Cena Din !•-
ttat. 124
V liufclianl, 2. |«inl|a i93i
Ute 1*
Govor predsednika vlade in predsednika stranke JRZ na kongresii v Belgradu
Za enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov
Belgrad, 1. junija, m. Za današnji kongres JRZ vladalo v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje povsod. Kongresu, ki je pričel zasedati ob pol 11 v strankini dvorani v Dečanski ulici, prisostvuje okrog 1000 oseb, med njimi je 372 delegatov s 518 pooblastili. Iz Slovenije so prišli na kongres zastopniki strankine organizacije: predsednik banovinskega odbora JRZ notranji minister dr. Anton Korošec, podpredsednik banovinskega odbora dr. Miha Krek, od delegatov za glavni odbor dr. Jo6ip Leskovar in dr. Josip Ažman, odvetnik iz Ljubljane. Nadalje so prišli na kongres Alojzij Mihelčič, mestni župan celjski. Janez Štrcin iz Kaplje vasi, Karel Škulj, župnik iz Dolenje vasi, dr. Anton Megušar, odvetnik iz Kranja, Hinko Lebinger, posestnik iz Litije, Gabrijel Oblak, industrialec iz Dol. Logatca, Marko Kranjc, tajnik JRZ iz Maribora, Franjo 2ebot, podžupan mariborske občine, Jožef Nemanič iz Metlike, dr. Franjo Kulovec, minister v pok., dr. Anton Ogrizek, industri-jalec Janc iz Gorij pri Bledu. Dalj« prisostvujejo kongresu JRZ sledeči poslanci, člani poslanskega kluba JRZ: dr. Andrej Veble, Karel Gajšek, Mihael Brenčič, dr. Semrou, Anton Kersnik, dr. Koce in dr. Klar.
Za predsedniško mizo so takoj nato zavzeli mesta dr. Stojadinovič na sredi, na njegovi desni dr. Korošec in na levi dr. Spaho. Za njimi so se posedli minister za gozdove in rudnike Gjuro Jankovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in zastopnik pravosodnega ministra Dra-giša Cvetkovič, prosvetni minister Dobrivoj Sto-šovič, kmetijski minister dr. Stankovič, gradbeni dr. Kožulj, finančni dr. Letica, poštni dr. Kaludjer-čič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič ter ministra brez portfelja dr. Behmen in dr. Krek, predsednik skupščine Stevan Čirič, za tem pa dr. Kulovec ter dr. Hrasnica in ostali predsedniki banovinskih odborov. Navzočni delegati, med katerimi se j« nahajal tudi podpredsednik narodne skupščine Franjo Markič, ki je pred kratkim stopil v poslanski klub JRZ, so neprestano burno pozdravljali člane izvršilnega odbora. Ko se je navdušenje malo poleglo, se je ob 10.45 dvignil predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter !« otvoril prvi kongres JRZ s sledečim govorom
Živel kralji
Gospodje in dragi prijatelji! Objavljam, da je državna skupščina )RZ oivorjena (burno in dolgotrajno ploskanje ter vzklikanje: Živio!). Ob lej svečani uri, ko se zaključuje perioda organizacije in se pričenja stvarno življenje naše stranke JRZ, smatram za svojo prvo dolžnost, da postavim svoje prve misli in svoje prve bese o r c -*toiu našega kralja N j. Vel. Petra II. (splošno bunio ploskanje, in vzklikanje:	'Živel
kralj Peter II.!) Godba je tedaj intonirala državno himno in vsi prisotni so vstali. Ko je bila himna odigrana, so se velike manifestacije za kralja in kraljevski dom nadaljevale. Prosim vas, gospodje, za pooblastilo, da pošljemo s te skupščine pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju (viharno odobravanje in vzklikanje: Živel kralj Peter II.!). Enako vas prosim, da nas pooblastite, da pošljemo pozdravne brzojavke tudi Nj. kr. Vis. k n e z u namestniku Pavlu (ponovno dolgotrajno vzklikanje: Živel knez Pavle! in ploskanje), gospodu kr. namestniku dr. Stankoviču (vzklikanje: Živel dr. Stankovič) in g. kr. namestniku dr. Peroviču (Živel dr. Peroviči).
Gospoda! Enako smatram za svojo prijetno dolžnost, da s prisrčno dobrodošjico pozdravim ne vas, delegate naših organizacij in vse druge predstavnike parlamenta, zastopnike okrajnih odborov in člane glavnega odbora (dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Živeli!). Niste se ustrašili truda, da bi prisostvovali tej zgodovinski skupščini Vaša imena bodo ostala v zgodovini naše stranke, kakor imena ustanoviteljev, za večne čase nikoli pozabljene. Meni je prijetno, da pozdravim kot drage goste skupino naše delavske sekeje (Živeli!) .Enako po tudi skupino naših omladincev, na katerih sloni bodočnost naše stranke (Živeli!).
Za monarhijo, za dinastijo
Spoštovani gospodje m dragi prijatelji! Naša stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karadjordjevičev (splošno dolgotrajno odobravanje in ploskanje), stoji napisano v prvi točki našega programa. Mi smo zn monarhijo, ker globoko verujemo, do je samo monarhija za našo državo edino mogoča vladavina (splošno odobravanje in navdušenje). Brez monarhije ni Jugoslavije! (Burno odobravanje.) Brez Jugoslavije ni življenja! (Še večje odobravanje in ploskanje.) Naša stranka pa ni le za monarhijo, nego tudi za dinastijo Karadjordjevičev! (Dolgotrajno vzklikanje kralju in kraljevemu domu.) Mi smo za to dinastijo, ker je izšla iz noroda in ker je že več ko pred 100 leli svojo usodo vezala na usodo sprva srbskega naroda in nato na usodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Odobravanje. —Ker je vzpostavila narodno svobodo in parlamentarni režim pod velikim kraljem Petrom 1. (Vsi prisotni vstanejo in vzkliknejo: Slava mu!) in zedinila Jugoslovane pod viteškim kraljem Aleksandrom I. Žediniteljem. (Vsi spet vstanejo in vzklikajo: Slava mu!) Da ne omenim drugih, razen teh dveh svetlih kraljevskih imen (Vsi ponovno vstanejo in vzklikajo: Slava jima!)
Mar mislite, da so streli plačancev 9. oktobra 1934 v Marseillu zadeli samo osebnost našega kralja?
Kralj je padel, kralj je umrl v svojem velikem testamentu pa je določil visoke namestnike, da izvajajo kraljevsko oblast. Na prestolu se nahaja danes naš ljubljeni kralj Peter 11. (Veliko odobravanje in vzklikanje: Živel kralji). Prav zaradi tega »a ic naša dolžnost dvoina. da do polnoletnosti
kralja pomagamo kraljevskemu namestništvu pri izvrševanju njegove visoke dolžnosti, očuvamo in jačimo Jugoslavijo ter da se kakor en sam človek zberemo okrog prestola z očmi uprtimi v mladega kralja, našo bodočnost in naše upanje.
Prijatelji in neprijatelji naši so lahko videli, da je Jugoslavija močna in solidna tvorba, da je zelo trdno zgrajena ladja, železna ladja, ki lahko prestane tudi največje viharje in se jim upre. — ToJa Jugoslavija kot relativno mlada država ima, kakor se samo po sebi razume, ludi svoje težave, ki se ▼ glavnem tičejo njene notranje ureditve. Toda katera država nima svojih skrbi
Naše bogastvo
Evo gospodje, vi ki ste danes prišli v Bel-grad iz raznih krajev vse države, z juga in severa in vzhoda in zapada. Kaj ste videli, ko ste se vozili v vagonih, na ladjah in v vozovih. Nepregledna polja obdelane zemlje, kjer dosega pšenica višino človeka, kjer koruza na;-o raste. Ta danes zelena polja bodo skoro v kratkem dobila rumeno barvo. Letina bo ogromna. Seniki in skednji se bodo napolnili s tem velikim darom božjim, s plodovi dela čestitih kmečkih rok. Kakšen težak problem, gospodje, je tedaj pred nami? Edini problem je ta, da dosežemo čim boljše vnovčenje le letine. (Tako je). To je vsa naša »nesreča*. In zato smo mi, ki smo na vladi in blizu vlade, srečni, da bomo po vsem sodeč, imeli oc»ično žetev, kot znamenje sedmih dobrih let (burno odobiavanje)
Glad je slab svetovalec. Glejte, kako bi bile druge države srečne, ko bi imele žitnico, kakršno imamo mi ob Savi in Donavi, ob Tisi in Moravi, vi ste, gospodje, po veliki večini tu •z onih krajev, kjer imamo nepregledne komplekse najboljših gozdov, kvaliteta uašega lesa ;e /rana samo v Evropi, nego tudi na obc^jh Afrike in Azije in širom vsega sveta. Sedaj imamo male neprijetnosti zaradi sankcij. Ali oa so sankcije kakšna katastrofalna nesreča, ki bi za vse večne čase zadela našega lesti v u, >•
Kakšno bogastvo imamo v prirodnih lepotah v mnogih krajih naše države. Naše Jadransko primorje, pa naše slovenske gore in lepota Bosne in Črne gore in Južne Srbije je prav tako dober vir nacionalnih dohodkov. Turizem donaia danes naši državi več kakor izvoz kateregakoli produkta, če ga vzamemo posebej. In če k tem prirodnim bogastvom dodamo še naš geografski položaj na važnem stikališču vzhoda in zapada, s solidnim oslonom na Jadransko morje, z našimi 248.000 kvadratnimi kilometri, na katerih živi 16 milijonov častitih ljudi in odličnih vojakov, tedaj, gospoda, mate vsaj približno sliko, kaj je danes Jugoslavija, kaj na svetu pomeni.
Mančka samo I »ge, ljubezni in nesebičnost
; Ka r p a n a in manjka, to je ni a 1 n v e č I sloge in medsebojnega razumeva n,j a.
(odobravanje in ploskanje ter vzkliki: tako jo!) j spoštovanja tujih na/.orov. iskrena želja po brat-j 'kem sporazumu. Srbi. Hrvati in Slovenci morajo skupno v atmosferi zaupanja graditi notranji ustroj svojega lastnega doma. (Viharno odobravanje in živahno vzklikanje: Tako je!) V tem po gleda je bilo doslej že na mnogih straneh mnogo zgrešenega. V tem pogledu smo doslej največ trpeli po integralnih »p a t r i j o t i h« (vzkliki: Dol z njimi!), ki so sc proglasili za edine Ju-varje Jugoslavije, * a edine borce za državno in narodno edinstvo. (Ponovno vzklikanje: Dol z njimi!) Danes v očeh teh ljudi cclo nasa stranka JRZ ni dovolj nacionalna. Nacionalni so samo Po-liorci, JNS. (Ponovno vzklikanje: Dol z njimi!) A kaj sin« nii, gospoda, to je g. dr. A. Korošec (burno vzklikanje: Živio dr Korošec), ki se je s svojimi prijatelji boril za jugoslovanstvo že pred polomom Avstrije v dunajskem parlamentu (burno m dolgotrajno vzklikanje: Živio dr Korošec), to je ilr. S p a h o (živalmi vzkliki: Živio dr. Spaho). katerega prijatelji muslimani iz llosne in Hercegovine (ponovno viharno odobravati je in vzklikanje), s« s puškami v rokah sprejeli avstro-ogrsko okupacijsko vojsko (eoet burno vzklikanje) in kasneje ramo ob rami šli s pravoslavnimi brati Srhi v borbo za prosvetno iu versko avtonomijo, to sem jaz. gospoda (obče dolgotrajno. navdušeno odobravanje in vzklikanje: Živio dr. Stojadinovič), kate rega praded je kot milnih Doliošar in vojvoda xe pred 100 ii| več leti zaklinjal Srbe. naj se bore »za svobodo zlato« (burno ploskanje in ponovno odobravanje), a kaj ste vi ysi tli. gospodje, ali sme kdo reči. da ste aiiacionalni elementi? (Glas iz dvorane: So na zalotil ljudje, ki lo pravijo.) Od leta 1932 pa vse do pred 11 meseci, s« vladali v tej državi ljudje iz JNS pod raznimi vladami in firmami, n kaj so nam. gospodje, zapustili v dediščino? (Vzkliki: niški zbor in našicko afero!) Vsak dan in sleherno uro na dan -o se trkali na prša. in prisegali na drža;no in narodna edin stvo. medtem pa. ko bi oni morali svoje edinstvo izvajati, je bil dr. Korošec interniran na Hvaru (navdušeni vzkliki:	Živio dr. Ko-
rošec), dr. M a i' r k v zaporih v Mitroviči, d r. Spaho aretiran v Sarajevu (vzkliki: Živo Spaho!) Pri meni pa so sc v r š i 1 e poli c i j s k e preiskave. S čim so tedaj ti gospodje iz .INS so hoteli izvesti stvarno narodno edinstvo? Saj niso imeli s čini In zato ni uikako čudo, da so nam ti gospodje poleg drugih mnogih skrbi pustili v zapuščini tudi nerešeno hrvat-ko vprašanje. (Burno vzkliki: Živeli bratje Hrvatje!) Ali ni zares čudno, da ima gospoda pri ,INS danes pogum, da nam sedaj kliče, češ da hrvutsko vprašanje ni rešeno in da lirvalsko vprašanje še zmerom obstaja. Ali «mo mi iz JRZ krni. da to vprašanje obstaja? In narodno ter državno edinstvo!
