvomno bo ta dan velika manifestacija antifašističnih narodov. Enajstorica Ponziane, ki bo v Jugoslaviji nastopila v najboljši postavi, bo v te tekme vložila vse svoje znanje in bo gotovo častno zastopala tržaški nogomet. Veliko bo pa pomenilo za igralce, ko bodo v Beogradu vidli igrati ruske nogometaše, ki so si lani v Angliji pridobili svetovni sloves. Kakor vemo, je lansko leto v Angliji Dinamo igral tri tekme z najboljšimi angleškimi moštvi. Od teh je dve dobil, ena pa Je bila neodločena. Razlika golov je bila 17:7 za Dinamo. Razen Dinama pa bodo lahko spoznali tudi najboljše jugoslovansko moštvo Partizana, ki je v Poljski dobil vse tekme, v Sovjetski zvezi pa je pri srečanjih z renomiranimi sovjetskimi moštvi nad vse častno zastopal Jugoslovanski nogomet. Beograjčani bodo ta dan videli tri različne nogometne »Verne. Vsekakor bo to za Jugoslavijo Izreden športni dogodek. Z naše strani želimo Ponzlanijcvi e-liajetorlol čim voČ uspehov.
Izredna skupidna elanov Ponziana
V torek 29. t. m. bo izredna skupi, sč-na nogometnega društva Ponziane, Dnevni red Je sled?čl: 1. Porod.lo oibora, 2. bodoče delovanje, 3. finančno poročilo in 4 razno. Na skupščino bodo imeli pristop samo društveni člani, zato naj le-ti dvignejo v društvenih prostorih vsak dan povabila med 19. ln 20. uro.
zborovanja, na katerih razpravljajo o nastalem položaju, so tako silovita, da oživljajo odpor ln borbenost iz časov štiriletne narodne 6-svobcdilne epopeje. Takšna zborovanja so bila predslnočnjim v Šempetru, Vrtojbi in drugod. Na njih je prišla do izraza odločnost ljudskih množic, da bodo vztrajale in nadaljevale pravično borbo vse dotlej, dokler se ne uresničijo pravične zahteve po priključitvi k Jugoslaviji. Nobena druga rešitev ne more priti v poštev, ker bo ljudstvo vsako zavrglo. Zato so dnevno zborovanja, naperjena predvsem proti francoski črti in ljudstvo se bori za priključitev cele Goriške k Jugoslaviji. ^Cončna odločitev še ni
padla. Goriško prebivalstvo ima u-sodo v svojih rokah in tak junaški narod je občudovanja vreden. Gre za svete pravice ki smo jih tzvoje-vali v četrtstoletni borbi proti vsem zatiralcem In potujčevalcem, o katerih nočemo več nikdar slišati. Italija je za nas mrtva. Zločini, k! jih Je storila nad nami in nad našo zemljo, so tako vellld, da ne moremo mimo njih. Današnja Italija je z dejanjem dokaza-la, da Je Ista, kot je bila prej. Naše ljudstvo je dovolj zrelo, zato ne more sprejeti rešitve, Id ne bi zadovoljila naših narodnih teženj. Zali nas, da je ZVU tako krivična pri izvajanju svoje začasne uprave in favoriziranju bivših sovražnikov. O tem govore dejanja, zlasti pa predvčerajšnje provokacije. Tako pristransko upravljanje ustvarja ogorčeno razpoloženje med gorišklm prebivalstvom in o tem naj svet zve, ker so to neizpodbitni ln dokumentirani dokazi pristranosti ZVU na našem ozemlju.
Tudi zavezniško sodišče
oprošča neofašistične razgrajače
Včeraj so prišli pod zavezniško vojaško sodiš*« v Gorici kalivci nedeljske ljudske manifestacije, festivala dela. Večino njih so oprostili proti nekaterim pa so razpravo odložili.
Oproščeni so bili Rlzzutta Laba-ric lz ul. Codelll 8, Marcuzzl Rcn-zo iz ul. Čampi 22, Torcutta Um-berto iz ul. General Cassino 20, Sa-punzacchl Giorgio iz Vicolo del Guado, val obtoženi, da so v nedelje 6. oktobra povzročili nered. Na sredo pa Je sodišče odlcžllo razpravo proti Giacconi Mariju lz ul. Mo. relll 43, Lazzaro Gaetanu iz ul. Rossini 13, De Piero Ennu iz ul. Co-lombo 17, obtoženim prav tako gor-njrga prekrška.
