EKONOMSKE STANARINE V LJUBLJANI

Postopno in enotno

Gradivu in razpravam o ekonomskih stanarinah v Ljubljani naj do-damo tudi prispevek, ki so ga Ljubljančani pred kratkim že lahko sli-šali prek radia Glas Ljubljane, pa smo v isti oddaji obljubili skrajša-nega objaviti tudi v Nsk.
Novinar RGI. Primož Hieng:
Povejmo najprej, kaj sploh so ekonomske stanarine in kakšen je njihov pomen.
Predsednik samoupravne sta-novanjske skupnosti naše občine Tone Llrbič: Ekonomska stana-
rina mora postati družbeno priz-nana cena za uporabo stanovanja in materialna podlaga za samou-pravno odločanje pri gospodar-jenju s stanovanjskimi hišami. Glede tega se velja kaj hitro opredeliti. To nam narekuje že
zavlačevanje, ki je bilo dolgo, predolgo prisotno v Ljubljani. Od tod predlog o postopnem pre-hodu naekonomškestananne. V letu 1980 naj bi razrešili 24,4% porasta stanarine, preostalo pa naj bi določili v srednjeročnem programu Ljubljane. V predla-ganem sporazumu je podrobno prikazana koristnost prehoda na ekonomske stanarine.
(Nadaijevanje na 2. strani)
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
Hieng: Omenili ste zavlačevanje. Kje je vzrok, da smo potrebovali več let za spoznanje o nujnosti prehoda na ekonomske stanarine, zdaj pa že-limo v kratkem času narediti rela-tivno velik skok?
Urbič: O teh zadevah smo govorili že vsaj dve leti in javnost o tem tudi obveščali. Stanje je precej pereče v vsej Ljubljani in temu primerno mo-ramo priti do enotnejšega dogovar-janja in do sistemskih, enotnih reši-tev.
Hieng: Kako pa ste v vaši občini pripravljeni na ta prehod in kako je z javno razpravo pri tem?
Predsednik izvršnega odbora sa-moupravne stanovanjske skupnosti naše občine Jože Cvetkovič: Javna razprava inora potekali predvsem v temeljih Mimoupravnih skupnostih, tj. v hišnih svetih, na zborih stanoval-cev v krajevnih skupnostih in v zdru-ženem delu. Ustrezna koordinacij-ska telesa pod okriljem SZDL v KS in pod okriljem sindikata v združe-nem delo naj bi to javno razpravo vodila. Tudi v občini se ustrezno or-ganiziramo, prek skupne inštruktaže v mestu in v občini bomo usposoblje-ni, da bomo tolmačili prehod na eko-nomske stanarine.
Urbič: lnštruktaža bo del stro-kovne priprave. Aktivirati pa mo-ramo vse občane, da bi sodelovali v javni razpravi s konkretnimi predlo-gi, ki naj bi jih čimprej tudi posredo-vali za uskladitev samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postop-nem prehodu na ekonomske stanari-ne.
Cvetkovič: Vsaka družina, vse de-lovne organizacije so dobile gradivo za javno razpravo. Razprava o osnutku bo trajala do 10. febriiarja, o predlogu pa od 20. februarja do 5. marca. Tako bo možno združiti vse koristne pobude in predloge ter jih upoštevati pri dokončni redakciji sporazuma.
Glavni in odgovorni urednik Nsk Milan Pritekelj: Tako normativno kot v praksi je našim delovnim Iju-dem in občanom zagotovljena so-cialna varnost. V danem primeru pa se bomo najbrž srečevali z družina-mi, ki bodo potrebovale pomoč pri reševanju tega problema. Ali obstaja sistemska rešitev oziroma predlog za
zagotavljanje socialne varnosti dru-žinam, ki bi jo potrebovali?
Cvetkovič: Poleg ustreznih pravil-nikov je v sporazum vgrajen ustrezen inštrumentarij za solidarnostno reše-vanje problema stanarin različnih družin, tako da življenjski standard delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in drugih ne bi bil prizadet.
Pritekelj: Stanovanje je dobrina, ki niti ni tako cenena — in v družbe-nih stanovanjih imamo tako boga-stvo, da se moramo tcga zavedati pa zanj seveda skrbeti ne samo pred zi-davo, ampak tudi kasneje. V naši ob-čini deluje Staninvest, vemo pa tudi za poskus v Štepanjskem naselju, ko so se stanovalci samostojno organizi-rali. Morda bi bilo zanimivo slišati kaj več o tem, ob dejstvu, ki mogoče bi lahko dal kakšne rezultate ali na-potke.
Urbič: Najbrž res vsi še premalo cenimo, da je stanovanje gospodar-ska dobrina, premalo se zavedamo, da moramo z njo gospodarno ravna-ti. To odgovornost mora začutiti vsak stanovalec in jo mora vsak stanova-lec nase tudi prevzeti. Od hiše do ulice itn. se bo treba dogovarjati, kako to gospodarjenje prevzeti in kako tudi upravljati z vsem tem. Ni naključje, da so stanovalci v novem Štepanjskem naselju z dokajšnjo od-govornostjo začeli samoupravno prevzemati gospodarjenje s posa-meznimi bloki. Na to so se tudi dokaj strokovno pripravili. Predlogi, ki so jih v pisni obliki posredovali naši sa-moupravni skupnosti in so naši ustrezni odbori o njih tudi razprav-Ijali, bi bili koristni za vse stanovanj-ske skupnosti v Ljubljani.
Čvetkovič: Vzdrževanje in obra-tovanje hiš mora približati stano-vanjskim soseskam. Primer iz Šte-panjskega naselja je koristen napo-tek in pobuda za pravočasno organi-ziranje prebivalcev Fužin, Novih Jarš in še kje. Treba je preiti k ustanav-Ijanju samoupravnih enot. Prav ob tej akciji pa je priložnost, da se hišni sveti oblikujejo tudi povsod tam, kjer jihšeni (pri nasv25 primerih) in da se obnovijo tam, kjer niso obnov-Ijeni. Zbdri stanovalcev oziroma sa-moupravne enole pa naj se nato or-ganizirajo v  krajevnih  skiipnpstih.
Hieng: Vsem lepa hvala za sodelo-vanje.
Po magnetofonskem zapisu: AM