0	teni se je stalno samo deklamiralo in v nekaj
letih svojega vladanja gospodje iz JNS niso snu- | trali, da so za to edinstvo važnejše n. pr. dobre | ceste in večje število železnic, kot veri med poedi-nimi kraji, kakor pa vse	one vsakdanje	prazne	1
deklamacije.	i
Hrvaško vprašanje
Ce število Hrvatov v naši sredini veliko, nam to za sedaj ne povzroča nikakih skrbi. Izvajaj'1 svojo poliliko popolne enakopravnosti vseh (-r ž.avljanov v tej državi, ravnajoč se po načelu enakosti vseh plemen in ver ter visoko spoštujoč čustva vsakogar, verujemo, da bomo ustvarili v . naši državi tako atmosfero medsebojnega zaupa- i nja, v kateri bo tudi hrvafsko vprašanje, ki danes i izgleda tako težko, vendarle mogoče, nadejamo I se, lažje rešiti (burno odobravanje in pritrjevanje), j Program |RZ nam omogoča v času popolnega | pomirjenja, da se lotimo rešitve ludi tega vpra- j Sanjo.	i
Rečem pa, kakor smo odpravili metode nasilja od zgoraj, tako bomo enako z najenergič-nejšim nastopom in z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so nam na razpolago, pobijali te metode,	če	se	j
pojavijo od spodaj (burno	odobravanje).	;
Samouprave, enakopravnost
V našem programu je naglašeno načelo samouprave v širokem obsegu. To je naš politični ideal. Mi bomo delali za njegovo oslva-rilev. Žc 11 let obstoja v našem javnem življenju velik nesporazum. Mi smo bili vedno za najširšo samoupravo, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Nihče pa med lem ni podal točne definicije onega, kar je zahteval, in ni označil vsebine svojih želja. Mi smatramo, da je naj' ižnejša vsebina in širina kompetence onega, kar se predlaga za posamezne upravne edinice.
Naša osnovna ideja v tem pogledu se nahaja v našem programu. Mi smo za spoštovanje treh imen našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi smo za spoštovanje njihove enakopravnosti in njihovih tradicij. Mi želimo državne uprave v smif*'u narodnih želj in v skladu z njegovimi potrebami prepuščajoč pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, administrativne, gospodarske in finančne ter druge, kolikor so v zvezi s posameznimi kraji, a na način, ki to urejevanje ne dovede v nasprotje z državo, njenimi nameni in njenimi potrebami.
Ostali program
»Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu«, to je druga točka našega program'
Našli smo zelo reakcionarne politične zakone, pri njihovem izvajanju pa se je posrečilo, ila smo ljudstvu vrnili demokracijo in svobodo v obsegu, kakršne doslej še ni imelo. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Na la način smo omogočili svoboden razvoj političnega življenj a.
Tretja točka našega programa govori o upra-v i. Želimo dati ljudstvu dobro organizacijo tako glede države kakor v vseh samoupravnih enotah. Dobra organizacija na podlagi zakonov in določb daje možnost čim večje zadovoljitve upravičenih želj državljanov. Ustava kraljevine Jugoslavije, ki je sedaj v veljati, nam daje možnost, da bomo mogli še tekom letošnjega leta izvesti četrto točko našega programa o neodvisnosti in stalnosti sodnikov.
Davki, rešitev kmeta
V državnih financah smo podedovali ne samo prazne blagajne, temveč tudi sistem nategovanja iu šikan zoper davčne obvezafece. Do-
ločbe o taksah na račune in zloglasni } 7 so tudi najbolj mirnega državljana naše države izpromi-njale v malega upornika.
Doklej strto glede davkov storili toliko, kolikor doslej nobena druga vlada v Jugoslaviji. Znižali smo davčna bremena. Znižali smo jih, kakor doslej še nikoli. (Odobravanje.) Na ta način »znižanje neposrednih davkov in pristojbine ni ostala mrtva beseda na papirju.
V	svojem programn smo poudarili kot svoje vodilno načel«, da »bo stranka v gospodarskem oziru skrbela za okrepitev proizvodnje in za dvig gospodarskega blagostanja vsega 1 j u d s t v a«.
Kmet je najštevilnejši stan v naši državi. Od je tudi najštevilnejši član naše stranke in zAto bomo njemu tudi posvetili največje skrbi, (l)olgotrajno odobravanje.) Poleg drugih vprašanj ga sedaj najbolj zanimajo tri vprašanja: Vprašanje dolgov, vprašanje nesorazmerja een med agrarnimi in industrijskimi izdelki in vprašanje novih kreditov. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Vsa ta vprašanja so naša neprestana skrb. Ne moremo in nočemo jih več zavlačevati. (Ponovno odobravanje.) Zlasti glede dolgov in kreditov bomo izdali dokončno rešitev (splošno odobravali je), ki bo. kakor upamo, zadovoljila vse upravičene zahteve. Rešitev, ki jo pripravljamo, bo i brez dvoma dokazana, da je Jugoslovanska radi-[ kalna zajed niča največji prijatelj kmečkega ljud stva. (Viharno odobravanje.)
Naš gospodarski program ne sine pozabiti interesov trgovine, industrije in obrti. Skrbel bo tudi /.a koristi delavstva, za njihovo j socialno zaščito in zavarovanje. Na ta način želimo doseči, naj bi se razvijale vse gospodarske i vrste našega ljudstva v harmonično celoto. Odstra-njevali bomo spore med posameznimi sloji.
Namen velikih javnih del, ki smo jih začeli v vseh krajih naše države, v lolišnem obsegu, kakor jih doslej ni bilo, ni samo ta, da dvig-| nemo gospodarsko blagostanje dežele, temveč i da obenem pobijamo tudi največje zlo, ki pritiska na naše delovno ljudstvo, namreč brezposelnost, j (Odobruvanie m vzkliki: Tako jel) Da damo kru-; ha in zaslužka tistim poštenim državljanom naše | države, ki bi radi delali, ki pa lega doslej brez i lastne privde niso mogli storiti, da bi namreč | v znoju svojega obraza zaslužili svoj vsakdanji i kruh zase in za svojo lačno drugino. (Viharno odobravanje.) ?.e doslej objavljeni statistični podatki o znižanju števila brezposelnih in o zaposlitvi delovnih sil pri javnih delih so najlepši dokaz stalnega in resničnega prizadevanja v korist delovnega ljudstva. (Odobravanje in vzklikanje 2ivel noš delavec!)
»(Mij zunanje politike naše stranke je ohraniti mir in mirovne pogodbe, kakor tildi zavarovati dobre in prijateljske stike s sosedi in z vseliti drugimi državami, s skupnimi prizadevanji, delati za zavarovanje neodvisnosti iu integritete države. (Splošno odobiavanje.) V praktični izvedbi se mora lo naše delo opirati na obstoječe mirovne pogodbe v o k v i r ii Zveze na-r o d o v.
Zveza narodov pa dane« po drugi strani |> a prav t a k o n e s m e bili za nas edina opora. (Odobravanje in vzkliki:	Prav dobro.)
>li imamo zaveznike v Mali zvezi in Balkanski zvezi. (Živela Mala zveza in Balkanska zveza!) To je pel držav s 711 milijoni prebivalcev. Diplomatski sestanki, ki so bili nedavno tega v Belgradu. j so pokazali, da našo državo v Kvropi čislajo in da iščejo njeno prijateljstvo.
Naša politika je m i r o I j u h n a. Želimo si miru. ker vemo. kaj pomeni vojna. Ne zahtevamo ničesar drugega, nočemo pa dali niti pedi naše zemlje, ki nam po vseli zemeljskih in nebeških zakonih pripada.
(Nadaljevanje na drugi strani )
Predsedstvo Trgovske zbornice razrešeno
Za komisarja je postavljen ban. inšpektor dr. Franc Logar
Bclgrad, 2. junija, m. Minister za trgovino in j dnstrijo v Ljubljani. Z izstim odlokom je minister industrijo dr. Milan Vrbanič je s svojim odlokom	dr. Vrbanič postavil za komisarja tc zbornice dr.
razrešil nadaljnje dolžnosti vse člane predsedstva	Franca Logarja, inšpektorja pri kr banski upravi
in vse svetnike Zbornice za trgovino, obrt in in-	dravske banovine.
Zaščita verstva v Abesiniji
Kirn. 2. junija, o. Uradni krogi italijanske vlade zatrjujejo, da bodo vsa priznana verstva v Abesiniji uživala popolno zaščito in podporo nove uprave, /jasli bodo zajamčene verske pravice v polnem obsegu tistim verstvom, ki so liila do 7|laj zatirana. To so predvsem mohamedaeci, ki bodo dobili svoje šole in svoje sodnike ler bodo svoje pravne zadeve urejali lahko po določilih korana, kar jim je bilo pod abesinsko upravo doslej nemogoče. Arabski jezik bodo učili v državnih šolah kot obvezen predmel. Italija bo vrnila vsa stara svetišča, ki so jih vzeli moha-medancem Abesinci. Koptska cerkev Ik> prav tako upoštevana. Glede katoliške cerkve pa se lio dosegel sporazum s sveto stolico, da bo svojo cerkveno organizacijo prilagodila novi upravni razdelitvi Abesinije.
Schusdinigg ni mogel v Rim
Kim. 2. junija, o. Zaradi slabega vremena, ki je vladalo včeraj nad Alpami, ni avstrijski kancler dr. Sehuschnigg mogel leteti v Rini na obi«k k Mussoliniju, kakor je bilo domenjeno. Njegov prihod pričakujejo za danes
Ncguš izfavlja
Gibraltar. 2. junija. Abesinski cesar je med -v ojiin bivanjem včeraj sprejel dopisnika londonskega »Dailv Expressa« in mu dal izjavo, v kateri je dejal, da bo odšel v Anglijo in branil Abe-siiiijo pred vsem svetom tako dolgo, kakor bo treba. Na vprašanje, ali namerava iti Iti. junija v Ženevo, je dejal, da je vprašanje Abesinije mogoče rešiti samo v Ženevi. Kar sc pa tiče njegove vrnitve v Abesinijo, se je bivši cesar omejil samo na izjavo, da popolnoma zaupa v ZN.
Italija ne pojde v Ženevo
Rim. 2. junija, o. Italijanska vlada je na -voji seji enoglasno sprejela sklep, da sc ne udeleži zasedanja Sveta ZN. ki jc sklicano za Ki. junija. Italija sc ne udeleži tega zasedanja zato. ker noče sprejeti nase obveznosti za kakršnekoli nepričakovane mednarodne dogodke.
Moskva. 2. junija. Partije 13. kola niednnrod nega šahovskega turnirja so se končale takole
Liivenfiš je porazil Flohra, ostale partije pn -ostale rernis. Stanje po 13. kolu: Capablance, 0 ii pol. Botvinik 8, Lilienthal in Rogozin (i I pol. Eliska*«, Flohr, Kan. Lasker in Lovenfiš 0, Rju-min 4 in pol.
Žrtev Kamniških planin
Kamnik, 1. junija.
Dne 31. maja t. 1. ob 9 se je podal akademik Lovše Bojan iz Ljubljane, roj. 1. 1915., stanujoč v Rakovi ulici St 3 v Ljubljani, s svojim prijale-ijem Pleterski Miroslavom, ki je tudi akademik i/. Ljubljane, 11,1 Kokrfiko sedlo in nekoliko ponvam v Cojzovi koti, kjer sta se odločila tudi j za plezalno turo- Pred odhodom ju je oskrbnik koče skrbno opozoril, naj se v takem deževju in | gosti megli no podajata na tako nevarno pot. Ne oziraje se na opomine oskrbnika I-.rjavška sta kre-nila dalje.
Istega dne okrog 15 sta prišla na Kalsko
goro in vsled'slabih vremenskih prilik zašla na Tako kočljivo točko, ’da sla oba zdrsnila po steni navzdol. Pleterski se je po izredno srečnem naključji) ujel za skalo,, ,doc im .jo nesrečni Lovše
Maribor preko praznikov:
Drzen nočni roparski napad
strmoglavil v globok prepad, kjer je bil gotovo takoj mrtev.
Rešilna ekspedicija, sestoječa iz požrtvovalnih članov Erjavška Toneta, Franceta in Lojzeta ter njihovega tovariša Uršiča Petra iz Kamniške Bistrice, se je odpravila takoj po obvestilu na težavno reševalno delo in je v ponedeljek zjutraj našla Pleterskega vsega premraženega in utrujenega, visečega na neki skali, dočim drugih telesnih poškodb ni bilo opaziti na njem.