Natale Nicola ln Dl Glrolamo Camlllo, oba Iz Chlctl, sta dobila 15 dni zapora in nalog, da v 24 urah po lzdrž.inl kazni zapustita Julijsko krajino, ker sta prišla v našo pokrajino brez oblastvenega dovoljenja.
Kr.stjančič Alojz iz Plešlve pri Medani je bil obsojen na 1000 Ur globe, ki Jo mora plačati v petih dneh. V krivdo mu štejejo, da je prisostvoval nekemu nedovoljenemu ljudskemu zborovanju.
Fajt Danilo iz ul. Favettl 25, pa
je bil oproščen obtožbe, da Je kršil javni red. Izpuščen je bil na svobodo.
Vanlalski podvig Jsgašev"
V Romansu so opustoSili prostore KPJK
24 let ječe
fašističnemu morilcu
VZN. — Izredno porotno sodišče je danes po prizivu na kasacljsko sodišče obnovilo obravnavo proti Pietru Coroni, ki je bil obtežen umora, ker je sodeloval pri ustrelitvi 6 rodoljubov, ki so jih ubili na pokopališču v Viž nadi 26. novembra 1948. Corona so spoznali za krivega ter ga obsodili na skupno 24 let ječe.
GOSPODARSTVO
Pomorstvo io brezposelnost pomorščakov
Posledice vojne odnosno vojnih operacij, ki so s svojim uničevanjem dovedle mnoge gospodarske panoge v kritičen položaj, so imele na kopnem kakor tudi na morju svoje hude posledice. Vsakemu Tržačanu je znano, da je v tem pogledu tržaška in trgovinska mornarica utrpela katastrofalne izgube, cele 4/5 svoje predvojne tonaže. Zaradi izrednega položaja Trsta, ki ga zlepa ni mogoče popraviti ln tudi zaradi določb premirja, ki onemogočajo trenutno tudi tržaški mornarici normalno delovanje, je paroplovba v Trstu na mrtvi točki in ni do sedaj pokazala nikakega znamenja, da si bo opomogla. Bodočnost te panoge tržaškega gospodarstva Jo tudi vprašanje na katero ni lahko odgovoriti. Ravno tako ni lahko napovedati, kakšna bodočnost čaka tiste pomorščake v
Trstu, ki so spričo izgube ladjevja izgubili tudi svoj zaslužek in zar poslitev.
Brezposelnih pomorščakov Je v Trstu skoraj 6000. Od teh je 380 kapitanov in častnikov. Nekateri izmed njih so morda začasno kje zaposleni po službah, ki Jim v nobenem pogledu ne ustrezajo, ter čakajo na boljše čase.
Prijavit« škodo, ki vam jo j® povzročila zavezniška vojaščina
Pred kratkim smo poročali 0 postopku , po katerem morajo zaseb-n'ki prijaviti škodo, ki so jim j° povzročile zavezniške vojaške s1®-Sedaj so postopek nekoliko spremenili in je treba škodo prijaviti uradu ZVU, ki ima svoj sedež n® tržaški mestni občini. Škodo je treba j>rijavitl do 20. t. m-
Procvit koprske okrajne zadruge
Lani dne 7 novembra je bila ustanovljena v Kopru okrajna zadruga. Dan za dnem je zavzemala in utrjevala svoje delovanje n« gospodarskem polju v severozapadni Istri.
Dve bombi v tržaškem pristanišču
Včeraj so pri izpravnjevanju nekega skladišča v pristanišču Vit-torlo Emanuele našli dve ročni bombi nemškega tipa- Mislijo, da so tam pustili bombi v času vojne. Čistilci min so bombi odstranili.