V	ponedeljek je omenjena ekspedicija prinesla mrtvo truplo Lovšeta h koči v Kamniško Bistrico, bil je ves razbit, posebna po glavi, kar je znak, da je padel v prepad naravnost na glavo. Njegovo truplo bo prepeljano v Ljubljano.
Pleterski, ki je imel srečo, je brez poškodb danes sam odpotoval v Ljubljano.
brez dogodkov
Maribor, 1. junija.
Biez dogodkov m senzacij so po tekali^ Mariborčanom binkoštni prazniki. Tako so stopile potem še bolj v ospredje kot edini -večji dogodek
birmske slovesnosti v stolnici, ki itak že vsako leto mesto za Binkošti najbolj razgibajo. 1015 otrok je prejelo včeraj zakrament sv. birme. Danes je bilo število birmancev nekoliko manjše. Včeraj je bila bii-ma samo za »mestne« in zalo mnogo sijajnejša tudi v zunanjem svojem okviru. Okrog stolnice je že v soboto vzniklo celo mesto šotorov, med katerimi je v nedeljo popoldne vladalo vrvenje in življenje, da ga je policija le s težavo urejevala. Med birmance in botre so se mešali stoteri radovedneži, ki pridejo ob takih priložnostih na svoj račun in so tudi včeraj, saj so nastopili v vlogi botra mnogi mestni odličniki. Med birmanci pa niso bili samo šolarji, nekaj je bilo že pravih gospodičen in gospodkov. In še to se je opazilo, da je prevladovalo število birmančkov, ki so prišli s svojimi botri in botrica-mi skromno in peš in da so ostali v manjšini tisti srečni, ki so se imenitno pripeljali v okrašenem vozu ali celo v avtomobilu. Kaj se hoče, kriza je in o njej vedo mnogo povedati tudi urarji in zlatarji, lotografi, zlasti pa še fijakerji in avtoiz-voščki, ki imajo od birme največ zaslužka.
Na Jadran, na Pohorje, v Ljubljano.
Vremenski preroki so napovedovali za Binkošti lepo vreme in Mariborčani so jim verjeli ter uprizorili pravcato preseljevanje na pohorske vrhove. V celih kolonah so odhajali v soboto popoldne in včeraj zjutraj izletniki proti Pohorju, koroški vlaki so bili kljub pomnoženim kompozicijam nabito polni. Mnogo jih je pohitelo tudi na morje s posebnim jadranskim vlakom iz Zagreba. Ti so menda še najlepše zadeli. »Putnik« je priredil izlet s svojim avtokarom v Avstrijo k slovesni otvoritvi ceste čez sedlo Pack -in na Vrbsko jezero. Mimogrede omenimo, da bo nova avstrijska moderna cesta precej prizadela Maribor. Dosedai so imeli Avstrijci najbližjo cestno zvezo med Gradcem in poletnih mesecih je bil v Mariboru zelo velik med-Celovcem preko Maribora in Dravske doline. V narodni avtomobilski promet, ki .bo sedaj nazadoval. — Številni Mariborčani so pohiteli tudi v Ljubljano k otvoritvi vi sejma. Na kolodvoru smo v soboto videli tudi take, ki so v smučarskem kroju in s smučmi na ramah hiteli v Logarsko dolino, da se na pobočjih Savinjskih Alp navžijejo belega veselja.
Doma pa: gledališče, kino, kavarne, zapeček ...
Muhasto vreme nam je doma prekrižalo lepe račune. Dobiček je imelo le gledališče, kino, lokali.
V	gledališču so zaključili letošnjo sezono, Sinoči opereta, nocoj opereta, obakrat razprodano. Danes popoldne pa so privabili polno gledališče vrli Cir-kovčani, ki so prinesli na odrske deske vesel kos življenja našega Dravskega polja. Po predstavi so sre fantje in dekleta iz Cirkovcev Židane volje od-
peljali na tovornem avtomobilu izpred gledališča ter peli in vriskali po mestnih ulicah, da so jih čemerni meščani začudeni gledali izpod dežnikov. Kavarne in gostilniški lokali so bili napolniem, poznalo pa se je precej, da uradniki še niso imeli plače v žepu. Danes popoldne je k dežju pritisnil še hlad, kakor novembra, ljudje so se oblekli v zimske suknje in že zgodaj zvečer je v mestu zamrlo življenje. Mesto je brez dogodkov preživelo praznike, ki so drugače najlepši in najživahnejši v letu, letošnji pa so bili pusti in brez vsebine . , .
Tri smrtne nesreče v Zagrebu
Ko je v nedeljo ziutraj šel zagrebški trgovec Vid Galov,ič na kolodvor, da bi se odpalial k svou ženi v Dobrno, gotovo ni slutil, da bo zanj ta pot usodna. Stopil je v tramvaj št. 5, ki vozi nroli Ljubljanski cesti. Ko se je pripeljal pred kolodvor, je -b-ilo že jako pozno in Galoviču se je zarad’ tega zelo mudilo.Da ne bi zamudil vlaka, ie Galovič skočil s tramvaia prej, preden se je ustavil, ter je, ne oziraje se na desno ali levo, hotel preskočiti tramvajske tire Pri tem pa ni opazil, da je iz nasprotne strani baš privozil drug tramvaj ter se je Galovič zaletel naravnost v ta tramvaj, ki je po pripovedovanju očividcev vozil precej počasi. Kljub temu pa se je stvar končala zelo tragično. Galovič je namreč pri lem, ko se je zaletel v tramvaj, padal ter prišel tramvaju pod kolesa. Vozač tramvaja je takoj voz ustavil ter priskočil ponesrečencu na pomoč. Takoj so bili na kraju samem tudi reševalci, ki so prepeljali Galoviča na kirurgični oddelek klinike- Ko pa so Galoviča prenesli v kliniko, je bil že mrtev.
Druga smrtna nesreča se je pripetila čez praznike v železničarski koloniji na križišču Jukičeve in Krupičeve ulice. Kako je do nesreče prišlo, še ni ugotovljeno. Predvideva se, da je neznanec šel po progi, kjer ga je pograbila lokomotiva, ki da je tedaj privozila. Nesrečnežu so kolesa glavo popolnoma zdrobila, odrezana mu je tudi leva roka, ki je ležala 50 m oddaljena od kraja nesreče, nogo pa so našli odrezano 400 m daleč. Kdo je bil nesrečnež, niso mogli ugotoviti. Ima okrog 30 let, a niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi lahko sklepali na identiteto.
Sava je naplavila truplo mladega človeka, ki je po svoji zunanjosti in obleki kazal, da je najbrž kak brezposeln delavec iz zagrebške okolice. Truplo je bilo že precej razpadlo, iz česar sklepajo, da je moral pasti neznanec v vodo vsaj pred kakimi 3—4 tedni. Kako je prišlo do nesreče, oziroma ali je to sploh bila nesreča, o tem se doslej še ničesar ne ve. Oblasti tudi še niso ugotovile, da bi v zadnjem času kdo v bližini Zagreba padel v Savo ali da bi bil v zadnjem času izvršen tam kje kak samomor. Da ugotove identiteto umrlega, so oblasti truplo fotografirale ter začele poizvedovali vzdolž bregov Save podatke o utopljencu
Če nastopamo zoper revizionistično propagando, ali proti prihodu Habsburžanov na Dunaj, no delamo tega. ker bi se to propagando bali, ali da bi se bali mladega Otona na Dunaju, pač pa zato, ker pruv dobro vemo, da bi to stvari vodilo naravnost v vojne zaplete. Brez krvi in vojne pa se niso znhlevalo ižpromembe meja, celo v Afriki no, kaj šele v Evropi. (Splošno odobravanje.)
Zaradi tega se oklepamo Zveze narodov in svojih velikih in malih zaveznikov, vendar pa bomo glede svojo varnosti in sigurnosti zaupali največ in predvsem v sebe (viharno odobravanje), na svojo lastno inoč. Pripravili bomo svojo vojsko (živela vojska!), da varuje naše meje, naš mir, našo varnost.
Zaključujoč na fem državnem kongresu organizacijsko delo jugoslovanske radikalne zajed-nlce, smo prepričani, da smo opravili veliko narodno delo zgodovinskega pomena za srečo in bodočnost velike in drage nam jugoslavije. Globoko smo prepričani, da smo s tem izpolnili tudi svojo patrijolično dolžnosf do kralja in domovine.
Nato se jc takoj prišlo na drugo točko dnevnega reda, na pretres splošne politike JRZ,
Minister dr Krek
Prvi je dobil besedo minister brez listnice g. dr. Miha Krek, ki je med drugim izjavil:
Misčim, da se strinjamo vsi, da je po tako izčrpnem, obsežnem in sijajnem referatu, kot smo ga slišali od gospoda predsednika vlade dopoldne, težko še nekaj dopolniti ali kaj novega dodati. V teh besedah je povedano vse, povedano je tako, kot smo vsi želeli in kakor smo vsi soglasno in enodušno odobravali. Toda, ker je ta kongres velika državna manifestacija naše enodušnosti, naše volje in našega veselia, zato je potrebno, da se za to skupno delo, ki smo ga pripravljrii leto dni in kf ga bomo jutri, pojutrišnjem in v bodoče nadaljevali, spregovori še kakšna beseda.
Prvo, kar je posebno nam Slovencem milo in drago in ni čemur se veselimo, je to, d? je naša stranka enkrat z" vselej prekinila z delitvijo poštenih jugoslovanskih državljanov v državne in pa protidržavne, v nacionalne in neuacionalne elemente. (Burno vzklikanje in klicanje:	Živio	dr.
Korošec!) Nam iz Slovenije se je mnogokrat očitalo, da govorimo v Rclgradu in po srbskih krajih v strogem tonu in drugih aliansah kot pa po naših slovenskih vaseh. Toda danes, ko Imate v svoji »redi nekoliko desetin najuglednejših javnih delavcev, labko ob njihovi navzočnosti pred vami vsemi pozivam vse stotine in stotine tisočev Slovencev za pričo, dn je skupina dr. Korošca vodila to isto iugoslovanrko politiko že tedaj, ko je napočilo današnje 20. stoletje, ono isto politiko tudi
tedaj, kakršno izpoveduje danes. (Burno ploskanje in klici: Živio d«. Korošec!) V dobi najstrašnejših režimov avstrijske soldatcske ni bilo niti enega drugega slovenskega politika, ki bi branil naše na-Želimo samo to, da vsi bratje na jugu smatrajo, da tudi ni cele in popolne Jugoslavije brez Slovencev. (Dolgotrajno vzklikanje: Tako jel). Naš narod je skromen in siromašen, toda delaven in dober. Zaradi tega oni del našega programa, ki govori o socialnih vprašanjih in pogledih na naše socialno in gospodarsko življenje, je kakor ustvarjen za čisto naše razmere.
Ene in iste družine so pri nas med brati, ene na vasi, drnce v tovarni, tretji je obrtnik in četrti uradnik. Kri je povezala stanove v Jugoslaviji in kri veže ves jugoslovanski narod v splošno človeško zajedniro (Tako je!) Mi smatramo, da je najsrečnejša rešitev v tem, da vsak, posebno pa oni. komur je potrebna socialna zaščita, zahteva in poišče vso možno zaščito v naši narodni politični skupnosti. Mi nočemo, da bi kdorkoli veroval lažem, da bi naš delovni svet mogel najti kako drugo zaščito v kateremkoli narodnem pokretu ali mednarodni ideologiji ali prve ali druge ali pa tretje internacionale. (Viharno ploskanje.) Mi so veselimo in z radostjo gledamo, da je JRZ prišla do zmage one srečne misli, ki narekuje vsakemu stanu, ki skrbi tudi za svoje tovariše iz drugega stanu, da se n. pr. za delavske interese ali kmetske interese bori tako kmet kakor delavec, intelektualec, obrtnik, nadalje trgovec in indnstriialer. (Živahno pritrjevanje.) Mi vidimo tudi zmago one srečne gospodarske politike, ki ne ustvarja odviš-nega proletarijata in ki hoče zbirati v veliki industriji rele mase. temveč ki hoče. da po vsej državi razpodeli dobrine, ki jih daje industrija in velika skupna podjetja, tako da se na ta način okrepi ves naš siromašni narod. Na ta način smatramo. da se bomo izognili vsem velikim potresom, katerim so izpostavljene tudi druge velike države in ki te težko prebole. Kako šele naša mlada, čeprav bi bila še tako močna država
Mi smo ponosni na današnji dan. Srečni smo. ker smo vsi Jugoslovani našli politične voditelje, v katore imamo Slovenci. Hrvatje in Srbi popolno zaupanje (Burno ploskanje.) Lahko z zaupanjem. elanom in idealizmom sprejemamo njilmio politično delo. ker je že dosedanje politično izkustvo, ki smo ga imeli, sreča, katera jih je spreni-j ljala na vsakem koraku in daje jamstvo in sigunost, da je tvorba JRZ nekaj trdnega in nekaj trajnega, j (Odobravanje.) Jugoslovansko demokracijo smo na-, slonili na stabilne in zdrave temelje. Vsak državljan ve in verjame v stabilnost režima pravičnost državnega gospodarstva in uprave tako. da lahko mirno posveti svoje moči svojemu napredku in blagostanju in z zadovoljstvom lahko dela za skupno dobrobit.
Ptuj, 1. junija.
Preteklo noč	je	bil v Mestnem vrhu,	4 km
od	Ptuja skrajno	predrzen roparski napad,	ki je
razburil vso ondolno prebivalstvo. V Mestnem vrhu, ki obstoji večinoma iz vinogradov, so hiše raztresene do 500 m ena od druge. Tamkaj stanuje posestnik Franc Drevenšek, star 70 let, s svojo ženo, ki prilično dobro gospodarita. Okrog 10 ure ponoči je nenadoma začel domači pes silno lajati. Takoj nato pa je utihnil. Razbojniki so, kakor se je ugotovilo, najprej psa z nožem zaklali, nnto razbili kletna vrata in se napili, za tem razbili tudi hlevna vrata, iz kakšnega razloga ni znano, potem so se lotili hišnih vrat, katera so popolnoma razbili in Se okrog polnoči pojavili v sobi navedenih zakoncev. Bila sta dva maskirana razbojnika, eden	je	držal v roki revolver,	drugi
pa	nož. Zahtevati	so	ves denar, ki ga ima pri hiši
in trdili pri lem, da mora imeti v hiši 9000 din gotovine, ker je pred kratkim prodal nekaj goveje živine in prodaja redno mleko v Ptuj. Drevenšek in njegova žena sta v smrtnem strahu ta-
Sfavka sftavbinskega delavstva
Ljubljana, 2. junija Kakor smo žc poročali, so sc prejšnji teden vršila pogajanja med stavbin-skimi delavci in njihovimi delodajalci o izboljšanju položaja stavbinskega delavstva. Med delavci in in delodajalci jc bilo več sestankov, na katerih pa ni prišlo do pravega sporazuma. V soboto zvečer so se sestali delavski zaupniki ter delavci, ki so nato skupno premotrili položaj. Sklenili so, da spričo položaja, v katerem živi stavbinsko delavstvo in ki si ga kljub prizadevanju ne more zboljšali, napovedo splošno stavko. To stavko so danes zjutraj začeli tudi izvajati. Skoraj sleherno zidarsko delo v Ljubljani danes zato počiva. Z ozirom na to, da imajo podjetniki pri gradnji novih ljubljanskih stavb skoraj v vseh primerih dogovorjene zaključne termine, ob katerih stavbe z ozirom na slavko goiovo ne bodo gotove, utegne imeti stavka tudi težje posledice. Upati pa je, da bo končno — kakor pred kratkim v Belgradu — prišlo do sporazuma tudi v Ljubljani.
Težavno delo občinskega socijalnega urada
Trbovlje, 1. junija.
V	letošnjem letu, ko je našo občino zadelo občutno pomanjkanje denarnih sredstev in obenem nastanek velike brezposelnosti, ima občinski socialni urad mnogo posla, kako spravili vse v sklad, da zadosti in zaposli brezposelne. Delajo pa tudi sami brezposelni mnogokrat velik nered, ki je njim samim v kvar. So ljudje, ki ni nobeno delo zanje, ki hočejo, da so zaposleni in da bi jim občina dajala jioleg zaposlitve še izredne podpore v denarju ali naravi. Tudi tako daleč gredo nekateri, da zahtevajo od občine, da jim v času zaposlitve plačuje stanovanje in to hočejo doseči z vsemi triki in tudi že z grožnjami. Zakon določa, da zaposleni nima nikake pravice do občinskih ubožnih podpor. Zakon tudi določa, da kdor dela ne sprejme, zgubi pravico do vsega, kar mu je občina dolžna v drugem primeru dajati. So to je v zakonu: kdor dela ne sprejme, je označen kot delomržnež, ki zgubi pravico do vsakega na-daljnega dela pri občinskih ali banovinskih javnih delih. Občinski socialni urad stori, kar sme in kar zakon določa in kolikor ima sredstev na razpolago, več od njega zahtevati ni mogoče. Banska uprava je storila letos, kar je mogla, da omili v rudarskih revirjih brezposelnost. Brezposelni pa naj bodo v bodoče vsaj toliko uvidevni, da ne bodo zahtevali nemogočega, sprejmejo naj njim dodeljeno delo. Res je malo dnevnega zaslužka 20 din, toda to plačo določa državni zakon, in če pomislimo, da rudar v sedanji zaposlitvi dvakrat ali trikrat v tednu še tega no zasluži, pa se^ tudi mora preživljati.
Občni zbor Zveze hranilnic
Ljubljana, 2. junija.
Poročali smo že, da so v soboto imele v Ljubljani svoj kongres jugoslovanske samoupravne hranilnice. Pred glavno skupščino so imele svoje zlrorovanje tudi slovenske hranilnice, ki so pripravile svoje predloge za glavno skupščino. Na glavni skupščini so zborovalci pretresali vsa vprašanja, ki so v zvezi z delovanjem in prosperfranjem l hranilnic. Predmet glavnih debat so bile določbe
o	kmetski zaščiti, dalje pa posebno tudi način,
•	kako. priti do likvidnih denarnih sredstev. V tem oziru so bile sprejete posebne resolucije, ki so j jih zborovalci predložili vsem pristojnim mestom.
V	soboto popoldne ob pol 2 je bilo v Unionu svečano kosilo, katerega so se poleg delegatov hranilnic udeležili tudi mestni župan in podžupan, zastopnik bana dr. Hubad, predsednik Mestne- hranilnice dr. Kamušič, zagrebški zudaj Erber in predsednik Zbornice za TOI Jelačin. Med kosilom je bilo izrečenih več zdravic. Govorili so predsednik Protner, dr. Hubad, zagrebški župan Erber, dr. Novakovič iz Relgrada, v imenu mesta , Ljubljane pa je izrekel gostom dobrodošlico mestni župan dr. Adlešič. V imenu Zbornice za Mil I je govoril Jelačin, ki se je ob tej priliki nekoliko j obširneje pobavil z razmerami na našem denar-1 nem trgu.
Na skupščiiii, ki je potem sledila, je bila spre-! jeta resolucija, ki zahteva izenačenje hranilnic z državnimi privilegiranimi denarnimi zavodi, ki : sprejemajo vloge.
Pomanjkanj2 šolskih
prostorov
Od leta do leta postaia tudi v Celju vedno bolj pereče vprašanje šolskih prostorov. Vsako leto opazujemo, da rapidno narašča število mladine ki sili v višje šole. Celje se sicer ponaša z zelo lepimi in modernimi šolskimi poslopji, od katerih so bila nekatera zidana tik pred svetovno vojno (gimnazija, mestna narodna šola), pa tudi v povojnem času zaznamujemo v tem oziru že lep napredek — lepo šolsko poslopje, v katerem je nnmcščena okoliška Ješka šola. Kljub vsemu temu sc pa čuti od leta do leta večje pomanjkanje šolskih prostorov. Tako vidimo, da mora dvo-rnzrcclna drž. trgovska šola uživati gostoljubje v mestni narodni šoli in je zgraditev lastnega posloma za trgovsko šolo samo finančnega značaja. Gimnazija in meščanska šola. ki občutita v povoj-
koj izročila ves svoj denar v znesku 170 din. Ker pa jim to ni bilo dovolj, so prebrskali vso hišo, vendar denarja niso našli, ker ga pri hiši ni bilo. Ker grožnja z revolverjem in nožem denar ali smrt - ni imela zažel jenega učinka in se jima je zdel plen premajhen, sta si naložila razno obleko v vrednosti 1500 din in izginila v temno noč. Pred odhodom sta še segla zakoncema v roke in zagrozila, da ju ubijeta, ako komu kaj o roparskem napadu povesta. Ko sta rokovnjača odšla, sta med potjo oddala tri strele iz revolverja. Ka: or rečeno, stoji hiša na samoti in nihče, od sosedov ni slišal ničesar, kaj se dogaja pri Drevenškovih. Šele danes zjutraj se je napadeni Drevenšek podal k orožnikom v Ptuj in prijavil razbojnišlvo.
Orožniki so odšli takoj na kraj dogodka in uvedli strogo preiskavo in ugotovili, da so bile I pri roparskem napadu najmanj tri osebo. Zaplenili so pa)jco, |ci sp, jo rokovnjači pustili na dvorišču. V zvezi s tem so orožniki aretirali dve osebi, ki sta osumljeni, da sta se udeležili roparskega napada. Preiskava se nadaljuje in bomo po izidu iste poročali.
nem času največji naval šolske mladine, trpita na občutnem pomanikaniu prostorov. V obeh navedenih šolah postaja položaj zaradi prenatrpanosti od dne do dne neznosnejši in bo treba za vsako ceno najti denar, da se reši to važno vprašanje. Upravni odbor državnih meščanskih šol v Celju, kateremu predseduje župan g. Mihelčič, je že v jeseni vzel resno v pretres vprašanje, kako odpo-moči pomanjkanju šolskih prostorov. Iz dosedanje akcije za razširitev prostorov za meščansko šolo v Celju je razvidno, da so meščanski šoli v Celju potrebni sledeči prostori:
1.	Ena učna soba. En razred je namreč začasno nameščen v fizikalni dvorani in mora, kadar imajo drugi razredi pouk fizike ali kemije, potovati okrog, kar silno ovira pouk. 2. Šola nima delavnice za pouk v ročnih delih, ki so po zakonu predpisana. Začasno se uporablja kot delavnica garderoba od telovadnice, ki je pa tudi nujno potrebna in se morajo sedaj učenci slačiti kar v predsobi telovadnice, ki ima cementna tla. 3. Na šoli obstoja že dalj časa šolska kuhinja, ki pa nima obednice. Z ozirom na navedena dejstva se je vršil komisijski ogled šolskega poslopja že dne 20. novembra 1935. Komisija je po ogledu vseh prostorov ugotovila, da je stavba sedaj popolnoma zasedena. 1 oleg tega se uporablja soba ob kuhinji, določena svoječasno za dekliško zavetišče, istočasno za šolski razred in za šolsko obednico ter ostajajo ostanki jedil na in v šolskih klopeh. Razmere so torej skrajno neprijetne ter bi se že pri sedanjem staležu učencev nujno rabila dva nova učna prostora ter večja delavnica za rokotvomi pouk.
Po vsestranskem preudarku je komisija sklenila predlagati kot najprimernejše, da se naj nadzidata enonadstropna dvoriščna trakta ob Stroes-mayerjevi ulici in nad telovadnico še za drugo nadstropje, katero višino ima ostala stavba, s čemur bi se pridobili štirje novi zdravi učni prostori O tem komisijskem ogledu je tehnični oddelek mestnega poglavarstva napravil proračun za nadzidavo obeh krajnih kril. Po tem proračunu bi znašala celotna nadzidava 224,000 Din.
Pri zadnji seji mestnega sveta celjskega, dno 22. maja t. 1., je bil sprejet naslednji predlog predsednika gradbenega odbora g. dr. Voršiča o zadevi nadzidave jKislopja meščanske šole v Celju: Izvrši naj se nadzidava po načrtu tehničnega oddelka s stroški 224.000 Din. Naprosi naj se kr. banska uprava v Ljubljani, da prispeva z ozirom na okolnost, da obiskujejo celjsko meščansko šolo U(-enci iz 14 upravnih okrajev iz banovinskega proračuna za leto 1936-37 iz pozicije za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij v znesku 800.000 dinarjev, k predmetni nadzidavi čim večji znesek. Zaostanek stroškov za nadzidavo pa se naj naprosijo za prispevke celjski, laški in šmarski okraj jio razmerju števila učencev iz leh okrajev, za kar je treba nujno intervenirati pri banski upravi v Ljubljani in stopiti obenem v stik z okrajnimi odbori zaradi prispevka. Ostanek stroškov naj krije celjska občina s posojilom.
Okrog umora v Sečovem
Celje, 1. junija.