Mladoletne tihotanke
V Portogruaru Je policija prijela skupino tržaških drklic. ki so tihotapile cigarete lz Benečije v Trst. Sodi, da gre za milijonske vsote, pri čemer so dekleta mnogo zaslužila. Prijel; so Nedo Carlinlje-vo, Julijano Crnigojevo, Ortenzijo Guadalupijevo In Irmo Sbisšjevo. Zaplenili so jim pri tem 950.000 lir denarja. Deklice so vse mladoletne.
Velik vlom url belem dnevu
Predvčerajšnjim so drzni tatovi Izvršili pri belem dnevu — v opoldanskih urah — vlom v likaln'co Roz« Dusslzzeve v ul. Imbrianj 3. B ponarejenimi ključi so odprli železni zastor in vrata ter odnesli za pol milijona lir oblek, perila, nogavic in drugega blaga. Škodo bedo morali trpeti njeni klienti, ker Je uboga žena živela samo od svojega dela.
Žrtvi cianovodtka
Ko se je Scherl Marcello včeraj
V ponedeljek zjutraj ob 1. url so 'vrr,il na SV°J® stanova,nje v ul. Sca-
neznanci vdrli v prostore Komunistične stranke v Romansu. Razdejali so vse, kar so našli. Nazadnje so vse manjše stvari zmetali na kup, polili z bencinom in zažgali. Tudi zidove ih strop so poškropili z bencinom in ga zažgali. Nad temi prostori je stanovanje neke družine, ki je bilo zaradi ognja v hudi nevarnosti. Oprema prostorov je občinska last.
Barbarski dogodek Je zelo ogorčil vse prebivalstvo v Romansu, ki je takoj solidariziralo s prizadeto organizacijo. Na lastno pebudo je poskrbelo za drugo pohištvo in ga porazmestllo v prostorih, ki so jih prej očistili. Naslednjega dne je bilo v dopoldanskih urah že spet, vse v redu, le črni madeži po zidovih so še pričali o »kulturi* nekaj domačih šovinistov.
la Borghi 86, je našel svojo ženo In triletno hčerko Lilijano nezavestni. Prepeljali so ju v bolnico. Toda med potjo je Lilijana umrla. Njena mati Je v zelo resnem stanju. Zastrupila ju Je para clanovo-dlkove kisline iz sosednjega stanovanja, ki so ga te dni razkužili.
Iz družinskega prepira v smrt
Med 62 letno Marijo Minca In nj;nim 70 letnim možem Nikolajem Iz ul. Cattedrale 2 je prišlo do prepira. Nikolaj Je svojo žsno pretepel, nato pa ranil z odvijačem v prsa. Po svojem dejanju je skočil skozi okno U tretjega nadstropja na ulico in sl pri tem zlomil tilnik ter Izdihnil med prevozom v bolnišnico.
Zena se je v bolnici kmalu opomogla in se nato vrnila domov.
Pogreb padlih borcev za svobado
V nedeljo 30. t. m., bo svečan pogreb 16 tržaških partizanov, katerih trupla so izkopali po naših gezdovih. Pričel »e bo ob 10. uri dopoldne iz mrtvaške kapelice v ul. Pleta. Antifašistične organizacije kakor tudi ostalo prebivalstvo vabimo, da se udekžijo zadnje poti hrabrih borcev za svobodo.
Prireditve, predavanja ln sestanki
O PARIŠKI KONFERENCI bo drevi ob 20.30 uri predaval tov. De-stradi v dvorani gostiln« Sco-glietto.
Izlet v Predjamo
Iz tehničnih razlogov potujejo izletniki v Predjamo nedeljo ob 6.40 z vlakom in ne z avtobusom, kakor je bilo prvotno javljeno. Zaradi tega tudi ne bo Izleta na Nanos.
V Predjami to tudi seja Zveze primorskih planinskih društev, na katero so vabljeni vsi delegati.
Enotni sindikati
SINDIKAT VRATARJEV. V torek ob 16. skupščina vseh vratarjev v ul. C on ti U.
SINDIKAT LESNE STROKE. Af nedeljo 13. t m. v ul. Imbrianl 5 skupščina zaupnih odborov za izvolitev novega upravnega sveta.
Vsi člani sindikata naj s« do torka 15. t. m. zglose na sedežu, kjer dobe nakazilo za sladkor.