V	ponedeljek 29. oktobra 1934 zjutraj je bil najden 80 letni prevžitkar Cvetko Franc mrtev na kolovozni poti Tržiše—Sp. Sečovo. Ležal je n« trebuhu z obrazom k tlom. Poleg sta ležala njegov klobuk in palica, v žepih je pa imel različne predmete. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je bit Cvetko umorjen s topim, trdim in robatim predmetom. Cvetko se je po udarcu onesvestil in se zadušil, ko je tiščal obraz v zemljo. Pokojni Cvetko Franc se je kljub svojini 80 letom kot vdovec ime) namen še poročiti, izpovedal je pa na-pram posestniku Perkoviču, da se zelo boji svojega sina. Med obema je namreč trajalo že dlje časa sovraštvo. Zato je bil umora obdolžen po-kojmkov sin. Cvetko Mihael je bil tudi zaradi rlL v fVIin Hr V> klm 8e,mtonl okrožnega so-dosmrtno ^ečo ^ |anuari« 1935	»a
vmil«CTi»8rerln,h t,okazov za obsodbo ni bilo. Go-
ioče ol ohioaTZ<kt l.lie£ovo krivdo raz,le Obremenju-
L um x Nekatere priče so izpovedale, daje
,i0 i n /!sa nied ptieiua vladalo težko ozračje in ai-Jm	Miha večkrat bodisi direktno ali in-
eirtno grozil svojemu očetu. Zadnji čas pa je |HJtx i ,|e,a! r0Knp priprave, da se kot 80 letni starček poroči. Najbolj pa je obremenila Milja vetka soseda Ada Colnarič, iz spisov se je sicer ugotovilo, da so imeli Colnaričevi in Miha Cvetko ponovne kazenske razprave zaradi medsebojnih prepirov in napadov, vendar je sodišče na podlagi osebnega vtisa, kakor ga je dobilo pri razpravi, Ani Colnaričevi vendar verjelo. Le-ta je izjsove-dala važno okolnost, da je videla iti zvečer Cvetka proti Tunčevcu, pod pazduho držeč neki predmet z ročajem, po polnoči pa ga je videla, ko se je vračal prazen zopet mimo njene hiše in še metal kamenje v njeno psico. Ana Colnarič j>a ni bila prepričana glede časa tega vračanja, ker je prvič rekla, da ga je videla po polnoči okrog 2, drugič med 4 in 5, tretjič med 3 in 4, sicer pa, da se je kmalu nato danilo. Rekla je pa, da ure nimajo pri hiši in da ne more časa točno določiti.
Obsojeni Miha Cvetko je zahteval obnovo, največ iz razlogov, dn Ana Colnarič ni verodostojna oseba in da bodo priče njeno neverodostojnost potrdile, kar se je deloma tudi zgodilo in da Ana Colnarič ni govorila resnice, ko je trdila, da je videla po polnoči Cvetka vračajočega se iz Tunčevca mimo njene hiše. Ta pol mimo njene hiše sploh ni pot na TunČevec razen jx> nepotrebnem dolgem ovinku, temveč je to pot proti Rogatcu. Sodišče pa obnovitvenih razlogov ni smatralo za dovolj važne, da bi mogli že prej ugotovljeno vero Ane Colnarič omajati in je zaradi tega odklonilo obnova
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek 2. junija: Marcelin. Jutri, sreda 3. junija: Klotilda
Ljubljana čez binkošti
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bekarčič. 9v Jakoba tre 9, mr. Ramor, Miklošičeva 20, in mr. Gartue. Moste.
*
Tudi letos »e bo »snovalo v MartinSfcici pri Su-šaku dijaško letovišče, ki ga vodi državno zdravilišče v Martinščici skupno s Pomladkom rdečega križa v Zagrebu. Letovišče je znano širom Jugoslavije kot najbolje in najmoderneje urejeno letovišče za dijake. Znesek za en mesec (28 dni) znaša 700 Din. V njem so vračunani vsi izdatki za izlete s. parnikom po bližnji okolici (Krk. Rab, Crikveni-ca, Novi). Dijaštvu se nudi dovolj zabave, športa, kopanja, veslanja itd. Vsi dijaki so pod stalnim nadzorstvom profesorjev in zdravnika. V prvo skupino od 1.—28. julija se sprejmejo samo dijaki siednjih šol. v drugo skupino pa (od 30. julija do 26. avgusta) pa samo dijakinje srednjih šol. — Pojasnila in prijave dobe dijaki na ravnateljstvu svojih zavodov. Prijave «e sprejemajo samo do 15. junija.
Operne produkcije državnega konservatorija so
koncem vsakega šolskega leta izredno privlačne. Občinstvo opozarjamo, da l>o prva operna produkcija koncem tekočega šolskega leta v petek, dne 5. junija ob 20 v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic bo od torka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene od 15 Din navzdol.
Šola Glasbene Matice ima svojo produkcijo jutri, v sredo 3. I. m., ob četrt na 7 v Filharmonični dvorani. Nastopijo iz klavirskega oddelka gojenci: Bučar Neda, Danilovič Emilija, Puhar Andrej, Vilar Ledi, Čarman Tatjana. Jaklič Daša, Vrhovnik Majda, Krečeva Marica in Kreč Vladimir, GorjaTIc Franc Šivic Ivo. Zaletel Tatjana, Lavrenčič Otmar, Jerman Majda. Jereb Majda, Krulc Štefanija in Šubic Janek. 1/. vijolinskega oddelka nastopijo: Puhar Andrej, ki ga spremlja Puhar Majda, Vohinc Rolon ob spremljevanju Adamiča Bojana, Samec Vaso, pri klavirju je Kunej Egon, Rogelj Dušan in Brodnik Mitja, ki ju spremlja prof. Jeraj. Iz ssolo-pevskega oddelka šole Glasbene Matice pa nastopi Kavčič Mila. Podrobni spored produkcije se dobi v knjigarni Glasbene Matice.	....
Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija nudi obsikovalcem vsekakor mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih n usnjenih izdelkov, blaga i. dr.) podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne pa so za poseinike še posebne razstave: »Sodobna gospodinja« v zvezi z »Modno revijo« ki nazorno prikazuje, kako naj se naše gospodinje, dekleta in deca oblačijo in kretajo v domu, v svetu, v poklicu odn, v šoli.	.	.	.
Gostinska razstava je zlasti za tiste, ki žive od tujskega prometa, poučna, ker jim prikazuje, k«w je treba naša gostisča opremiti in kako gostom postreči, da bodo radi vedno znova prihajali v našo sredo Ker so tu razstavljene še mnoge druge zanimivosti iz.zgodovine in sedanjega stanja gostišč, si 1k> gostinsko razstavo vsakdo rad ogledal.
Razstava pohištva in avtomobilska razstava nudita bogato izbiro najmodernejših, kakovostno dovršenih in po ceni najraznovrstnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktičnimi izsledki arhitekture in tehnike.
Razstava malih živalic; kuncev, perutnine, ptic kaže ljubiteljem in rejcem malih živali, kolikšne uspehe je mogoče doseči z veščo rejo.
Da bi pa bilo združeno utile cum dulci — koristno z zabavnim — se poleg razstavnega prostora nahaja veselični, ki je odprt tudi ob večerih in nudi vsakomur obilo prijetne zabave. Vinski oddelek, plesišča, avlodrom, vrtiljaki, tobogan, vivarji z raznimi, pri nas tujimi živalmi, zlasti pa še variete na prostem, kjer se vsak dan vrše predstave in si ga posetniki velesejma lahko zastonj ogledajo, vsa ta zabavišč« dajejo veseličnemu prostoru razkošen iz-gled, obiskovalcem pa mnogo veselja.
Zato tudi vi ne pozabite obiskati Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. juni ja.
Na železnici, avionih, parobrodih 50% |x>pust: Za prihod veljaven od 25. maja do 8. junija, za o-i-bod od 30. maja do 16. junija.
*
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
Drama. Začetek ob 20. uri Torek, 2. junija: Zaprto. (Gostovanje v Kranju:
Prva legija).
Sreda, 3. junija: »Tiran«. Ked Sreda.
Četrtek, 4. junija: »Mladi gospod sef«. Red C. Petek, 5. junija ob 15. uri: »Prva lefiiia«. Duaika
predstava. Cene od 14 Din navzdol.
Opera. Začetek ob 20. uri
Torek, 2. junija: Zaprto.
Sreda, 3. junija: »Kavalir z rožo«. Red B.
Četrtek, 4. junija: »Luoia di Lammcrmoor«. Red
Četrtek.
Petek, 5. junija: »Produkcija operne šole državnega
konservatorija«.
Kmet, ki je pobil 118 volkov
V	Derventi, v Bosni, imajo posebnega junaka v vasi. Kmeta Vasilija Prodanoviča, ki je pobil že 118 volkov. Mož je že od mladih nog strasten lovec na divje zveri, posebno pa na volkove, ki jih je v teh krajih, prav za prav v planinah, ogromno. Ta nadloga se je bila tako razpasla, da so trpeli kmetje ne samo veliko škodo na svojih ovcah, temveč se sploh niso čutili več varne, čim so stopili ven iz svoje vasi ali pa v svoje gozdove. Vasilije se je zaklel, da bo vso to divjo nadlogo iztrebil. Do sedaj je postavil rekord, ki ga še ne poznajo. Že vrsto let hodi mož pridno na lov in spravlja s sveta to zverjad. Posel mu je prešel že kar v kri, ker zna mož pri tem še zaslužiti. Gozdna uprava namreč, izplačuje za vsako ubito zverino posebno nagrado. Čim ustreli volka, odnese njegovo kožo na ta urad. ki mu izplača nagrado, zraven pa verno zapisuje število njegovih žrtev. Tako so jih do sedal zapisali 118. Pred nekaj dnevi je Vasilije spet stikal za volkovi. Sreča mu je bila naklonjena, našel je v gozdni votlini kar pet mladičev. Pohasal jih je v vrečo in jih oprtal na svoje rame. Ko pa je hotel oditi, se je pojavila volkulja. Besno se je zagnala na preganjalca, vendar jo je kmet premagal m 9Vojemu bogatemu plenu dodal še lepši primerek. Mož pravi, da ne bo prej nehal z lovom, dokler ne bo zverjadi iztrebil.
Ljubljana 2. junija.
Letošnje binkoštne praznike smo v Ljubljani začeli In preživeli v znamenju otvoritve Ljubljanskega velesejma. Obenem pa je z otvoritvijo velesejma v neločljivi zvezi deževni naliv, ki menda še ni prizanesel nobeni otvoritvi velesejma. In tako ; je bilo tudi letos, kakor vedno ob tej priliki: dokler so trajale otvoritvene svečanosti, je bilo vse v redu. Ko pa so si odličniki začeli ogledovati razstavišče, so morali preskakovati prostore med posameznimi paviljoni ali pa čakati pri nekaterih izhodih, da je dež vsaj malo ponehal. Z malimi spremembami je trajalo tako vreme vse do danes opolnoči, torej ločno do tedaj, ko je bilo konec praznikov ...
Otvoritev velesejma pa je kljub slabemu vremenu povzročila, da je prišlo v Ljubljano oba dni zelo veliko tujcev. Kdor je utegnil, je izrabil priliko za znižano voznino ne samo za poset Ljubljane in njenega velesejma, marveč so bile med temi cele trume turistov, ki sr> si velesejem ogledale le
i	mimogrede, dočim je njihov cilj bila Gorenjska, predvsem njene planine. Tako je bilo n. pr. na Golici zelo živo, kjer je prav sedaj vse pod očaru-jočimi narcisami. Nič nista mnogo zaostajala oko-lica Bohinjskega jezera in Kranjske gore. Zdi se pa, da so imeli oba dni na Gorenjskem prvo besedo Mariborčani. Povsod je bilo slišati znano mariborsko nemščino, ki jo Mariborčani prav pridno uveljavljajo, kjerkoli se pojavijo. Posebno je bil r znamenju tujcev oba dni Bled. Tu so namreč zborovali
inienferfi in arhitekti
iz vse države. Večina udeležencev kongresa je prispela na Bled že v soboto dopoldne, ko se je popoldne začela v hotelu Jekler plenarna seja glavne uprave. Na tej seji je bil določen program dela za naslednji dan, I. j. za nedeljo, ko je kongres delal v posameznih odborih, ki so se nato popoldne zopet sestali k plenarni seji. Na tej plenarni seji so inženjerji in arhitekti povezali vso svoje zahteve v resolucije, ki jih bodo predložili na merodajna mesta. Zborovalci so v glavnem zahtevali javna dela, s katerimi je tako nujno vezano naše gospodarstvo in splošni napredek naše države. Razumljivo je, da so na javnih delih posebno interesirani inženjerji in arhitekti.
Za včeraj, v" ponedeljek, je bilo določenih več izletov v okolico IMeda. Vendar so se mogli izleti izvršiti le deloma, ker je izlete v večjem obsegu motilo vreme. Pač pa so danes inženjerji. v kolikor so še ostali na Bledu, skupno odpotovali na Jesenice, kjer si bodo ogledali tvornice KID, deloma pa se peljejo tudi še naprej na Golico do prvih travnikov, ki so pokriti z narcisami.
Udeleženci kongresa, posebno oni, ki so bili prvič na Bledu, so se izražali o Bledu, kakor sploh
o	vsej Gorenjski, izredno pohvalno.