SINDIKAT PREVOZNIKOV. Vsi člani naj se zglase na sedežu do torka 15. t m., kjer dobe nakazila za sladkor.
Spohodio.
Istrsko ljudstvo je kmalu spoznalo pomen ln korist zadružništva ter se je tesno oprijelo zadruge. Ob ustanovitvi Je zadruga Stela 326 članov, kencem leta že 1582, ob koncu letošnjega prvega polletja pa že 3264 članov. Do sedaj Ima zadruga 28 poslovalnic, 2 zadružni gostilni, 7 nabiralnih baz za sadje in zelenjavo. V svoji režiji ima mlin, tvornico paradižnikove mezge, vinske kleti ter stiskalnico olja. Za gospodarske razmere ’ Istrskega kmeta, za njegovo gospodarsko neodvisnost je to ogromnega, odločilnega pomena.
Poslovalnice so po vsem okraju, tudi najoddaljtnejših vaseh in najbolj zapuščenih krajih. Okrajna zadruga je postala v koprskem okraju močan činitelj na ekonomskem področju in ima vse pogoje, da postane v kraikem odločilen.
Člani zadruge kakor tudi njeni uslužbenci, so Slovenci in Italijani. V prejšnjih časih je bil istrski kmet politično in ekonomsko zatiran in izkoriščevan od mestne gospode in demačih prekupčevalcev. Dobro se 3e spominjajo kmetje iz koprske okolice, kako so metali gnile paradižnike v morje, kako so se ž njih norčevali mestni trgovci ln meše-tarjl. Sedaj vidi naš kmet v zadrugi svojega zaščitnika in ji docela zaupa.
Okrajna zadruga je kupila od začetka poslovanja do konca letošnjega junija sadja, umetnih gnojil, hrane, usnja, obleke, semen, železnine, modre galice itd. za 108 milijonov lir.
Njeni člani so dobili za svoje pridelke v poletjem času 626.340 lir več kakor nečlani.
Bilanca za zadnja dva meseca preteklega leta je Izkazovala čisti dobiček 0.6 milijona lir. Obračun
za prvo polovico t. 1. pa čisti dobiček skoraj 4.5 milijona Ur.
Da bo zadruga Se močnejša, *° na skupščini odločili, da bodo povišali članarino od 300 na 500 lir i® pridobili še več članov.
Tako si ljudstvo v slovenski I*W pod ljudsko oblastjo gradi sv°)° ekonomsko neodvisnost in boljšo bodočnost. Delovanje koprske z®* druge ln njeni uspehi so najl«!*1 dokaz uspešnega dela zadružništva j v coni B.
KINOPREDSTAVEl
GOSPODARSKE VESTI
VERDI. 21: »Dame de chambre* od F. Gandere.
NAZIONALE. 16.15:	»Slavčki T
kletki* i. N. Noel, R. Genln.
SUPERCINEMA. 16: «9e zmeraj skupaj* . C. Boyer.
FILODRAMMATICO. 15.30: »Maščevalci* - D. Fairbanks, R. ”a rick.	,
ITALIA. 16: »Srečala sem te T Neaplju* - A. Nievo, C. Gora.
ALABARDA. 16: »Beg*, O. Joyeu*. M. Rbinson.
IMPERO. 16: »Gospod in g03^ Smith* - C. Lombard, R. Mo®~ gomery.	-
VIALE. 16: »Marija Lulsa* -Tournier, M. Hinter.
MASSIMO. 16: »Kot Robinson Cr* sue* - E. Best, T. Mitchell.
GARIBALDI. 15.30: »Grof Mont* kristo* - R. Vilm.	.
NOVO CINE. 16: »Odhod ob e*1 mih* - A. Rabagliati.	.
CINE MARE. 16: barvani s°vTc5 skl film »Kameniti cvet*. Pre, vajan na filmskem festivalu Benetkah. (Prvič v Trstu).
ARMONIA. 15.30: »Spet se začel življenj«* - A. Valil, F. Giachet ODEON. 15.30: »Ujetnik iz Zende*' R. Colman. Fairbanks.	„
SAVONA. 15.30: »En sam « * vrnil* . A. Magnani, G. Cervi. AZZURRO. 16: »Tovariš P.», ^ vjetski film.	.,h,
RADIO. 15.30: »Prvorojenka SnutD' L. Howard.