Medtem ko so na Bledu zborovali inženjerji in arhitekti, so se v Ljubljani zbrali
esperantisti iz vse driave
Po programu, ki smo ga že objavili, so razvijali na svojih sestankih delo svojega IX. kon-
gresa. Reči moramo, da so se ljubljanski esperantisti za ta zborovanja, ki so se vsa vršila v espe-rantekem jeziku, pripravili zelo dobro. S primerno reklamo pa so. tudi občinstvo opozarjali, da se vrše v Ljubljani zborovanja jugoslovanskih esperantistov. Svečani otvoritvi kongresa v nedeljo je prisostvoval tudi pokrovitelj kongresa ban dr. Marko Natlačen, dalje častni predsednik dr. Juro AdlešiČ, kakor tudi številni odličniki iz častnega odbora. Pred pričetkom svečanostne seje so imeli v Delavski zbornici svojo posebno sejo katoliški esperantisti. Te je v posebnem pismu pozdravil in blagoslovil njih delo škof ljubljanski dr. Rožman, ki je obenem v .pismu opravičil tudi svoj izostanek. Katoliški esperantisti so razpravljali o možnostih, kako bi poglobili delo in propagando esperanta med katoličani. Pri volitvah, ki so bile pred zaključkom konference, je bil izvoljen za predsednika zopet g. Peter Golobič.
Zvečer so imeli kongresistl glavno skupščino Jugoslovanske esperantske lige v dvorani Kazine. Tu je bilo sproženih več važnih misli, ki jih hočejo esperantisti uresničiti do X. glavne skupščine, ki se bo vršila v Zagrebu, ko bo proslavljena tudi 50 letnica esperanta. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor.
Kongres je končal svoje delo šele včeraj. Nato so si esperantisti pod vodstvom svojih ljubljanskih j tovarišev ogledali znamenitosti Ljubljane, posebno , Narodno galerijo, muzej in magistrat. Po večerni zaključni seji pa je sledila v Delavski zbornici uprizoritev »Hlape« Jerneja in njegove pravice«, in to v izredno dobri režiji člana dramskega gledališča g. Potokarja. Na esperantski jezik je to po Delaku dramatizirano socialno dramo prevedel prof. Modrijan.
Esperantisti so deloma z nočnimi vlaki že odpotovali, deloma |>a so ostali še v Ljubljani ter bodo tekom današnjega in jutrišnjega dne obiskali še Gorenjsko.
Sicer je preživela Ljubljana oba prazniku precej
v znamenju birme
Ravno birmanski dnevi so čas, ki ga birmanci tako željno pričakujejo. Saj trajajo pogovori o birmi v otroškem svetu že nekaj tednov pred birmo. Zadnje dni pred binkoštmi pa postanejo že tako živi in vsestranski, da pritegnejo nase tudi bližnjo odraslo okolico. Ko pa je končno prišel birmanski dnn — birmanci ga niso mogli pričakovati drugačnega, kakor lepega in s soncem oblitega — je prišel kakor naročen tudi — dež. V nedeljo dopoldne je še kolikor toliko prizanašal, vendar so oblaki že opozarjali, naj se birmanci hitro pospravijo, posebno deklice v lepili belih oblekcah. Kajti drugače se bo treba zateči — k i/.voščku ali avto-taksiju. In res je tako tudi bilo. Seveda vsakdo si ni mogel privoščiti avtomobila in tudi ne izvoščka. Dobrodošli so prav lako tramvaji, ki so prevažali birmance na vse plati mesta. Dež pa je neusmiljeno lil ves popoldne in še včeraj skoraj ves dan.
Za vsakosarl
Od 30. maja do 8. junija
potovanje v Ljubljano-na
XVI. Ljubljanski velesejem
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—, Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m2.
Kamnik
Tat v župnišču
Kamnik, 1. junija
Včerajšnji šport
Naročajte „$lov. dom
DRŽAVNO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO
LJUBLJANSKIH KLUBOV
V	soboto in nedeljo je bilo določeno tekmovanje za prvenstvo moštev vseh klubov v državi, ki naj bi po rezultatih dali državnega prvaka moštev
za leto 1936.
Kakor je znano, je državno prvenstvo moštev branila lahkoatletska ekipa ASK Primorja, ki je že dve leti z največjim številom doseženih točk dosegla državno prvenstvo. Ves način tekmovanja je bil prirejen tako, da so klubi brez vsake omejitve postavili na start čim večje število atletov in tako na najboljši način manifestirali in propagirali to najlepšo športno panogo. Vsako leto je bilo torej to tekmovanje eno najbolj zanimivih, ne morda zaradi tega, ker je dalo najboljše rezultate, ampak zaradi tega, ker je običajno startalo do 15) atletov na lem prvenstvu. Da, to so bile prireditve, ki so bile najlepši dokaz stremljenja posameznih klubov, ki so vedno postavili na start vse, kar so imeli, od oldboyev pa do najmlajiih. Ocenjevanje posameznih atletov je bilo dokaj komplicirano in je bilo treba posamezne rezultate izračunati na podlagi finske tabele za višeboj, kar je sodnikom dalo precej dela.
Letos pa je bilo vse precej drugače. Po termami, ki dosedaj še ni bil ofici^elno sprejet, je bilo treba vse atlete razdeliti na štiri razrede, ki se razlikujejo v tem, da ima prvi razred 18 panog, drugi razred 12, tretji tO, četrti pa 8 panog. V prvem razredu se poleg rezultatov, ki jih da fin-ska tabela, mora prišteti še 15%. nato 10% in 5%, samo četrti razred se ocenjuje popolnoma enostavno. Toda v prvi razred ne sme priti vsakdo; to je dovoljeno samo trem Neglede torej na to, da doseže pri istem časovnem, oziroma daljinskem in višinskem rezultatu tekmovalec v prvem razredu večje število točk kot tekmovalec, recimo v četTtem razredu, je ves ta na&in ocenjevanja smešno kompliciran. Čemu se je Zveza s svojim sklepom postavila na to stališče, ie čisto nerazumljivo. Ali hoče morda iz sodnikov napraviti matematične izvedence? Ali ne gre Zagrebu v račun, da je tudi kdo drugi lahko državni prvak kot samo zagrebški klub? Ali pa morda po starem nemškem pravilu:	»Warum einfach, wenn es kompl.ziert
geht«
Toda Zveza je pustila za vsak slučaj odprta še ena vratca. Če kak klub misli, da 'ahko doseže večje število točk, sme tekmovanje ponoviti. Čemu pa ta odstavek?
Mislimo, da je v korist lahkoatletskemu snortu, da se ta način čim prej spravi s sveta na ta ali pa na drugi način. Toliko o samem načinu ocen|e-vanja, ki ga smatramo za popolnoma zgrešenega
Vse to je pa tudi v neposredni zvezi z ljubljanskim sobotnim in nedeljskim prvenstvom. Vse te hibe so se čutile na prvi hip. Čutile v prijavah ljubljanskih klubov in čutile tudi v razpoloženju sodnikov. Število nastopajočih atletov se pa ne da niti primerjati z lanskim številom. Bilo je neprimerno manjše. Organizacija je bila slaba in ker je k tem okoliščinam pristopil še Jupiter Pluvius, ki je v nedeljo močil brezobzirno tekmovalce in sodnike. Tudi v tem primeru bi ne bilo treba, da bi bil sodniški zbor tako rigorozen pri izvedbi.
Rezultati, ki so jih postavili v soboto in nedeljo posamezni atleti, nam ne dajo prave slike
o	stanju naše lahkoatletike. Cela vrsta dobrih atletov sploh ni prišla na start in tako so le redki rezultati, ki jih moramo zaznamovati. To je zopet predvsem odlični Goršek, ki je v aoboto tekel odlično na 1500 m in v nedeljo pa na 800 m, komaj par desetink slabše od državnega rekorda. Ome-
niti moramo še Stepišnika, Bručana, to je pa tudi vse, kar j« bilo v obeh dnevih pomembnejšega.
Poleg Primorja in Ilirije je to pot startala tudi SK Planina in en član Korotana Pri SK Planini so nastopili predvsem juniorji, od katerih je omeniti zlasti Koširja, ki je na 1500 m brez V6ake konkurence in v zelo slabe terenu dosegel odličen rezultat. Oba dneva sta pa dala sledeče rezultate:
Tek 100 m (1. razred); Šušteršič (Pl 12, Svetek L. (I) 13.2. VI. razred: Simonišek (P) 13.1, Gerzinič (I) 13.3.
Met krogle (L razred): inž. Stepišnik (I) 12.13, Jeglič (I) 11.54, Pribošck (I) 10.78. II. razred; Banko (I) 9.54- IV. razred: dr. Schiffrer (I) 8.88.
Tek 200 m (I. razred): Skušek (P) 24.2, Stropnik (I) 26.3, Pukl (I) 27.2, Kotnik (I) 27.3.
Skok v višino (I. razred): Slanina (P) 1770, Jeglič (I) 155, Svetek R.	in Oroszy (1) 150,	IV. razred: Beranek (Korotan)	155,	Gerzinič	(I)	140.
Skok v daljino: (I. razred) Putinja (P) 634, Pukl (I) 583, Slapar (P)	557,	Griinfeld	(I)	530.	IV.
razred: dr. Schiffrer (I)	527.
Tek 400 m (I. razred): Osterman (I) 60.2, Stropnik (1) 60.8.
Tele 150C m (I. razred): Goršek (P) 4.15'^, Bručan (I) 4.221'«, Kolnik (I) 4.27'
Met kladiva: inž. Stepišnik (I) 46.72, Zupan (I) 36.56.
110 m zapreke:	Svetek (I) 18, Pribošek (I)
21.4, Beranek (Kor.) 21.7.
100 m (1. razred): 1. Skušek (Pr.) 11.8, 2. Stropnik (I) 12.4, 3. Safošnik (I) 12.3. III razred: 1. Weibl (P) 12.2, 2. Riher (I) 12.8, 3. Košir in Tiran (Pl.) 13.
800 m (I. razred): Goršek (P) 1.59.8(1), brez posebne konkurcnce, zelo težak teren. 2. Srakar F. (P) 2.04.6. 3. Bručan (1) 2.07.2.
1500 m (III. razred, juniorji): 1. Košir (P,l.) 4.24.1. Košir je velik talent. 2. Tiran (Pl.) 4.58.2.
Troskok (I. razred); 1. Svetek 12.32, 2. Jerančič 11.85, 3. Griinfeld 11.47, 4. Safošnik 10.98 (vsi Ilirija)
Skok v daljino (III. razred): 1. Pregelj Pl.) 544, 2. Vider (Pl.) 50.2, 3. Karneluiti (I) 502.
Met diska (I. razred): inž. Stepišnik (I) 58 35,
2.	Kajfež (P) 3445, 3. Jeglič (I) 3336. II. razred: 1. Banko 3015, 2. Ilovar 25.16 (oba Ilirija). III. razred: 1. Kosec (P) 3300, 2. Pogačnik 2944, 3. Pavlip 2013 (oba Ilirija).
Met kopja (I. razred): 1. Dečman (I) 4078. 2. Pukel (I) 1024, 3. Kajfež (P) 3749, 4. Jerančič 3515. II- razred: 1. Ilovar 3655, 2. Banko 3401 (oba Ilirija). III. razred: 1 Weibl (P) 2998, 2. Pavlin 2822, 3. Pogačnik 2685 (oba Ilirija).
Skok s palico: l.,Oroszy (I) 3 m.
Tek 10 km: 1. Kvas (I) 35.42 min.
Skok v višino (III. razred): Višino 140 cm so dosegli: Bratovž in Karneluti (oba I) ter Horvat in Razperger (oba Pl.).
Štafeta 4x 100 m (III. razred): Planina 55.3 sek.
V	Mariboru je državno prvenstvo dalo sledeče rezultate:
Železničar v I. r. 22.710 točk, v II. r. 10 178, v III. r. 6661 točk ter v IV. r. 4017, skupaj 43.866
Maraton v II. r. 13.263, v IV, r. 3748, skupaj 17.011 točk.
Rapid v III. r. 5558, v IV. r. 5203, skupaj 10.761 točk.
Maribor v IV. r. skupno 2985 točk.
JADRANOV POKALNI TURNIR
Reka : Grafika 1:0.
Jadran : Amater (Trbovlje) 2:0.
Amater (Trbovlje) : Grafika 3:2.
Reka : Jadran 1:1.
Zjutraj ob 5, ko je župnik v Stranjah gosp. Langerholz opravljal daritev sv. maše, je -neznani lat izrabil prilil«) in gospodaril po župni-j šču ter si nabral denarja približno za 50 din, ne-
•	kaj hranilnih knjižic hranilnice v Kamniku na
I	Sutni, lepo zlato verižico ter tri avstrijske zlatni-| ke. Pisarn,i župnega urada je bila popolnoma J razmetana in na Sledovih je poznati, da je moral
i	imeti čevlje ovite v cunje.
I	Ker je župnišče navadno vedno skrbno zaklenjeno, se domneva, da se je tat morda že na predvečer splazil na podstrešje in se skril ter čakal ugodne prilike. Želeti je, da naši vrli orožniki tatu kmalu izslede.