CENTRALE. 16: »Frankenstein* * B. Karloff.
MARCONI. 16:	»Tarzanova n ov»
doživetja* - H. Brix.
VITTORIA. 16:	»Družina Sto«
dard* - I. Bergman, W. Ba*l®r‘ ADUA. 15.30: »Mali ljudje* -llo ln Ollo.
VENEZIA. 15: »Požar opolnoči*-CARDUOCI. 15.30 »Nočni bljencl* - J. Randall. BELVEDERE. 16: »Jaz sem »S gov oče* - E. Maltagltati,
čenj*
CENE V JUGOSLAVIJI občutno padajo v zvezi z gospodarskim napredkom dežele. Znižanje cen tekstilnih proizvodov znaša na novo 20%. TudJ emaillrana posoda je pocenila za 17 do 20%.
ITALIJA PRIČENJA TRGOVATI S FRANCOVO ŠPANIJO. Te dni so stavili v madridski tramvajski promet 40 prostornih vozil Italijanske izdelave.
RADIO TRST 1.
Radio Trst n. še vedno ne oddala
SOBOTA, 12. OKTOBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 lahka glasba; 11.30 kulturne aktualnosti: svetovna prehranjevalna organizacija; 11.45 simfonična glasba; 12.15 predavanje: o novotvorbah; 12.30 slovenske pesmi; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 18.45 predavanje: kulturne aktualnosti; 19 narodni plesi; 19.15 komedija; 19.45 vokalni duet; 20 napoved časa - vesti v slov.; 23.15 zadnje vesti v slovenščini.
R
Spalla.
ARGENTINA. 15.30: »Rita da ^
sela*.
d*
Izg-ubljeno
5. t. m. se je v Trntu izgubila narnica z dokumenti na ime * ^ gornik Pavlina, Pošteni najdlt*'-1 naproša naj izroči dokumente v pravi «Primorskega dnevnika®-
Odg. urednik DURAN HRB*
CA*'
Zahvala
sorodnikom, prijatelj®
pO-
znancem ta vaščanom, ki
magall v bolezni ln ob smrti r-* tf ljubljene matere
MARIJE FABJANOVE ^
Zahvaljujemo se tudi
so se v tako lepem številu šili pogreba.
Ponikve, 12. oktobra 1946.
Družina FABJ-^,
Pozor pred rdetlco I
Zdravstveni organ) tržaške občine so ugotovili, da Je v zadnjem času zbolelo več ljudi na rdečici, ker so jedli meso bolnih prašičev. V spodnji Furlaniji Je namreč pred kratkim zbolelo mnogo praJlčev za
rdečico in prašlčerejcl so »e Jih skušali čimprej iznebiti. Zato so jih zaklali in prodali brezvestnim mesarjem in špekulantom. Ti so Jih prodajali brez vsakega zdravniškega nadzorstva. Zaradi tega obveščajo oblasti veo prašičercjce in mesarje, da je strego prepovedano klati in razpečavati bolne živali brez živlnozdravniškuga dovoljenja. Razen tega bodo podvzeli stroge korake, da ae prepreči vtihotapljanje prašičev iz spodnje Furlanije. Oblasti pozivajo prebivalce, naj se nekaj časa vzdržijo uživanja sveže svinjine.
Zaposlitev zobozdravnikov
Tržaška občina sprejme za šolsko zobozdravniško službo za leto 1946-47 3 zobozdravnike in 3 zobotehnl-ke. Prošnje za sprejem je treba vložiti v uradu za akte pri županstvu (soba 44), do 26. t. m.
Vse Informacije dobe prizadeti vsak dan od 12. do 13. ure v občinskem uradu za higieno ln zdravstvo v ulici Cavana 18 I, soba 2.
Uradovanje na poiti
Poštni urad Javlja, da bodo od ponedeljka 14. t. m. naprej uradne ure za poštne podružnice, razen na trgu Della Borsa, v Barkovljah pri 3v. Ivanu ln v Skednju nepretrgoma od 8. do 16. ure. Denarna pisma bodo sprejemali samo do 15.30 ure. Uradne ure podružnice na trštii Della Borsa pa bodo nepretrgoma od 8. do 19. ure. Denarna pisma bodo sprejemali samo do 18. ure.
Knjige Gregorčičeve založbe
Gregorčičeva založba v Trstu, ul. Ban Vito 17, I., bo Izdala letos svoj
koledar za loto 1947. Izšel bo fo v začetku decembra. Imel bo nad 160
no z gospodarsko-političncga ln kultirnega vidika. Zanimivi bodo članki, ki jih piše ljudstvo samo v »Kroniki nažih krajev* in pa članek o podstalnem delovanju na Primorskem med obema vojnama.
Cena koledarju bo 90 lir. Cas za naročilo poteče na kraju meseca. Naročila sprejemajo knjigarna Sto. ka v Trstu, krajevna presvet11® društva in poverjeniki v posameznih krajih.
Zbirajo Jih tudi vse kolporta-že na Primorskem. Kot dodatne knjige, obenem s koledarjem lahko naročite še: Francč Bevk: »Med dvema vojnama*, 168 strani, za 75 lir; Francč Bevk: »Kaplan Čedermac*, 208 strani, 95 Ur; Jože Pahor: »Matija Gorjan*, 430 strani, za 180 lir. Opozarjamo, da bodo vse te knjige za nenaročnike znatno dražje. Naj ne bo nobene primorske h'se brez našega koledarja!
Potriega srca naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da nas Je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila v starosti 73 let naša ljubljena mama in stara mat'
Ro'stva, smrti, poroke
IZVRŠENE POROKE: knjigovodja Halllwell John Splnk ln zasebnica Macorsi Lilijana.
VKNJIZENE POROKE:	pod-
častnik flnancarjev Clertcuzio A-lojz ln prodajalka Bercl Marija vd. Lambertl, zidar Marano Franc in zasebnica Dambrosi Oktavlja, mehanik Stca Marij in zasebnica Got-tl Ana, mesar Živec Renato In zasebnica Zorko Josiplna, uradnik Wilson Artur ln zasebnica Franco Nives.
UMRLI: 69 letna Zorga vd. Prez. zl Klotilča, 6 letni Scarabollc Hi-larlj, 82 letna Peric vd. Grillo Petra, 8 letna Bosico Evelina, 49 letni Dograssl Josiplna, 64 letna Jakle-tlč por. Mnttlassi Marija, 20 Ktna Galersi Ude, 78 letna Guanln por. Murglč Terezija, 9 letni Blaiina
MARIJANA ŽEiLINA roj. Kompare
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 13. t m. dopoldne.
Skopo, 12. oktobra 1946.
Žalujoči: sestra Evrozija Hrovatin; sinovi *n snahe: Ivan in Amalija, Franc in Evgenijo-Rudolf in Jolanda, Stanko ln Marčcla; hčer,tl in zeta: Olga ln Rudolf, Štefanija in Alo ter družtae1 Zežlina, Grapulin In Kovačič.
»
t
V ekviru dvomesečnega tekmovanja »S TITOM DO ZMA GE* priredi prosvetno društvo »KRAŠKI SLAVCE E* Iz Kobjeglave dne 13. oktobra v Brestovici Golarjevo
VDOVO ROŠLINKO
za leden SIAU-ja
PRIČETEK OB IS. URI.
VABLJENI
VSU
Mladina iz ŽIRIJ pri Sežani vnovič vabi vse SAMO V ŽIRJE na
VELIKI JAVNI PLES
ki se bo začel dne 13. t. m.
ob 15 ur'*
strani s bogato ln zanimivo vsebl- Bruno, 62 letal Maier Karal.
V NEDELJO dne 13. t. m.
I/Sl V LONJER NA VESELICO
m * *°a
ki jo organizira podsekclja ZPP lz Lonjerja v okviru lovanjem prosvetnega društva »LONJER*.
Igra *PUNT>, petje, ples, dobi tki, domače vt"0 tn kraljloe prireditve.
VUI V L O N j ^pj ZAČETEK OB 15. URI	ZAČETEK	QB
| evo1<iev