Kopališče mestne občine na Nevljici je problem, ki bo zadal nemalo skrbi novi občinski upravi. Občina je zgradila kopališče z velikimi žrtvami in mora zanj plačevati letno 30.000 din amortizacije, med tem ko dohodki nikoli ne dosežejo te vsote. Toda to še ni tako tragično, saj je občina dolžna, da nekaj tudi žrtvuje za socialne potrebe občanov, /.lasti mladine. Tega se zaveda tudi nova občinska uprava pod vodstvom župana g. Strgarja in gotovo bodo naši meščani pozdravili in odobravali predlog, da se znižajo pristojbine za kopanje za mladim) in odrasle. Sploh bi morala imeti mladina do 10. leta prost vstop, dijaki naj bi plačevali 1 din, odrasli pa
2	din. Tudi cene mesečnih kart bi bilo treba znižati. Tako bi naše kopališče popolnoma odgovarjalo socialnim potrebam mesta in okolice. S 1. junijem je prevzela kopališče mestne občine ob Nevljici gdč. Marica Resnikova.
Za novega tajnika pri okraj, cestnem odboru v Kamniku je imenovan g. Globočnik, ki je že pred kratkim prevzel svoje posle.
Umesten predlo*. Iz krogov gostilničarjev smo prejeli: Poročam, je bilo Že svojčas v naših listih, da pride na HO ljudi po ena gostilna ali vinotoč. Pa še vedno se množijo prošnje za podelitev koncesij gostiln, Iniffelov in vinotočev. Na eni strani gostilničarji tožijo o slabem prometu in zaslužku, na drugi strani pa se vlagajo vedno nove prošnje za podelitev koncesij. S podeljevanjem novih koncesij se še poslabšujejo že tako slabe razmere naših gostilničarjev in skrajni čat je, da se energično dopove, da Kamnik za dogledno dobo ne potrebuje nobenega novega vinotoča, niti gostilne. V tem primeru ne bi smeli dopustiti nobene izjeme in tudi ne, da bi kdo po svojih dobrih zvezah kljub odklonilnemu mnenju vseh kamniških odločujočih faktorjev prišel do koncesije. Treba je zavarovati obstoj kamniškim gostilničarjem in jih obvarovati pred ved-nimi razburjenji, tekanjem za političnimi protek-cijami itd.
Dobro je, da zvedo naši meščani, da je ob likvidaciji zdrav, zastopa v Kamniku izročilo okrajno načelstvo v Kamniku 12.143 din kot osnovni sklad za nabavo sanitetnega avta, ki bi bil v primeru potrebe na razpolago proti odškodnini porabe bencina vsem revnejšim slojem Kamnika in okolice. Na prošnjo gasil, društva v Kamniku je pozneje ta znesek takratni okrajni načelnik g. dr. Ogrin izročil njim, ki so ga pa porabili za adaptacijo kino dvorane. S. 1, marcem letošnjega leta je bil v Kamniku otvorjen protituberku-lozni dispanzer, ki se tudi bori s težkimi finančnimi težkočami. Občine v našem okraju, ki so bile tudi poklicane, da prispevajo po svoji davčni moči za kritje stroškov, so se po večini izjavile, da jim je nemogoče prispevati zahtevane zneske, ker se same nahajajo v zelo težkem finančnem položaju. Zaradi tega so zaprosile na merodajnem mestu, da se znesek, ki je bil svoječasno izročen kot osnovni sklad za sanitetni avto, izroči upravi dispanzerja v Kamniku za kritje stroškov. Do danes še ni znano, kaj je s to zadevo ter prosimo, da kr. banska uprava zavzame vse more, da dobi imenovan znesek uprava dispanzerja, ki res služi človekoljubnim namenom.
Pobiranje vodarine v Kamniku. Kamnik, 1. junija. Razrešena občinska uprava pokojnega režima je med drugimi nerednostmi zapustila tudi neizterjane zaostanke na vodarini v znesku 27.708 dinarjev. Tik pred razrešitvijo pa je blagovolila na zadnji seji, dne 21. februarja t. 1. skleniti prisilno izterjevanje zaostale vodarine od leta 1032. dalje menda iz lega razloga, da se (»ovefa neraz-potoženje takoj v začetku proti sedanji upravi. Bivša uprava je čakala polnih pet let s svojim sklepom, češ, naj novoimenovana uprava ugrizne v to kislo jabolko in naj se takoj ob njenem nastopu loti tega dela, ker bo k temu prisiljena radi neizmerne suše v občinski blagajni, sama sebi pa bo ustvarila ogorčenje med meščani in se lakoj predstavila kot neusmiljena eksekurtorka. Saj imajo nekateri občani poravnati na zaostali vodarini veliko nad 1000 din in kako naj bo dolžan to poravnati, ker je v več primerih dokazano, da vsled slabega pritiska v višjih nadstropjih vodovod ni deloval. Pričakujemo od predsednika mestne občine g. Strgarja in gos|M)dov, ki delujejo pri obč. upravi, da to famozno dediščino olajša na ta način, da se dovoli obročno odplačevanje, obenem pa naj se ponovno izvede revizija vodovodnih pip ter naj se vse pipe, ki se ne rabijo ali so suhe, zapečatijo. S tem sklepom bo sedanja občinska uprava storila našim soobčanom veliko uslugo in pomirila upravičeno razburjenje.
Na hotelskih vratih jc bilo napisano: »Kaditi prepovedano! Pomislite na požar Rimal«
Neki poredne? je pot to prepoved napisal s svinčnikom tole: »Pljuvati na ulici prepovedano! Pomislite na bljuvanje Vezuva!«
Pivo v konzervnih škatlicah
Misel, da bi Se pivo moglo prodajati v pločevinastih posodah, ni nova. V Ameriki so že pred leti pivo hranili in prodajali v konzervnih Škatlicah, toda kritični evropski pivovarnarji niso hoteli vse do zadnjega časa uvesti lega načina. Kakor poroiajo, pa so se zadnji čas odločile tudi nekatere angleške pivovarne, da pojdejo po zgledu ameriških tovarišev.
Šele pred nekoliko dnevi je povabila neka angleška pivovarna večje število izbranih gostov v svoje prostore in jim razkazala in razložila način in pomen novega obratovanja. Gostje so bili z uspehom te proizvajalne tehnike povsem zadovoljni in nihče ni odklonil ponudene mu konzerve. Vsa Skrivnost konzerviranja piva je v kakovosti pločevine, iz katere »e konzervne škatle izdelujejo. Ta mora biti absolutno odporna zoper vročino, nekrhka in brez duha. V tvornici Actonu izdelujejo take škatle po dve sto na minuto. Za zdaj proizvajajo konzervno pivo na Angleškem šele štiri pivovarne, a sedem novih je že naročilo
konzervne škatle, med tem ko jih nad SO tudi proučuje novi izum.
Čeprav ni verjetno, da bi konzervne škatlice v pivovarstvu izpodrinile steklenice, vendarle jih bodo nedvomno kmalu v velikem obsegu uvedli, in sicer zaradi mnogih prednosti, ki jih pločevina vsebuje pred steklom. Pločevinasta škatla je v prvi vrsti mnogo lažja od steklenice in pivo v nji je kompaktnejše. Medtem, ko je konzervirano pivo dvakral težje od ustekleničenega, zavzema komaj tri petine prostornine zadnjega. Kazen tega ne bo treba pri konzerviranem pivu tako strogo paziti na zdravstvene predpise in tudi svetloba, ki je baje pivu škodljiva, bo v pločevinastih škatlah docela izločena. Zaradi manjšega obsega posode in večje odpornosti zoper vplive od zunaj bo promet s konzervami mnogo udobnejši in varnejši kakor s steklenicami, in kar ni zadnje, tudi cenejši. Knjigovodje in skladiščniki bodo pa imeli manj opraviti s pisanjem, kajti pri novem pivu jim ne bo treba posode zbirati in vračati tvornici, kakor so to delali doslej s steklenicami.
Požlahtnjevanje ovac
Poljedelska visoka šola v Cambridgeu je pravkar objavila naslednjo senzacijo: Pred dobrimi petimi meseci je profesor Živinorejskega zavoda na tukajšnji Poljedelski' visoki šoli dr. Artur Walton nekemu sulfolkskemu plemenskemu ovnu vzel protoplazmo, katero je sklenil z letalom odposlati Zootehničnemu zavodu v Borovvini na Poljskem, ki ga vodi prof. Prawochenski. Stvar je po potrebi skrbno obložil z ledom in jo spravil v brezzračno steklenico, katero je nato oddal zračni pošti, da bi jo prenesla na Poljsko. Razdalja meri približno 1500 milj, a čas za odpravo pošiljke iz enega laboratorija v drugi je znašal dva dneva in tri ure. Prof. Prawochenski je fluid takoj po prevzemu izročil svojemu namenu — neki izbrani plemenski ovci, kakršne goje na Poljskem.
Te dni je prispela v Cambridge novica, da je tista ovca rodila krasno jagnje, na pol suffolk-ske na pol poljske pasine. Backu so dali primerno ime »Zrakoplovec«. Njegovo očetovstvo je nesporno, a oploditev njegove matere se je izvršila pod strokovnim nadzorstvom imenovanega profesorja. Živalca kaže mnogo lastnosti angleških ovac in se docela razlikuje od svojih poljskih tovarišic.
Ta prvi poskus oplojevanja v daljavo obeta velike možnosti za izboljševanje zaostalih živalskih pasem. Težave povzroča za zdaj samo vprašanje, kako ohraniti fluid dalj časa ploden. Na istem zavodu so bili že pred tem na isti umetni način spravili na svet tudi neko tele, ki so fluid
Junaštvo francoske duhovščine
Pisarna škofije Chambery, glavnega mesta v Sabaudu na Francoskem, je izdala tako imenovano Zlato knjigo, v kateri so ohranjeni statistični podatki o tamkajšnji duhovščini med svetovno vojno. Kakor je iz knjige razvidno, je bilo samo v omenjeni škofiji poklicanih pod orožje 166 duhovnikov. Od teh jih je 23 dalo življenje za domovino, a 24 je bilo težje ali lažje ranjenih. Devet duhovnikov je bilo odlikovanih s križem Častne legije, 24 jih je prejelo zlato kolajno, 68 vojni križ, a osem razna srbska in italijanska vojna odlikovanja. Štirje so prejeli odlikovanje za pobijanje vojne epidemije.
Gobec pasje ribe, ki živi v srednjeameriških morjih in ni kaj vabljiv
zanj hranili tri dni, in neko jagnje, ki so ga hranili štiri dni. Strokovnjaki upajo, da bo poslej mogoče prenašati fluid tudi iz Amerike v Evropo in obratno, kajti razdaljo iz Newyorka v Evropo preleti moderno letalo v 62 urah. Slične poskuse so dotehmal z uspehom delali samo še v Sovjetski Rusiji
šotor pod varstvom 10 tisoč mož. Ta šotor še vedno stoji sredi stepe. Notri visijo vladarjev oklep, meč. lok, sedlo in z 9 konjskimi repi okrašena črna zastava. Kraj se imenuje zdaj po mongolsko Ordo (to je horda — prestolica). Mongolski knez, ki je dedni varuh šotora, ima častni naslov »darge« — namestnika. Še pred kratkimi desetletji, dokler je obstojal kitajski imperij, je vsako leto pošiljal cesar iz Pekinga karavano z darovi duhu velikega krvo-loka: svilo, srebro, konje in drugo. Darga je osebno prihajal v Peking, da bi potrdil prejem in poročal o stanju šotora. Napoldivji mongolski knez je bi edina osebnost na svetu, kateri so izkazovali v Pekingu cesarske časti 'Komorniki so razprostirali pred njim cesarsko rumeno svileno preprogo z zmaji. Cesar je vstajal in mu šel tri korake naproti. Seveda so veljale te časti Cingis-kanovemu spominu. Sedanja kitajska republika je opustila ta obred. A deseftisoči Mongolov slej ko prej počastijo obletnico smrti svojega največjega iunaka. Anglež Oven Lattymore je letos obiskal te svečanosti menda kot prvi gost iz Evrope: Ordo je oddaljen in nevaren kraj. Popisuje v »Timesu« sejem sredi stejre, daritve ob Čingisovem oltarju in »sprejem« v šotoru, kjer jx>jejo trobentači na belih velblodih starinske slavnostne pesmi v jeziku, ki ga ne razume nihče izmed navzočih s pevci vred. Proslava ni bila dolga, ker se je kmalu razlegal glas. da hoče močna razbojniška tolpa napasti romarje. Trgovci so v naglici pospravili blago. Vsi navzoči so skočili v sedla in oddirjali v domače kraje.
Gost: »Slišite krčmar. Kakšna pa je ta rjuha — vsa umazana?«
Krčmar: »Kaj si boste! Več kot tri tedne so na njej ležali že vse boljši gospiodje, kakor ste vi,
m c A r»v nAkan r\n	r*l	l	O	o	mA	liac	m«	^fobrS	<
Plesne vagone so uvedli Francozi na nekaterih mednarodnih progah, da potnikom hitreje mine čas
Katoliški tisk na Kitajskem
Katoliški tisk na Kitajskem lepo napreduje. Danes izhaja na Kitajskem 115 časopisov, ki so pisani bodisi v kitajščini ali pa v drugih jezikih, jrredvsein v angleščini.
Prvi angleško pisani list na Kitajskem je bil dvotednik »The llong-kong Catholic Register«, ki je začel izhajati leta 1877., a prvi kitajski listi v domačem jeziku so začeli izdajali Jezusovci v Zi-kawei pri Šanghaju leta 1879. Nato se je katoliški tisk leto za letom jiovoljneje razvijal in leta 1917. so imeli kitajski katoliki že 22 svojih listov, večji del mesečnikov. Od tega leta pa do najnovejšega časa je število katoliških listov stalno naraščalo, tako da izhaja danes v raznih kitajskih mestih 115 listov.
Od kitajskih katoliških časopisov jih ima 57% pretežno versko obeležje, med tem ko prinašajo drugi raznovrstne članke iz jrodročja znanosti, vzgojeslovja in splošne kulture. En sam list je namenjen izključno ženskemu svetu.
Čingts-kanov šotor
Veliki osvojevalec Cingis-kan je umrl pred 774 leti ob Rumeni reki pri pregledovanju vojske, s katero je hotel napasti Kitaj. Njegovi generali so odrinili proti Velikemu zidu, a zapustili vladarjev
Knjiga psalmov prodana za 600.000 Din
Dne 19. t. m. je bila na javni dražbi v londonski zastavljalnici umetnin in redkih starin Sothe-by med drugimi dragocenimi predmeti izklicana tudi knjiga psalmov »Evesbam Psalter«, last lordske rodbine Dalhousie. Kakor navadno ob takih priložnostih so se zbrali v dvorani skoraj vsi uglednejši londonski knjigotržci in bibliofili, toda ko se je jHijavil tajnih Narodnega sklada za zbiranje umetnin so se vneti tekmeci kmalu jroraz-gtihili, kajti znano je, da je z Narodnim skladom težko tekmovati. Knjiga je bila izklicana za 500 funtov (125.000 dinarjev), toda bogati jronudnfki so ceno izklicane knjige dvignili na 2400 funtov (600.000 dinarjev), ki jih je kajpada kot največji ponudnik izplačal tajnik imenovanega sklada, ki ie knjigo kupil z namenom, da jo podari slovitemu Britanskemu muzeju.
»Evesham Psaller« je pisan od preproste roke nekega srednjeveškega meniha v sredini trinajstega stoletja v opatiji Evesbam pri Werceste-shiru. Po neznanem naključju je knjiga prišla v roke lordov Dalhousiejev, ki so jo zdaj izročili imenovanim poklicnim starinoslovskim rokam. Knjiga ima 283 listov in pomembno naslovno vinjeto. ki predstavlja Križanje. Po mnenju angleških strokovnjakov je bila redka knjiga razmeroma jroceni kupljena.
Kralj Faruk egiptovski pri svojem prvem govoru
Najsevernejša misijonska postaja
Civiliziranemu svetu najbolj proti severu odmaknjena misijonska postaja je v Ponds Inletu, na severnem obrežju Baffinske zemlje, ki leži osem tisoč kilometrov od središča kulturnega sveta.
V	Ponds Inletu sveti sonce samo o polnoči (po našem času) in se tri zimske mesece popolnoma skrije. V tej dolgi noči, ki traja od 16. oktobra do 13. januarja, se mesec štirikrat prikaže in je vsakokrat po tri tedne viden. Zemlja v tem mračnem kraju samo za dva meseca ozeleni, in sicer v juliju in avgustu. V tej letni dobi se na pritlikavem grmičju prikažejo popki in lističi, ki pa jih kmalu zasuje mrzli sneg. Šele drugo leto se tisto popje odpre in požene, toda seveda samo za kratko dobo, nakar ga spet jx)krije- in zamori smrtni sneg.
Na Ponds Inletu žive Eskimi, ki so še večjidel pogani. Samo kakih sto prebivalcev je katoliškt vere. Prvo blagovest so jim pred sedmimi leti prinesli misijonarji Oblači.
Nemške zanimivosti
Hitler bo dobil lastni jx>lk. Nameščen bo v Berlinu in ne bo zaostajal za nekdanjo Viljemovo gardo, ker morajo meriti vojaki najmanj 1.90 m. Propagandno ministrstvo je proslavilo oborožitev Porenja s posebno pesmarico, kjer so zbrani vsi hvalospevi »nemški reki«. Med drugim je objavljena tudi znana »Lorelei« (»Ich wciss nicht, vvas soli es bedeuten...«) in sicer kot »pesem neznanega avtorja«. Slednji ie bil namreč Žid in se je pisal Heine, kakor ga dobro pozna vsak Nemec. — Razen teh in sličnih resničnih dogodkov kroži na Nemškem veliko smešnic, med katerimi je res zabavna naslednja: »Schacht pripoveduje Hitlerju o novem berlinskem baru, kjer se je izvrstno zabaval ponoči v Goringovi in Gobbelsovi družbi. — In le pomisli: Živ krst nas ni spioznal! Imenitno, ti pravim!« Hitler se čudi: »A kako je to bilo mogoče?« Schacht odgovarja: »Seveda smo se morali zakrinkati. Goring je prišel v preprosti obleki in m imel niti enega križca v gumbnici. Gobbels je bil tih kakor grob. In jaz sem plačal vse račune takoj v gotovini. Kdo bi nas jiotein lahko spioznal?«
S puško nad radio
Nemci so tako ojačili svoje p>ostaje, da je zavladala v zadnjem času ob francoski meji prava napetost Francoski poslušalci tožijo, da ovirajo nemški govorniki nemoten sprejem drugih jrostaj. Neki premožni meščan v Strassburgu si je naročil posebno napravo, ki avtomatično odklopi anteno, čim se oglasi kaferakoli nemška postaja. V Barru ob Gornjem Renu (Alzacija) je zadnjič ftovzročil veliko razburjenje neki poslušalec, ki je dolgo zaman poskušal otresti se nemških postaj. Ko je na|>osle(j zopet zadonel Hitlerjev glas, je zagrabil jx>besne!i poslušalec lovsko puško in oddal strel po svojem aparatu s pripombo: »Jaz te bom prisilil obmolkniti!« To bi še ne bilo kaznivo, a plačal bo globo radi prestopka zoper javno varnost.
Učiteljica: »No. Janezek, ali te je očka kaj našeškal, ko si mu prinesel tako slabo oceno?«
Janezek: »Nikoli me ne tepe, gospodična.«
Učiteljica: »No, zdi se mi, da je preveč mehkega srca do tebe.«
Janezek: »Kaj še! Ampak, obe roki sta mu ohromeli.«
B Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski
Zakleta l«9iia ,
Bili smo torej srečni, da se bomo le strašne kostnice rešili. Prebivalce vasi smo za večne čase pregnali iz njihovih hiš, ker so se bili zvezali s sovražnikom. Odhajali smo na pomoč oblegani trdnjavi ter puščali za sabo žalosten in prazen ter pust kraj.
Deveto poglavje.
Pri odhodu iz Mesifreja v Suejdo je naš bataljon dobil nalogo, naj čuva tren. Pravijo, da je to zelo lahko delo, pri katerem se človek lahko tudi odpočije.
Kolona, kateri smo bili dodeljeni mi in katero imenujejo Francozi »pokretna kolona«, groupe mobile, stopa po poti takole:
Prav na sredi vse formacije gre tren, ki se sploh ne premakne s ceste. Tu so tanki, oklopni avtomobili, kamijon, ambulantni voz, topništvo, streljivo, živež in nazadnje gene. ralni štab. Prav spredaj je konjenica, ki je razporejena na široko po levi in desni strani ceste kakor pahljača. Tej konjenici sledi pe-
; šadija, ki je razvrščena prav tako. Sporedno j s trenom so prav tako po obeh straneh ceste I razporejeni oddelki konjenice in odredi peš-I cev. Ti konjeniki varujejo tren z boka in vrše siužbo prednjih straž. Odzadaj gre spet peša-I dija, toda lu v večjem številu kakor drugje, j za njo pa še nekaj konjeniških oddelkov. Na kratko: tren se nahaja v sredini velikega, raztegnjenega četverokota, ki ga tvorijo vojaki, ki varujejo tren' z vseh štirih strani.
Bliže proti sredini, posredno poleg trena, pa stopa pobočna straža, ki omenjeni zaščitni pas še ojačuje. Ta dan so na la kraj postavili , nas in sicer z leve strani. Hodili smo tik ob j trenu. Naša naloga je bila, da smo morali biti 1 neprestano ob trenu in ga nismo smeli niti I za tren očesa pustiti iz pažnje. Toda medtem, i ko je tren šel po cesti, smo se mi vzpenjali po 1 hribih in dolinah po gorati puščavi. Razen j tega smo morali zdaj pa- zdaj vlačiti tovorne | avtomobile, če so se kje na zanikrni cesti pregloboko pogreznili v blato, da niso mogli z lastno močjo iz njega. Treba je bilo pomagati topničarjem in njihovim traktorjem, skratka, vršiti smo morali nešteto drobnih del in uslug. Bili smo v nekem oziru čuvarji in botri tega »golorokega« deteta, kateremu je vsak tren podoben. To je torej bil naš počitek in nagrada za ono strašno garanje v Mesifreu.
Pri odhodu smo se režali zaradi malega pripetljaja. Bataljon je zložil svojo prtljago k nogam in čakal, da pojde tren mimo. Bili smo razpostavljeni vzdolž ceste in našemarjeni kakor strašila. Medtem, ko so čete vseh vrst
orožja hodile ljiimo nas, smo jim vpili v pozdrav, kakor je komu prišlo na misel. Surovo smo se norčevali iz vojakov in jim klicali v spomin, kaj jih čaka, ko nalete na Druze.
'Tedaj pa se je na cesti pojavila skupina konjenikov, ki so bili krasno oblečeni. Sijajne uniforme! To je bil generalni štab vrhovnega poveljnika v vsem svojem sijaju. Ti častniki ne nosijo zelenosivih oblek kakijeve barve. Zanje to ni potrebno, ker so zmeraj daleč od sovražnikovih krogel. Ker so pa v generalnem štabu zastopane vse vrste orožja, so se tu bohotile vse mogoče obleke. Svetlo sinje kape lovcev, črne čepice tehničnih čet, živo rdeča pokrivala pešcev. V sredi pa je bil general Gamelin, ki je imel na glavi kapo, obrobljeno z zlastim hrastovim listjem. Njegov široki pas je bil sinje barve in podložen s škrlatoin. Vrgel ga je med potjo nazaj čez ramo. To je sijajna družba, vse kar blesti, vrh tega pa še vsi jahajo na divnih žrebcih.
Ko so dospeli do nas, smo kar otrdeli v pozoru. General se je ustavil:
»Bon jour, les legionaires,« dober dan legijonarji, nam je dejal, »jutri napademo Suejdo. Ali se boste dobro bojevali?«
Toujours, mon general,« zmeraj, general, vpijemo mi.
»Torej kakor v Mesifreju, ne?«
Po tem poklonu, ki je prijazno pdščege-tal našo domišljavost, je general odjezdil dalje.
Nazadnje je prišel tudi tren in zavzeli i smo svoje mesto v koloni. Žeja je bila straš- I
na, mi smo pa morali trenu neprestano pomagati in ga vlačiti iz blata. Zdaj ta, zdaj oni voz ali avtomobil. Nekaj časa smo stopali čez i bregove, .nekaj časa po izsušenem koritu reke, največkrat pa smo se morali zvirati po grebenih. To je bil eden od najstrašnejših pohodov, kar se jih spominjam. Prtljaga je bila težka, a porcije vode so bile zelo mršavo odmerjene. Od dveh mož je prvi nosil bidon, napolnjen z vodo, drugega pa napolnjenega s kavo. Drugi pa je tovoril dva bidona z vodo, kar pomeni čutaro kave in tri čutare vode za dva moža. Treba pa je seveda upoštevati, da , človek polovico vode potroši za pripravljanje j jodi.
Šli smo tako vse do večera, ko smo na-i zadnje dospeli do gore Tel-Hadije, kjer je konjenica naletela na oddelke Druzov, ki so zaisedli sleme okoliških brežičkov. Zbogom | odmor pri straženju Irena! S hitrimi koraki ! *mo odbrzeli na pomoč konjenikom. Druži so j nas vrh brega pričakovali s svinčenim dežjem. Skrivali smo se in jim odgovarjali izza i kamenja. Ker so bili oni dosti višje od nas, jim nismo mogli nič, naš položaj je bil pa zelo neugoden. Naj smo se stiskali k tlom, kakor smo hoteli, naj smo se skrivali za drobne ograje s kamenja, kakor smo vedeli in znati, vse skupaj nam ni nič pomagalo. Izpraševali smo se, kako se bo vse to nehalo, ko se je k sreči vmešala v boj artiljerija s svojimi topovi. Topovi kalibra 75 so krenili s ceste in se začeli vzpenjati po obronku, da bi prinesli ojačenje na čelo naše procesije.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992» Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: K. ČeČ. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček«