Na j v«£ ji f Zind«oik državah Vaiia za vso leto . . . $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za Now York celo leto • $7.00 Za iMMiiitfo celo leto $7.00 TILEFON: CI » ca tri NO 17. — mv. n. GLAS RODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, X. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 1930. — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1930. ■ The largest Slovenian Daily in the United States. B Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL PRIČEVANJA NASPROTNIKOV 18. AMENDEMENTA POSTAVE, KI JE V NASPROTJU S PRAVICO IN OSEBNO SVOBODO NI NIKDAR MOGOČE IZVESTI Najprej bodo mokrači pojasnili svoje mnenje, za njimi bodo pa suhači razodeii, kaj jim je na srcu. Značilna izjava predsednika justičnega odbora. — Zanimivo pričanje pisatelja Waltera W. Liggetta. — Več kot polovica zveznih prohi-bicijskih uradnikov je nepoštenih. WASHINGTON, D C 12. februarja. — Da nes so bili pred zborničnim justičnim odborom zanihani nasprotniki prohibicije in osemnajstega a-rnendmenta. Njihove izjave soglašajo v tem, da je prohibicijska postava odgovorna za splošno korupcijo, demoraliziranje državljanstva in omalovaževanje postav. F>redsednik justičnega odbora Graham je izjavil v svojem otvorilnem govoru, da so bistvene po-4cd'ce prohibicije vredne vsega obsojanja. Prohibicija je sedaj že enajsto leto na preiskuš-nji, pa ni bilo doslej mogoče zabiležiti še nikakih zadovoljivih rezultatov. Kot priča je bil zaslišan pisatelj Walter Liggett, ki je osebno preiskal prohibicijske razmere v Bos-lonu, Detroitu in Washingtonu ter v državah Minnesota in Kansas. Rekel je, da je v Minnesoti izmed 59 zveznih prohibicijskih uradnikov najmanj 35 nepoštenih, da se je sedanji governer Michigana v družbi uradnikov in dveh sodnikov udeležil v neki restavraciji velikega pijančevanja, itd. Suhaški kongresniki so mu ugovarjali, toda pisatelj je izjavil: Ce bi lagal, bi me lahko kazensko zasledovali zastran obrekovanja. Uverjen sem pa, da tega ne boste storili. Kadarkoli hočete, nastopim pred detroitsko veleporoto ter podprem svoje izjave z dokazi. Po mnenju predsednika justičnega odbora bi bilo mogoče razmere fce na ta način predrugačiti, da bi o posebnem amendmentu glasovale državne konvencije ne pa zakonodaje. Jako značilne so tudi sledeče njegove besede: — * Nobene postave ni mogoče izvesti, če je v nasprotju s pravičnostjo in osebno svobodo. Za mokrači bodo pred odborom nastopili zagovorniki prohibicije. Zaslišanja bodo trajala več dni. VOLILCI SO SE IZNEVERILI C00LIDGE-U Okraj prejšnjega predsednika Coolidgea je izvolil prvega mokraške-ga kand data v kongres. Znamenje časov. SPRINGFIELD, 111. 12. februarja. Demokrati so dosegli največjo po- ! litično zmago v Massacussettsu, ko je bil izvoljen William Granfield iz Long Mradowa. demokratični kandidat pri posebnih kongresnih volitvah ter porazil republikanca Griggsa za nekako 7500 glasov. Mr. Granfiled bo prevzel mesto pokojnega kongresnika Gaynorja. Drugi okraj je zgodovinska republikanska postojanka, dom prejšnjega predsednika Coolidga. Ta okraj je pošiljal več let v senat senatorja Giiletta. Mr. Granfiled je prvi demokrat, ki je bil izvoljen v kongres iz tega okraja, odkar je b.l stvorjen pred nekako štiridesetimi leti. Mr. Granfield je zmagal v vsakem "wardu" v Northamptonu, domu Mr. Coolidga. čeprav je mesto republikansko ter ni volilo še nik-• dar poprej demokrata. | Demokratični kandidat je tudi zmagal v Springifeldu, nadaljni republikanski trdnjavi, s 3700 glasov. Splošno prevladuje mnenje, da sta bila nezaposlenost ter splošna depresija, glavni vzrok glasovanja in da predstavlja to resno svarilo na republikanske voditelje, da morajo na vsak način doseči izboljšanje ekonomskega položaja, če hoče republikanska stranka še nadalje o-stati na krmilu. VELIK BANČNI ROP v NEWARKU Štirje banditi so napadli banko v Newarku ter srečno ušli z nekako $12,000. —4 uslužbence in dva klijenta so zaprli v jeklene gajbice. Štirje oboroženi banditi so pri.šii v prostore New Jersey National Bank and Trust Co.. na Market St., v Newarku. Štiri uslužbenci in dva klijenta so spravili v jeklene celice tor pobegnili potem, ko so izpraznili vse predale ter odnesli nekako $12.000. Rop se je zavišil predno so banko zaprli. Edine osebe v banki so bili štirje uslužbenci, ko so vstopil, banditi. Vsi štirje so hkrati potonili revolverje in vodja banditov je pokazal na jekleno gajbico ter zakričal: — Hitro pojdite tjak;ij ter bodite mirni, če vam je kaj do življenja! V naslednjem trenutku pa sta vstopila dva nadaljna človeka, s katerima se je zgodilo tako kot s prej-njimi štirimi. Za tema dvema pa je hotel vstopiti še tretji, ki je videl rop ter takoj informiral policijo. Ko je dospela slednja na lice mesta, so ban-ti.ti že davno izginili. Izguba v banki je bila v polni meri pokrita z zavarovalnino. NOVPROHIBICUSKI KOMISAR SAN FRANCISCO. Cal.. 12. febr San Francisco Examiner je sporočil danes da je izvedel, da so poverili mesto načelnika prohibicijskega urada Alfu Oftendalu, prejšnjemu prohibicijskemu komisarju, pod J Doranom. List je rekel, da se je generalni pravdnik Mitchell včeraj posvetoval z Mr. Oftendalom ter mu ponudil službo kot nasledniku dr. Dorana. MATI USMRTILA TRI OTROKE IN SAMO SEBE Mož je našel vse štiri mrtve v stanovanju. — Morilka ni prej kazala nobenih znakov blaznosti. Ko se jc včeraj vrnil domov Oscar Weidauer, se mu je nudil stražen pogled. Njegova žena Martha in trije sinovi so bili mrtvi. Ko je zjutraj odhajal na delo. sr je sm^jo poslovila od njega. Slovo je bilo isto tekom dvanajstih let odkar sta bila poročena. Zvečer se je vrnil v svoj dom v Ozone Parku, in se mu je čudno zdele, ker mu ni Martha odprla vrat in ker ni slišal otroških glasov. V hišo vdrl skozi zadnja vrata. Nasproti mu Je puhnil plin. Martha je ležala mrtva v kuhinji na tleh. Par korakov vstran je ležal desetletni Gothardt, poleg njega p? osemletni Harwey in 4-letm Henry Policija ni našla nobenega sporočila, ki bi javljalo, zakaj se je od-: ločila mati za to grozno dejanje. ROOSEVELT RAZKRITJE BO POSREDOVAL I STARODAVNE Kakorhitro bo preiskane duševno stanje obsojene tatice, bo governer Roosevelt nastopil v zadevi. ALBANY, N. V .. 12. februarja Governer xlo >sevelt je rekel danes, da bo Baumesova postava, ki sili sodnike, da obsodijo zakrknjene zločince po četrti kršitvi na dosmrtno ječo. modificirana na tak način, da bo sodnikom lažje proglasiti milejšo sodbo, da pa ne misli nato, da b. prosil sedanjo zakonodajo, naj uveljavi kako izpremembo. Pozornost govemerja in članov zokonodaje so obrnili na postavo, ker je bila obsojena na dosmrtno ječo Mrs. Ruth St. Clair, tatica iz navade. — Ne smemo oslabiti Baumesove postave, pač pa jo modificirati tako, da bo mogoče doseči bolj primerno pravico, — je rekel governer. — Za enkrat bomo še morali zaupati eksekutivni milosti, a kakorhitro bo ustanovljen novi parolni svet. bomo zmožni predložiti boli konkretne predloge. Governer Roosevelt je rekel, da ni nikdar veroval v to, da bi se potem eksekutivne milosti popravilo kako pogrešeno zakonodajo. TRIJE UMRLI PRI POŽARU in ADVERTISE "GLAS NARODA' NORTON, Va., 12. februarja. — Tri osebe so zgorele do smrti in tri nadaljne so bile poškodovane, ko je požar uničil dom Harmon Mullinsa ob Bush Creek, danes zjutraj. Mrtvi so bili Mrs. Mullins ter njena hčerka in sin. Poškodovani pa so bili trije nadaljni. Štiri dni stara dvojčka je rešil oio, ki ju jc zavil v rjuho ter ju vr- I gel skozi okno. Oče sam se je rešil malo predno se je hišta porušila. Bil je le nekoliko opečen. US0DEP0LN0 VBRIZGANJE MANILA. Filipini. 12. februarja. Vsled pomote zdravnika, ki jc vbrizgal razredrbo morfija, je v Filipinski splošni bolnici umrl en otrok, dočim nadaljna dva umirata. Dva nadaljna otroka, ki sta dobila injekcijo, imata priliko, da okrevata. Razredčba je vsebovala kafein. da | olajša učinke pljučnice. PAPEŽEVA 8. OBLETNICA Papež je nosil pri svečanostih dragocen plašč, ki mu ga je podarila italijanska vlada. VATIKAN CITY, 12. februarja — Danes je minilo osem let izza dne, ko je bil ustoličen papež Pij XI. Tozadevne cerimonije so se vršile v Sikstinski kapeli. Mašo je bral kardinal Locatelli. Papež je bil o-blečen v dragocen plašč, ki mu ga je podarila italijanska vlada dan prej, oo priliki obletnice podpisan j a Latcranskih pogodb. Sprevod je otvorila švicarska straža v renesančnih uniformah. Za Švicarji so šli škofje, nadškofje in kardinali. Papeža so prinesli v nosilnlcl. Na glavi je imel tiaro. Za njim sta stopala dva Švicarja s pahljačama iz nojevih peres. GROBNICE Velik uspeh ekspedicije, ki jo je poslala v Egipt University of Pennsylvania. — Grobnica je stara skoro pet t:soč let. Ekspcdicija. ki jo je poklala v Egipt University cf Pennsylvania, je v bližini Meyduma. 50 milj južno od Caire razkrita veliko grobnico nepoznanega Eginpčana. ki je umrl leta 2800 pred Kristom. Ravnatelj ekspedicije Alan Rowo je ugotovil, da je ta grobnica ena največjih, kar so Jih doslej našli v Eeiptu. Skoro vse druge so že ople-nili tatovi, dočim je ostala ta nepoškodovana. Grobnica ima poševne stene, raven strop, v tleh je pa vhod v prostor, kjer se nahaja mumija. Ko so člani ekspedicije odstranili razno navlako, so opazili r.a stenah zapiske, ki segajo nazaj v dobo 2000 let pr. K V grobnici je vsega skupaj kakih štirideset mumij. PRELAT FAULHABER GRMI PROTI RUSIJI MONAKO VO, Nemčija. 12 febr. V zvezi z osmo obletnico vstoličenja papeža Pija XI. in glede izjave papeža o Rusiji, je trdil včeraj kardinal Faulhaber, da bo imela vojna proti Bogu in zatrtje vsega verskega življenja v Rusiji velik učinek na zapadno kulturo. V zadnjih par mesecih so do:;egla preganjanja orfih. ki verujejo v Boga. svoj višek. Poleg dvestotih sinagog in mošej so oblasti zaprle tudi 980 krščanskih cerkva ali pa ;;h uporabljajo v druge svrhe. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. IZGREDI PRED SOVJETSKIM POSLANIŠTVOM V PARIZU PARIZ, Francija. 12. februarja. — Včeraj se je zbrala velika ljudska množica pred sovjetskim poslaništvom ter dala duška svojemu ogorčenju, ker je na neznan način izginil general Koutepov. znani sovražnik sovjetov. Aretiranih je bilo deset izgrednikov. dočim je bilo p^t policistov ranjenih. EKSPEDICUA V KALAHARI PUŠČAVI LONDON, Anglija. 12 februar' i Arthur Berney, angleški raziskovalec. ki je vodil že več znanstvenih ekspedicij za ameriške muzeje, bo f išel jutri v Cape Town, da načelu je največji ekespediciji, kar jih je kdaj skušalo premeriti Kalahari puščavo. Uporabili bodo v tem slučaju motorne tanke, ki bodo vozili vodo. ARETACIJA RUSKEGA AGENTA V Monako vem je vdrla policija v urad sovjetskega trgovskega agenta ter zaplenila veliko množino listin in eksplozivnih snovi. MONAKOVO. Nemčija, 12. feb — Dan-s je dvajset policistov vprizo-rtlo napad na urade sovjetske trgovske komisij«. Policisti so saplenih dokumente in košepondenco, ki se je nahajala v uradu. K Sovjetski trgovski komisar je bil aretiran, a potneje so ga oprostili. Zaplenjena pisma so se tikala predlagane prodaje eksplozivnih snovi. Počne Je Je policija preiskala *ta- novanja uslužbencev ruskega trgovskega urada. BERLIN. Nemčija, 12. februarja Sovjetsko poslaništvo je izjavilo danes tukaj, da so nameravali sovjeti prodati eksplozivne snovi nemškim tvrdkam in da bi bila kupčija povsem postavna. Monakovski zastopnik je ponudil raznim nemškim tovarnam eksplozivne snovi, toda to je storil brez izrecnega dovoljenja nemške vlade. NEMIRI NEZAPOSLENIH V CLEVELANDU NESREČA NA KRlZlSCU JL. JU1BJ mmiL" — DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din CLEVELAND. O.. 12. februarja. Tli tisoč nezaposlenih mož, podzga-nih od komunističnih govornikov, je odkorakalo včeraj popoldne pred mestno hišo, kjes so zahtevali živil m služb. Unel se je boj med dvajsetimi policisti ter izg redni ki. Policija je aretirala osem domne-vanih voditeljev. Dva izgrednika in trije policisti so bili močno poškodovani, dosti drugih je bilo pa manj nevarno ranjenih. 500 ____________ 1000 -------------- 2500 ............. 5000 ............ 10,000 ............. 9 D.35 .. $18-50 S 46 00 $ 91.00 $181.00 Lir I 100 _______ 200_______ 300_______ 500 __________ 1000 ________ _____ % 5.75 _____S 1130 .......$ 16.80 „„ S 27.40 ___$ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% V bližini Berea, Ohio, se Je pripetila na železniškem križišča strašna nesreča. Vlak New York Central železnice je zadel v bus, v katerem so se nahajali šolski otroci. Devet šolarjev je bilo pri priči mrtvih, ostali so bdi pa težko peško dovanL Na sliki vidite ostanke busa. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. bpa&la po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H, Y. Telephone: Barclay 0380 "GLAS IABODI' NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 193« Ae LARGEST SLOVENS DAILY la U. S. i "Glas » J Omed and Published by 8LUVEN1C rUBLISSHNO C O MP AN I (A Corporation) Lotile Benedfk. of the corporation and addresses o I above officers: •t Man ha tan. New York City, H. Y. • • avije ijj' . s , „ , ' i , " O L A 8 NARODA" (Voice mi tha People) i Isanad Every Daj Except 8und*/s and Holidays. Sa odo leto velja in Kanado ........ Ust aa Ameriko .....................$8.00 Za New York aa celo leto___«7.00 Za nol leta ________________________________ ** t* Do* leta ......... .......43JM Za lnoaemstvo sa celo leto ...Jtf 00 Ka četrt leta _____ __________________SIM pol l*»t.» pr || 11 ...... M_l Subscription Yearly «5 00. -! Advertisement on Agreement. -Olas Naroda' Izhaja vsaki dan irrzemšt nedelj ln praznikov. C« sc prepirata dva, tretji dobiček ima! Damjan Straiivuk in 22-letni Stanko Jelič na Pristavi Solnok sta že več let dvorila dekletu, ki se pa ni moglo za nobenega odločiti. O-ba sta bila do ušes zaljubljena v njo ;n čeprav sta se kot tekmeca smrtno sovražila, sta bila radi ljubosumnosti vedno skupaj. Bala sta se «350 namreč, da se bo dekle v odsotno- tudi tekmeca in njuna izvoljenka Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj ae bls-jeejB poJIUaU po Money Order. Prt .piememl* kraja naročnikov. ^^ JetKlgovon]o dckle me da ae nam tudi prej in je blvaltfče nasnanl. da hitreje najdemo D____„ .„ naslovnika. "GLAS NARODA ti t W. lftth Street, New York, N. 1. Telephone: Chelsea 2S7t ŠEST LET PO LENINOVI SMRTI |P.UrW| NEZAPOSLENOST bu in jo prosila, naj sc že vendar odloči za enega ali drugega. "Danes ne morem pridita jutri smeje. Razočarana sta sc mladeniča vrni-! la domov. Spotoma sta se sprla in grozila drug drugemu z umorom I V pondeljek zvečer je šel Straživuk 1 v spremstvu dveh prijateljev k dekletu, da jo zaprosi za roko. Pol ga Je vedla mimo Jeličeve hiš?. "Ali ti še ne greš?" je vprašal Straživuk Jeliča. "Ne. počakam, dn te vrže skozi vrata", je odgovoril Jclič. To je L.aživuka tako razka-čilc, da je potegnil samokres in u-strelil na Jeliča. Zadel ga je v ra- * vladne številke zai>oslt>iiia nepravilne ter da drži'mo Jelič je hoteI bežati v hiSo' pa , , . , I rta ga dohitela Straživukova prija- vlada v tem oxiru križem mkf. ;tp]ia |n ga abd€lavala s sekjro in Takt- ttžke obdolžitve zahtevajo «wtgOVonif ill vlada j nežem. Težko ranjen se je Jelič bo najbrž odgovroila Iiauje, 'zgrudil, napadalci so pa pobegnili. " i Straživuk je odšel naravnost k de- IMtfo ra>a lir t)0 lflOgla moir-ati ill jih uspešno iirno- kletu. kjer ga je pa čakalo bridko ! i rati. razcč?ranje. Dekletova mati je po- V I i , I 1 i 11-1 vc dala. da je hčerka dopoldne z ne-; posestnika v Repaji v Vojvodini, ki ' lir na dtpn -lje užaljen odšel na orožniško po- njenemu očetu snubec %ni bil vešč. ijain da je i^roimio >tevilo ljudi liczn) m »sirilih. stajo in priznal zločin. Jeliča so pre Vedno bolj vztrajno so ]>ojavlja vprašanje, kaj »rila administracija glede ne*/ajM>shii<»sti. Senator La Folic t te in njegovi tovariši izjavljajo, da puško in jo začel ogledovati. Nesreča je hotela, da je puško sprožil. Puška je bila nabasana, krogla je prebila steno in zadela v sose-njem kupeju sedečo Amalijo Nešek iz Zagreba naravnost v prša. Ne-^rečnica je bila takoj mrtva. V vagonu je nastala panika, ki se je pa kmalu polegla. Truplo so prenesli v Zaprešiču iz vlaka neprevidni vojak pa je bil aretiran. Smrt nesreča pri streljanju z mož-narjem. V Kuli so te dni v proslavo bogo-javljenja streljali z možnarji. Nenadoma se je možnar razpočil, En del je priletel blizu stoječemu Ne-nadu Pajeviču s tako silo glavo, da ie bil takoj mrtev. Nesrečni Paje-vič je bil oženjen in oče štirih nepreskrbljenih otrok. Prijela /vodnica, Osiješka policija je aretirala Go- j .;pavo Ilič iz Bračeva pri Djakovu,' Ki je usiužbena v neki gostilni j Skoplju. Natakarica je pregovorila štiri dekleta, naj gredo ž njo v Skoplje, češ, da jim preskrbi dobrt-službe. Dejcleta so se res pustila pregovoriti. Kemesto v službe jih je pa prebrisana zvodnica peljala v javno hišo. Policija je ugotovila, da je natakarica že delj časa kupčeva-la z dekleti. Izročila jo je sodišču. Mož odpeljal dekleta. Kmet Kosta Vojnov je lazil za lepo Olgo Reiterjevo. hčerko vele- — Naš sosed je menda žc zopet peljali smrtjo. v bolnico. Smrtna nesreča. Ii koliV-inah ima dežela pravim. da se obrne na xvezuo vlado ter jo vpraša za dejstva in za svet. Zadnji od^o\«r zvezne vlade >e jt» glasil, da je bilo; meet kom zime pre«vj nezaposlenosti, tla so se pa meseca | deerrnbra razmere izboljšale, da se neprestano Indjšajo in j tla bodo v kratkem nonnalnt*. Ali je to resnica i Ne. to ni res. l*o nekaterih delih dežele -o vrste nezasedenih danes rHtj^r* fctff bit,-. rn< nekako merilo za vse ostale držav«1. Pa n. sail h., da je ogromno levilo ljudi I »rez delaj TraRCdi'a zdravnika. tndi pla1 j«1 bil pred dva j34-letni zdravnik dr. Pejnovic. Po- najstimi titc^eei, življeriski stroški se pa niso zmanjšali, j v«tr«ten merfinist in V«ledte^a je Jako težko \/držat i živijenski stalež, ki so j*a ljudje vajeni. Poročilo dostavlja, da se plaee neprestano nižajo ter »e bližajo deželi Imdi rasi. JVeds^lnik Iloover je vs<* to slutil ter je pred tremi j ne ser i jioklica] k srbi zastopnike industrije, da bi prepre. čil to nevarnost. Iz sela Jablanice v Užice je potovala Staniča Popovič: spremljal jo je bratranec Zdravko Popovič. Ker j je bila cesta zela blatna, sta hodila ' cb reki. Zdravko je šel naprej se-strična pa za njim. Nenadoma je zakričala, omahnila in padla v vodo. Ker je bilo temno in ker je voda t^m zelo globoka, breg pa strm ii Zdravko ni mo-gel priskočiti na pomoč. O nesreči je dbvestil orožnike in prebivalstvo. Vso noč stiskali utopljenko, toda brez uspeha. Šele te dni je voda naplavila njeno truplo. Staniča je bila stara 21 let. Kosta je končno uvidel, da so vsi kjer se bon s napori zaman m pred 6 meseci se je poročil z drugo. Reiterjetvi in tudi sosedje so bili prepričani, da je na Olgo pozabil in da se je že potolažil. Toda te dni se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko se je Olga te dni zvečer vračala s plesa t sestro in materjo domev, jih je na poti ustavil Vojnov, pograbil je Olgo in jo odvedel. Drugi dan so ga prijeli erežniki. Vojnov je uriznal. da je dekleta ugrabil, dejal pa je da brez nje ne more živeti. Njenega skrivališča ni hotel izdati. Orožniki Olge še niso našli. Poglavitna zahteva v njegovem programu se je gladila: — Pla»'- se ne sme skrčiti! |W>hro j<» vedel, da bi skrčenje plač zmanjšalo nakupno rt no «idj»>malrev, kar bi povzročilo depresijo v industriji. Tedaj so imlnstrijalei predsedniku Hoover ju obljubili, da ne bodo krčili plač. pa niso držali besede. SINOVA OKLALA OČETA. Rodbina Kajfcba v Stopnu pri 1 ga je z nožem večkrat sunil v prsa. Ptuju je ie delj časa živela v neslogi Mot in too* sta se vedno prepirala. oba sinova. 18-letm Franc in 11-letni Simon, pa sta vedno bra- Simon pa v hrbet. Janez Kajžba je zadobil osem sunkov in se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. nila mater Te dni je zopet nastal kjer se je bori s smrtjo. Sinova se prepir, ki Je sinova tako razburil.! bosta morala zagovarjati pred soda sta skočila proti očetu. Prane l d iščem PETER ZGAGA * no vi ten, kar ga pa ni oviralo, da »e je preselil v Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1930. Naje par črtic iz svojega življenja in svojo res-objavil. Koledar z njegovo sliko vred (Id je po KAtrdiiu neke zlobne rojakinje sama tega denarja vredna) stane 50c. — Knjigarna "Glas Nanda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. kokainist. Bil je tako udan narko !'čnlm sredstvom, da je začel blaz-neti tn po sa morali prepeljati na Stenjevac. Zaprli ko ga v samotno cclico ln kmalu se jc njegovo duševno stanje izboljšalo. Zdravniki so b'H prprričani. da bo okreval. Zato mu tudi dovolili več prostosti Ko so bila okna v prvem nadstrooiu za hip odprta, je dr. Pejncvič planil k oknu ln skočil na dvorišče. Našli ro ga nezavestnega. Prenesli so ca takej v bolniško ambulanco, pa je bila vsaka pomoč zaman. Dr. Pejnovič je težkim notranjim poškodbam podlegel. Vojak ubil žensko. Na pregi Zaprešič—Zagreb se je ronoči prippetila težka nesreča, posledica neprevidnosti. Redov Faud Kurbegcvič je spremljal vojaškega dezerterja Nikolo Jambroviča v Zagreb. da gai zroži vojnemu sodišču. Na neki postaji je vstopil v vlak tudi vojak Tomo Fileš. ki se je vračal domov. Fileš se je fcačel pogovarjati s Kurbegovičem. Pogovor se je nanesel tud na razne sisteme Pred dobrimi šestimi leti je mo- je poveril svojim zaupnikom. Tako skovskl radio oznanil svetu, je je je obvladal stranko in tisk zadela mednarodni proletariat Ko se je čutil dovolj močnega, največja izguba od smrti Karla je začel novo borbo—gospodarsko, zaprt, — je rekel rojak. Marxa, umrl je Vladimir Ilič Le- S fanatizmom se je vrgel na novo — Kako to? nin. Ves svet se je vpraševal, kdo ofenzivo komunizma. Prodrl je >• — Ko £a včeraj nisem srebal lil prevzame vodstvo sovjetov in bolj- svojim načrtom, po katerem mora sem vpraSai njegovo ženo, kdaj sc ševizma, kakšen vpliv bo imela Le- biti Ruhiia v petih letih tako in- vrne. je pogledala v koledar name-ninova smrt na razvoj Rusije in dustrijalizirana. da ne bo več od- sto na uro. njeno razmerje do dragih držav visna cd inozemstva Stalin je ob-j Takrat je bil čas, ko je bil-to vpra- navil boj po v?seh in s knuto ho-J šanje še posebno umestno. Nova go če posnati kmete v kolektivizem • — Pomisli, prijatelj. t.ele štiri ted-spodarska politika se je kazala v Zgrabil je za grlo znanost, da jo ne sem poročen, pa sem že pre>e-socijahiih izpremembah. v popu- prisili pokloniti ^e marksizmu, ud- netil ženo v naročju drugega. a mi-ščanju terorja, v pora^ u števil.i novii je politične pcrsekucije, od-dobičkarjev, v prvi znakih obnove redil ekspropriacijo privatnih pod-porevolucijonarni destrukciji in v jetij in zaklical komunistom, naj prizadevanju mest približati se va- credo v požrtvovalnosti do skraino-sem. Maksimalizem revolucijonar- sti. V Rusiji je zopet napeta ntmo-nih zahtev je bil na umiku. Politi-; sfera, talin je znova posadil na pre-ka koncesij jc bila na višku. St i- stol teror. Celo njegovi najbližji i stila presenetiti, lisce zapadnih velesil napram sov- sobojevniki so v strahu za svoje; * jetski Rusiji s? je polagoma izpre- glave. Teoretik Buharin in narod- J minjalo. Zato ni čuda, da je vzbu- no gospodarski strokovnjak Rikov : dila Leninova smrt strah in nesi- ga svarita, talin požer.c svoj apa-gurnost. Ali pojde Rusija pot poti. rat in čez dva meseca ležita por.a-na katero jo jc bil spravil Lenin? , žena sovjetski ministrski predsed-Ali ne povzroči Leninova smrt pre- nik in zvezda komunistične t?orij". pircv med njegovimi maršali? Ali nedavno se člana Stalinove trojke, ne postane Rusija torišče deniago- ' v ospredju stoji že Stalin sam in gije onih, ki se bodo potegovali za edini, ki jc še ostal izm?d onih, ki vodilna mesta? j so bili poleg Stalina Leninovi ožu Vsa ta vprašanja so silila na dan sotrudniki, jc stari, preizkušeni i!i sama po sebi in dolgo ni mogel popularni Kalinin. Po porazu Bu-nihče odgovoriti na nje. Rusija, po- , liarina prevzame Stalin vlogo vu-dobna okornemu orjaku, ni mogla dilnega teoretika. Prej je le redko takoj odgovoriti, dogodki so se mo- nastopal javno, zdaj pa p.še teore-rali šele razviti in pokazati, kaj j tične razprave ln nastopa s teorc-bo. Za zunanji svet je bilo skoro tičnimi govori. Približa sc njegova 50 letnica. Pred njim ni bil še nihče nazvan vodja, vse je bilo priznano za delo "leninskega izvršilnega odbora" Stalinova 501etnica pa na- brez pomena da je postal naslednik Lenina kot predsednika sovjeta ljudskih komisarjev Rikov. ki je bil sicer preizkušen revolucijonar, ni pa igral dotlej nobene pomembnej- pravi konec anonimnosti. S šsblon-še vloge. Zdelo se je, da so se odlo- J skimi besedami, kakor da so vzc-čili za Rikova. ker drugega izho- ; te iz okrožnice, proslavlja komuni-da trenutno ni bilo odnosno ker ni- I stična stranka Stalina kot splošno so hoteli, da bi predsedoval sovie- slil sem, da je šc neizkušena dc-kiica — Meni sc pa zdi. da sc nisi zmotil. — Kako to? — Čc bi bila izkušena, bi sc nc pu- Trgcvina ml ne nese celo leto niti beliča. jc rekel irgovcr. — Pa jo zapri. — Zapri, zapri. — od ie..a naj pa živim? * — Dušica, zdaj. ko sva zaročena, mi odkrito povej, kaj misliš o ljubezni in zvestobi. — Človek je lahko zvest, nc da bi ljubil, lahke pa tudi ljubi, nc da bt bil zvest, — jc odvrnila. Vojaški zdravnik je rekel boiniku: — Kaj0 Hoditi nc morete. Dam vam ricinovega olja. ln letali boste, da bo veselje. Ne samo jaz. pač pa tudi slavni učenjaki ga včasi tako polomijo, dt. je groza. Tako naprimer poročajo o slavnem profesorju Gallettiju. da se jc v navdušenju marsikaj zaletel in mu pripisujejo naslednje izreke: Dopisi. Lebanon, Pa. Tu Vam pošljem S3.00 za list. katerega žc skoraj 40 let čitam in sc Vam zanj zahvalim za Vaše redno pošiljanje. Vsak dan nrkaj novega čitam v listu, ker širem Amcrikt. sc vedno nekaj prigodi. Zdaj sc sliši več slabega kr:t dobrega. Zelo me veseli Vaš ILst in kG ga dobim v roke, najprej grem na drugo stran, da vidim, kako Peter Zgaga pripoveduje novice in šale pa tudi res-nicc. Glasu Naroda želim veliko noroč-nikov in poštene plačnike. Barbara Kochc-ver. Neprebavna nerednost ali slab apetit Tis>>:u- ^ njih boljše zdravje in povečano moč. Imeli ko prebavne nerednostt in slab apetit. Xuga-Tone jim je poveCul željo do jedi, kar so jedli je imelo boljši okus. njih želodec je bi) zmožen prebaviti c-no kar so pojedli. Na ta način i i vrt, mi£ke In organi njih telesa s.» postali m I«'-Sno zdravje je bilo izboljšano. Nuga-Ton« vam pomaga za t>o!j£+; zdravje. Na lahko oeisti telo brezmočnih strupenosti, odpravi . zaprlnieo odžene plin in s u serije v želodcu in črevih, obist-ne ln mehurne pekoč nos t i in enake bolezni nastal^ vvled spUrSne izt-rpanosti, nastala vsled zaprtnice in njenih zdravju škodljivih strupov, Vi lahki« kupite Nuga-Tone. kjerkoli se prodajajo zdravita. Ako vaš trgovw nima. Uga v zalogi. x . , __ . recite mb,- naj istega naroči za vas od pusk. Files je vzel Kurbergovicevo j nje*«vega prekupčevalca. —adv Nesreča ne počiva! Tu9i smrt ne. Podvrženi ste eni mli drugi Vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJIH OTROK t Ali ste že zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-niške podpofe med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 30,000. Kova drnštva se lahko vstanorijo ▼ Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Ifovo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. priznanega Leninovega naslednika, tom ljudskih komisarjev izrazit pG- Zdaj stoji pred Rusijo in svetom na litik. Ruskemu ljudstvu in zunan-;čelu sovjetov nov vodja — dikta-njemu svetu so bila boli zr.ana i-; tor. , mena Trockega, Zinovjeva in Bu-! Kaj pomeni ta izredni mož na Da. da, dosti je zgledov, da so harina. nihče pa ni slutil, da se čelu Rusije? V iskanju odgovora se bolni ljudje umrli, skriva za odrom mož, ki se je bil mnogi obračajo v preteklost m j Grda ra2vada je stanje v poste- že davno odrekel svojega gruzmske- primerjajo rusko s francosko re- ^ in mnogi ki so OTefier oozabih ga imena in sprejel novo strankar- volucijo. Ta metoda jc pa Jokaj ^ .q zjutraj da sq n< sko ime v katerem je povedal, da dvomljva, kajti med veliko fran- hoče biti jeklen mož — Stalin. Nih- cosko in veliko rusko revolucijo jc To je pri tej stvari najvažnejše, če ni slutil, da postane ta skromen poldrugo stoletje novega življenja. 1 kar pa nima nobenega pomena, mož, zaposlen kot tajnik gruzinske Nekateri vidijo v Stalinu Bona- sekcije komunistične stranke, pra- parta ruske revolucije. V resnici je va jeklena pest, ki pograbi po Leni- pa Leninov naslednik faantik ve- novi smrti vajeti in pahne od njih volucije, ki misli, da jc poklican | vse, kdor je stal dotlej v ospredju, voditi do konca zadnjo ofenzivo ko- Zdaj. šest let po Leninovi smrti,! munizma" Stalin je da jc ta mož na višku svoje meči. Zgo-! v njegovi osebi izraženi interesl prC dovina pozna malo mož. ki bi se \ ^arijata. Imeti hoče jekleno ro-, bili dvignili tako naglo, kakor sc ko. da bi z njo odtrgal in podal človeštvu sad revolucijc. Primerjali bi ga lahko z Robespirerrom. tako leži zdaj Rusija pred Etalinom. Gotha ni mnogo bolj oddaljena od Erfurta kakor Erfurt od Gothe. Caaix leži na otoku ln več mostov veže kopno z morjem. Hotentoti imajo tako dober vid. da slišijo konjski peket tri ure daleč. jc Stalin. Dolgo ni hotel z barvo na ! dan. Sedel je v svojem kabinetu in usmerjal boj proti Trockemu Ker je imel v rokah organizacijski; aparat komunistične stranke, sc j mu cclo Trockcga ni bilo treba ba- , ti. Trockcga sta žagala Zinovjev | in Kamen j ev, odžagal ga je pa Sta- j lin in sicer s pomočjo strankinega aparata. Za njim sta prišla na vrsto Zinovjev in Kamenjev. Stalin se ni usirašil opozicijonalncga tri- | Nasprotno, pod njegovim vodstvom umvirata Trocki-Zinovjev-K.im. - tl'cba računati z novim razdob-njev. Zoperstavil mu je svoj trium- silneSa Potiska in razmaha Afgani so zelo hribovit narod. V Etijopiji je taka vročina, da za- Kakor Robespierre, tako hoče tudi j rJave »ožnicc v sabljah. Stilin s terorjem iztrebiti predsod- Kaspiško morje prav za prav ni kc starih časov. Kakor Robespierre morje_ temveč jezero, ker ga od vseh tako veruje tudi Stalin v izvcdlji- 5trani obdaja voda vost utopije. Vprašanje je samo. čc čaka tudi njega Robcspicrrova u komunističnih idej. V Rusiji vlada . , . - 7dai doba velike napetosti, v kateri dilo je zopet mesec dni ogorčene, UUU;a pa še p 'dolge vate oblike. O. in tudi ropi* kaio da «a je pisal x ženska roka O tem ni dvoma. Dobro, bodi kakor praviš. Tudi jaz mislim tako Zato je najbolje. ce o tej stvari ne govoriva ve* — Luigi. pokaži mi pismo? — Ali kaj vendar misliš' — Daj mi ga — če _ne se bora maščevala nad t\bo! pa tudi povedati, da sc je ogibljem nost duha govorila, da je rešena. ze me.ee dni Prctrcal sem ^ njo! Kri ji je mahoma zalila lice. vse vezi In zdaj — evo ti pisma, I Č«™* sc blaženo m bila jc da ga lahko nemoteno prečita*! možu hvaležna kakor šc nikoli dot- j Livija je planila po **- .udenem ' ji pi.smu in hlastno raz ua ovoj j Luigi pa je med tem puhaj dim Med tem. ko Je nj?n mož strahoma! iz ust. Livija je žarela od sreče :n opazoval njeno lice, je ona naglo se mu je vrgla v naročje. Ovila ga čitala. drhteč od razburjenja: J" s svojimi dolgimi, tenkimi, kac- Ostivil si me. da bi se vrnil Jimi rokami in govorila, kakor bi k svoji ženi. To si mi nr,zr»anil z ga hotela uspavati: ne ramno brezobzirnostjo, ki si jo krstil za skromnost! Ker si me zapustil zaradi svoje lastne žene, dovoli, da ti povem, da si sc s tem še srra..- iej? prevaral kakor mene. Ti ljubiš svojo ženo! Ne veš pa. da ti je nezvesta in da te vara. Ce bi bil malo pozornejši nanio, bi morsl opazit:, da odhaja z doma v pose-te vsak ponedeljek, sredo in soboto Pozanimaj se za njenega ljub- Luigi. Luigt. možiček, ljubček! Ti moj angeli In ni d^go trajalo, da jc smot ka ugasnila OB PETINDVAJSETI OBLETNICI svojega stalnega uradovanju in potovanja za vsem znano : i vr«lko Jo*. Triner < o.. < 'hi-jnm«, 111., si dovoljujem trm jpotojn javno >c zali valili za ; nakl>t vx'in svojim jnvjšnjun in njim kup-; <-nn in nnnx'tiiUoiu j>;>v^<»tl priznanih i 11 pril.jutilj«'iiih , iz«l«-Ik<»v imt-iicv«im> tvnlke! J>a. hvala t tt«li vsrm »lru-: pint ju i j;.11 l.j< m. k<»jili p» i-! jjlRlH*>1. lllju illOst. T IT/Im*. ja SO mi Toliko laj>ala tr»j• -Invniije in potovanje, pri j«'i i m* 111 sp »mitiiL \ n;uli. "in i 111« * 1 rast m nni; -t jih zatinprej pozdravljati in osrbno sestajati sv /.njimi. in v nudi, la nad menoj zaradi tvoje lju-Že nekaj časa te imam na sumu. bežni! Rotim se pri živem Bogu. da mi nun poaebco zvest. Prelju-|da ie ne ijUbim več. da se mi ti besni v si nasproti meni Gotovo edina draga med vsemi! Med njo si taksen ker se čutiš krivega fn! in j^ano je Vse končano. Prosim te, mai spet kako prijateljico! | vrni mj t0 strašno pismo! Luigi se )e prezirljivo nasmeh-1 Livija se je zavedela: nil. pismo, ki ga je Žena s takšno- — Tega pisma ti ne dam! upornostjo in trdovratnostjo zahtevala od njega. Je pa še bolj odmaknil Trajalo je nekaj minut, pa je že spremenila taktiko Nič več kričala, niti se ni kregala, kratko !n glasno je zapUkala roteč mota naj II vendar pokaže ptsmo. ker mu bo rada v*e oprostila Mož. videč, da )i ne more več prikrivati dejanskega »tanja. je sdaj rekel: — S\x. pa naj bo. kakor zahte- — A kaj nameravaš z njim? — jo je vprašal začudeno. — To pismo je moja last! — Dragica, ti hočeš s tem pismom k nji! Izzvati kanlš Škandal! Saj vse to nima nikakega zmisla.... Ti je sploh ne smeš spoznati. Rotim te, Uvija! Ker je še vedno krčevito držala pismo v roki, ga ji Je Luigi z vso j VEDNO VEC NAJEMNINSKIH POSLOPIJ. sarjev in zidarjev je jako manjšo v razmerju z velikostjo hiše. Pi* gradnji teh velikih poslopij nova vrsta delavcev je prišla na površje; mnoge obrU, ki so redkoma bile za- Amerika postaje čim dalje bolj narod najemnikov veLkih stanovanjskih poslopij. — • Apartment house" — kaker tu nazivamo stanovanjski hišo za več družin — postaje merodajno stanovanje meščanov. Po podatkih federalnega urada za delavske statistike Pred razvojem velemest Je v Ameri ki prevladovala enodružinska hiša, [ se je v sodu raz niagarski slap in j prišel iz seda z.lv in zdrav. Kmalu j potem pa je mirno korakal po ce-i:ti. stopil na olupek pomaranče, : pcdrsnil in razbil si črepinjo. Mi.rda bo kdo vzkliknil, da kriv niegove smrti jc nemarnež. ki k \ rgel olupek na cesto. Res je. ali v prv; vrsti ie bil kriv sam. kajti prva delžnest človeka, ki hoče hodili varen po svetu, je ta. da sam oaz. koder stepa. Varnost je stvar oseb- stepane pri gradnji enodružinskih ! n? navade. To navado treba pri-hiš, so sedaj v rabi. Na primer, de- i vzgojiti in kdor je nima. je v mo-lavci za gradbeno jeklo (structural- demem življenju izpostavljen vsem zy '! je nastalo, ko je avtomobilisi. r.-bil ž i'.j It; c v gaz? lin.'. V j..': izmed nas drž: ' i<-: .-.-ko«.-živiieiije :n sn:i" v svoji roki. Ne-premišljen čin — ii: ne ie mi, mar-vr tudi drugi utegnejo trpeti N treba čakati, da nas kaka težka nezgoda poduči, treba da s. .sami dopovedujemo. da jc naša dolžnost proti s bi in drugim b:ti previden m da zlasti mladino privzgojimo k večjemu zmislu osebne odgovornosti zu nezeode. Charlie Gorup P. S. Moje geslo: "Napiv.i m» 'J"» l«'i! K«lor rtMin« . /nn-r-n<. uživa 'Trinerčka' laliko umiril !«'t živi..." BANOVCEVI KONCERTI: 15. februarja: Durant City. Pa. 16. februarja Cleveland, O.-VVc.-t Park. 23. februarja: Cleveland O .-New-burp.. 23. marca: Springfield, 111. 13. maja: Chicago. Hi. 25. maja: Milwaukee. Wis 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunik, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banovec S. Rudolf, iron workers), cement, mramor ita. Aparetment house seveda prevladuje v mestih z največjim prebivalstvom. Ali tudi v manjših mestih ta vrsta stan:vanja zavzema čim dalje bolj večjo važnost. Strašna rodbinska tragedija. mogočim nevarnostim. Mnogo industrij, zlasti rudarstvo, j vsebuje veliko nevarnosti za de-! lavce. Zakonodaja je v tem pogie-; du nekaj storila in treba storiti še i več. Ali nekaterim se bo zdelo cud- MODERNO ŽIVLJENJE ZAHTEVA j n° P°Verrf da ve«lia smrt"ih VEČJI ZMISEL ZA VARNOST neZg0d nl. v »idustnjah. marveč do- Odlična ameriška pisateljica Ida M. Tarbell je v nedavnem radio- edaj pa odstotek ljudi, ki živijo v 1 govoru za National Safetu Council movih tc dežele skoraj 10.000 nu v hiši. Tu treba zlasu razviti večji zmisel za varnost. Leta 1928 te bilo 24.000 smrtnih nezgod v do- isril. Morala je popustiti. Po : velikilh najmeninskih hišah, stalno t pouciarUa okolščino, da večina ne-i vsled padca KA&ELJ IZGINIL! Kak* M««»M*«t. ho M »s ««»•«* nMMlMaa tč*«" t**<{* V §rhi' t* t*'l l««rj I C*w**» Pn ■ i|uk»* 4* i«t. v*r«*«, L*k*rH«r «* im* Ov« w*t«k**ti. »c 1*1 bšc M«*. a*v«r«'m C*<* T«W«tt, 3 — ^ i. KJ) tvtKAS fl COUGH balsam m jo kratki, ogorčeni borbi je papir v njegovo roko. pustila' raste. Ako razmerje enako nada | ljuje. bo kmalu večina prebivalstva tiščal pumo v roki, je miril Livijo Nikar se ne razburjaj, dragica! Njeno obrekovanje se me ne prime. Jaz je nisem nikdar ljubil. Poglej, kaj storim z njenim pismom! Približal se je kaminu in srečen, da se je tako končalo, prižgal pa- DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE IJ J I OGLAŠUJTE 1 v večjih mestih stanovala v teh na-Livije se je lotil obup. Nenado- j^nin^h poslopjih ma je vvzkriknila j^a ves glc." f RazVoj apartmentske hiše v Ame-— T- ženska laže! * ri ki j€ imei 2a seboj posledice, ki Lulgl, ves srečen, da Je prepre- soprejr je nemogoče. Apartment! so navadno jako tesni. Tudi zmisel za lastno družinsko hišo pojema Saj je jako težko biti lastnik hiše v natrpanh mestih industri-jalne dobe. Razvila pa se je ideja zadružne lastnine apartmentov. Med onimi, ki zmorejo, ni sedaj nič nevadnega nakup apartmenta v poslopju, katerega lastniki je zadruga vseh najemnikov. Nedavno je začelo gibanje za zidanje modernih apartmento v z vsemi najnovejšimi udobnostmi za delavski stan. Po zadružnem načrtu bo mogel delavec biti lastnik kotička velike hiše v razmerju gotove svote za vsako sobo Apartment house pa je doprinesel tudi druge gospodarske posledice Nekdaj je gradnja enodružinskih hiš dajala delo večinoma tesarjem in zidarjem z opekami . Tako je še vedno v manjših mestih. Ah pri gradnji velikih apartment-skih poslopij število zaposlenih te- "GLAS NARODA" ne čiU samo raie Članstvo, pač pa tsi Slovenci v vasi okolici. CENE 2A OCLASE SO ZMERNE zgcd je posledica človeške neved-j Malo več pazi.jc in malo večji čut nesti ah brezbrižnosti. Treba pri- j esebnr odgovornosti bi bil prepre-vzgojiti ljudi k večjemu zmislu za čil skoraj vse te nezgode, varnost, treba da razvijejo večji "sa-J Stctisočero gospodinj manipulira fcty sense", da ne bodo le sebe ob- : ognjem, elektriko, benzinom, {>e-varovali pred nezgodami, marveč trolejem in gazolinom še vedno ?. da ne bedo počenjali ničesar, ka: največjo brezskrbnestj . ki je jk>-utegne spravljati druge ljudi v ne-f.s!edica neznanja. Koliko smrti, po-varnost. škodb in trplenja nastaja iz te brcz- Gcvornica je omenjala slučaj brižnesti. Bobby Leach-a. katerega drzno po- In pomislimo, koliko tragedii je četje je pred kakimil dvajsetimi le- povzročila goreča cigareta, ki jo ti vzbudilo občno senzacijo. Spustil i nemarnež kam zavrgel. Koliko nc- V Dolnjem Borcu v Slavoniji -se je ie dni odigrala .-'ra.šna rodbinska tragedija. Posestnik Tošo Nemič je bil pijanec in posledica tega so bili ■ slalni rodbin ki prep.rl in pretepi. ' Te tini .-e jc Nemič nekega večera : vrnil pijan domov. Žena in 13-letna hčerka sta biii zc v postelji. Nemič je v pj i j am .'■ti hotel jjosihti hčerko, ki je pa skočil i iz postelje in bežala pred njim. Oče ie planil za njo, ma-; ti ji je pa priskočila na pomoč. Nemi; je jM-te^nil iz žepa nož. toda njegova žena je bila urnej^a. V kotu jc pobrala sekir; in oplazila moža tako in i no po glavi, da mu ji j»reb;!:i lobanj Nemič je tn dni leži1 v agoniji, končno je pa umrl. 7j na je bil ■ in ir.in i. W>l k'fillSf] it "tHas. \.tr.utn' Lc n zunanjo ui>or.iLo Bolnih mišicih Prvotnili prehladih Bolečinah v pršili Okorelem tilnihu BolcCinah v hrbtu Izvinih in Prevlečenj.h Nevralgiji ■H^-l -'c ; ri -I n'CT ! 1 c.-v-L.i rt:jmki nj zavaruje. K')! ir», Wi Ti'li ' niTijila 1t i-f-i-i'if. »<«-v:lir tt|»nl>o I'AIW-EXPELLEKji, prilv^m* ttckjtmci- V vsr1! ifk- nah 3Jt in 73c. Ali itirckj'«* i ti Thm Lmbesfftyrim-i AH. IIICMTFR f' rOJ p t no v W% m« ♦ BROOKLYN. M.V KILLS" PAIN - ' ilf7= ZASTAVE •VILKN« AMimlKt. tLOVINSKK j Sigurno ojo/ eenej6 kot drugod. IN HftVAiKB . naOALij«. PUCKORAMNICK, T«o- 1 VICTOR NAVIN8EK, •OJNICC. INAKt, UNIFORME I TO i SSI GREEVE ST. CONCMAUOH. P»A SEMENA V ulofi immm najboljša poljska vrtni in cvetlična semena. PiSite bo brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poitnine prosto. MaraB s**-tmsm^^..?o»!sji-..Laoas-M Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. Tit, City Hall Sta. New York, >1. t. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New Tork, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3818 POPOLEN CENIK JE PFUOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 193« Tbt LARGEST SLOVENE DAILY fm V. 8. A. Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z* Glas Naroda priredil G. P. ANGLEŠKA NADVLADA NA MORJU" (Nadaljevanje.) To p« ni fc*k> še dovolj! Oglasila se Je namreč Ebba i svojim mirnim glasom: — Jaz nočem poznati nikakih drugih starišev kot Vas. mati in tu-ci'. če bi btla kraljevski otrok! Svojih pravih starišev. posebno pa matere. bi ne mogla nikdar ljubiti — ker Jo zaničujem! Aii ni postala Angela bleda v obraz in ali niso zrle oči Angele tako ponižno in proseče v obraz deklice, ki je izgovorila te krute besede? Oo>pa Lene se Je zmogoslavno oerla na Angelo. Nesočutno ter polno zadovoljstva. Kaj pa ji je storila ta pred kratkim še popolnoma tuja ženska, da je planila v bresdno obupa in tuge^ Bila Je bojazen za otroka Bala se je, da je ona druga prišla, da jo vzame k sebi. omoti s prevarami ter jo privabi k sebi! To 90 morale biti povsem izvanredne okoliščine. — je rekla Angela ter se prisilila k govorici, da sploh kaj reče. Iz daljave pa so še vedno prihajali v njena ušesa glasovi, ki so vpraševali: — Ali se niso stariši Ebbe nikdar oglasili? - Do dane* ne #e Jaz bi tudi za vsako ceno preprečila, da bi postalo tudi življenje otroka nemirno. Oospa Lene se ie zdela vsem kot levinja. ki brani svojega mladiča Fanatizem Je žarel iz njenih temnih oči in železna volja je ležala na njen« m drugače ti«ko mehkem obrazu. Obe ženski sta lahko čitaii v o-brazu drage ter razumeli vsako besedo. Zakaj pa je bila Berta Lene tako okruta. ko vendar m mogla nikomur drugemu stcriti niče>ar zlega ljubosumna je bila. — na lepo. odlično žmski katere >e je bala* Ebba naj ostane njej, — izključno le njej! — Ebba! — Ebba! Krlstel je klical od spodaj. — Ali lahko prideš za trenutek semkaj? Takoj. Krlstel! Ebba je odhitela po stopnicah navzdol. Obe ženski sta ostali sami Med njima je ležal le jerbašček. Nikdar bi nc dovolila, da bi se stariši Ebbe le približali mojemu j otroku! je ponovila go>pa Lene — Ebba pripada le meni. izključno' le meni' Jaz sem jo vzgojila, vodila njene prve korake, sedela ob nje-! ni postelji, kadar je bila bolna — ter pretrpela za njo vse materinske j bolečine! — Zakaj ml pravite vse to? Gospa Lene je vrgla glavo nazaj ter se kljubovalno ozrla v obraz Angele. Ji H m — Ker nočem izgubiti Ebbe! Angela se je nasmehnila z žalostnim, odpovedi polnim smehljajem. — To boste morali vendar storiti! Divji strah Je vstal v prsih Berte Lene. — Ne. — je vzkliknila, — ne. raditega ste torej prišli? Jaz vam nikdar ne dam Ebbe! Prišla sem. — ne da vam odvz&mem Ebbo, temveč da ji pripomorem k sreči! — Sreča Ebbe je v njeni očetovi hiši! Angela pa je zmajala z glavo. Sreča Ebbe se imenuje Hanno Reinshagen. Ker to vem, ji hočem pripomoči k njej. — Ali Je to v vaši moči? — Ah bi bila drugače tukaj? — Kako bi vam bilo to mogoče? — To Je moja skrivnost Oprostite, da ne govorim več o tem! — Po vsem, kar se je zgodilo, je to vendar izključeno! Nikdar ne bo grofov.-ki par dovolil v zvezo sina z Ebbo, — ki je vendar najdenka! — To bo vendar dosegla! Oospa Lene se je ozrla z nemirom in dvomom v obraz Angele. — Kdo ste? — je vprašala hitro. — VI veste venaar! Hčerka pastorja Sturma! — In drugače? — Motreče je iskala Berta Lene po obrazu ne-rnanke .. — Angela Graf. — če »mem reči, — znana tragedinja! Kaj nameravate? VI imate brez dvoma gotov namen! Svoje Lbbe pa ne dam. tudi če bi jo hoteli kupiti! Truden usmev je poletel preko obraza Angele. — Nočem kupiti Ebbe! Vi ste sami slišali. Ebba Lene bo ostala rbba Lene. dokler ne postane Ebba Reinshagen. Kot mramornat kip je stala Angela na mestu. Le velike oči so žarele Oovorila je naprej in iz vsake besede je odsevala globoka žalost, ki je težila dušo te ženske. — Ali vrjamete. gospa Lene. da bi hotela lahkomišljcno zapraviti nagnenje ter otroško zaupanje, katero mi izkazuje Ebba? Jaz hrepenim po ljubezni Ebbe - ter se bojim njenega zaničevanja. Raditega mora ostati večna skrivnost, kar ji je bilo dosedaj! Predvsem z ozirom i*a vas. gospa Lene Če ima kdo vzrok biti globoko hvaležen, sem jaz! Ta molk je kazen za greh in obenem tudi pokora! Jaz hočem biti v srcu Ebbe kot njen angelj-varuh — nič drugega. Vedno naj misli na eno mater — namreč na Vas! Anglela je sklenila glavo, ko je izgovorila tc zadnje besede s komaj slismm glas»om: Tedaj ji je iztegnila gospa Lene obe roki nasproti, ptikoreče se nenadnemu občutku Prijela je obe roki. a ju nato zopet izpustila. Angela je vzela jerbašček ter zavoj plenic Držala je majhne stvari pred seboj ter zrla nanje z naravnost nepopisnim pogledom. Ta pogled je ganil go&po Lene globoko ▼ srce. Nato pa je poglo-Ula svoj obraz v stare stvari, da zaduši vzklik, ki se je izvil iz njenih prsi. Solze so zalile oci Berte Lene. Potihem je odšla ven. da pusti samo žensko, ki je najbrž vojevala najtežji boj svojega življenja, ker sc nI smela nikdar razkriti kot mati iskreno ljubljenemu otroku! * Tekom naslednjega dopoldne je pastor Sturm obiskal grad. Sprejeti so ga zelo prijazno ket zaslužnega pastorja in prijatelja. Inga Je hotela na vsak način izvedeti podrobnosti o Ebbi. Sporočil ji je. da je sedaj družabnica pri njegov; hčerki. Zelo sa bill presenečeni, ko so čuli, da ima hčerko, kajti nikdar n; poveril o njej. — ln ie bel j, ko jim je pripovedoval vse jx>trebno o njenem umetniškem m privatnem življenju. — Ah. slavna umetnica. Angela Oraf, koje sliko sem videla pred kratkim v nekem berlinskem listu, je torej vaša hčerka, gospod pastor? — je vzkliknila Inga presenečena. — Rada bi jo videla! — če vam je všeč. vas bo moja hčerka obiskala tekom popoldneva Razgcvarjall ao se še o marsičem. Ko se je pastor Sturm poslavljal je rekla Inga. ki ae je nakratko odločila: _ Spremila bom pastorja. Mo ram videti Ebbo! Ker Je dal grof dovoljenje, ni mogla grofica ugovarjati, čeprav je kisel obraz Inga pa se ni niti malo brigala za to. Bila je m enkrat lahko izgovori V pastorja Sturma je popolnoma Ktotoa jc bila popolnoma nedolžna! Da je le mati mogla biti Kako se je razvila Anglija kot pomorska velesila? Angleška moč na morju traja pravzaprav šele od druge polovice 16. stoletja, od dobe kraljice Elizabete, čeprav višji angleški krogi nikoli niso zatajili krvi svojih prednikov — danskih, normanskih in friskih piratov. Za začetek angleške pomorske premoči je merodajno leto 1588, ko ;e poslal španski kralj Filip II. proti angleški kraljici "nepremagljivo armado", broječo 160 ladij, 30.000 mož posadke in mnogo topov. An-, gleška kraljica je mogla postaviti proti tej moči samo 40 manjših j ladij in 6000 mornarjev. Angležev j je bilo torej po številu mnogo manj zato so pa imeli izborne poveljni- j ke in so bili izredno hrabri. Admi- ! ral lord Howard je neprestano; napadal Špance in jih v manjših; spopadih tako oslabil, da si niso u- j pali na umiku skozi pre.iv, temveč so ubrali daljšo pot okrog Škotske. Morda bi se bili še upirali, da ni vi- ■ har močno poškodo .^al njihovega j brodovja. Tedaj so postali Angleži v zvezi z Nizozemci gospodarji morja. prešli so v ofenzivo, njihove ladje so plenile špansko obalo in španske kolonije v Ameriki. Vlada je podpirala pirate, ker so polnili tu- j di državno blagajno. Kmalu špan- j ske ladje niso bile več varne pred angleškimi pirati, katere je kot rečeno vlada ščitila in podpirala. — Končno so bile ustanovljene napol piratske družbe, ki so prevzele trgovino z zamorskimi deželami. Tako se je počasi razvilo ljudsko na-ziranje, da je morje last Angležev. Podmorske ekspedicije so bile v rokah zasebnikov, država je pa prevzela nalogo braniti obalo. Za časa državljanskih vojn je pa angleška pomorska moč močno nazadovala in prekomorske trgovine so se polastili Nizozemci. Šele Cromwell je ponovno dvignil angleško bro-dovje in izdal 1651 zgodovinsko na-redbo, da smejo tuje ladje privaža-ti v Anglijo samo blago svoje domovine in da morajo v anglešk.h vodah izobešati ar«leško zastavo. Sledilo je več vojn. v katerh je bila nizozemska pomorsko moč omajana, a leta 1692 je bilo pri rtiču La Hogue unčeno tudi francosko brodovje. Razvoj angleške pomorske moči je podpirala v 18. stoletju tudi vedno večja kolonijalna moč. Angliji so pripadale takrat že kolonije v severni, srednji in južni Ameriki, deli južno-azijske in afriške oba'e. Avstralija in večina otokov. Ob dva velika izleta v ljubljano FRANCOSKA LINIJA - french line-- priredi 23. MAJA in 30. JUNIJA 1930 Na \ i>*-m J.« 'p.iri.ik u "PARIS*, ki }'• il«.?vt;r«ykku l>' -t nik< m t.»k-> pf -Jjul lj»n K*radi fin«-ga trvlj«(fa razreiU Tu prenovljen partiik j*- v irtanu nudili potnikom vs.- udobnosti pr»-kcn.K ransht-pH pa miku-\Hik:ir;a V«i potniki trrtj«-|ta razrt-da Lodo nastanjeni v kabinah z 1. -I in ti J*>-pteijami. Kekni na razsvetljava. Irko« a vmia i it r.ajvri-ja Ci;«t-Ijane It-r ^skrbH za njih obede. pri kat«-rili .«<■ 1» < sei virahi :» njih ' kusu pripravljena hrana Ako bo č-f- d-.pu>i"al. se b<» i.-.s-nikunrt nudila vozn.a z avtolmsi p., l.'ari-/.-j in sploj !>,, si«.r'i i Kvawvuka l.inija »voje najbolje za u«lobn«>M in razvedrilu p- t-Iiikuv, tako na parmku kak"r tudi na železni) i Z.i v«a |«oja»nila teh potovanj fe obrnile i;a — FRENCH LINE, 19 State Street, New York ali pa na s'educe zastopnik« SNKSEH STATK IJA NK ......... ...... ..... Hz Cortiande St . New- Y..'k MHVTOWX ItANK of N V • f*r»-J krajše k A-'"Všark > »130—!»th A\>- N< ve York JOHN Mill KI.I< 'H ACKXI'T ............ €41» St <*!air Ave, fove'and. <■ MIHALJEVIC MHOS CO................... l St Clair A e . »'leve and. •». JOKEI'II SVETU ......................................JT*2 Kast ^sth .-T. I.< raie Kretan je Parnikov — Shipping: News — IIHPIlil mm iittitmmin imunimi mm dni na oceanu DO CHERBOURG A — 6 DNI DO BREMENA POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PARNI KOM NA VODI BREMEN S. S. EUROPA, ki jo sedaj urade, bo * stavljena v promet MARCA 1IK10 SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Pripravna in direktna železniška zveza z vsemi deli Evrope. Kedna tedenska oi.j i«, dru- --J li|»().\l)\VAV ^ NEW VOKK 14 februarja: Saturnia, Trat 15. februarja: Republic C'herlx-mrg, Bremen Msnntwaska, Cherbourg 19. februarja: j 1'reSidenl llardlng, Cherbou'(. l»r*-i m»n ' 20. februarja: Si uttgart. Boulogne »ur Mer. liremep I 21. teoroarja: I'arin. Iia\re Majefilie. < *l*rhi>uri| Itremen. Cherbourg. I'.rernen W esternland. Cherl»oniK A|(ustui<. Napoli. ii«nuva 22 februarja: Cleveland. tJherb' ur®. Ilumlmif 26 f»bruar|a: * :»-or;e V*. aBhinRton, Cherl>otir(. li«ra l>tt)K dru- pili zadev se pt«BVe-t u jte Z za »topili-k>-m v vašem lin--u aH 27 fcbru*-|a : lt«-rlir, C'Mfwb- Drrni^n 1. marca: cr.. New ^m.-it** rriam. Il4iul"gn*> *ur M e> H ■ t • »r»in rn 15.a n i-amano, Nuj»>lif 4 It- 11'tVH 4. mar' T : |t«Te,,»;ai in. <"IIPI iwiurir 5. m area• Tt' ni t. Nai »ili. Ofthiva 6 marca: ln»-H«lfn. <" •j«-rl.<.iir*, Br«m 'll 7 marca: IU- »W> Kran . Iia\ r»- ivrtrtand. 'herbouik 1» marca: Mtnn*-kalid. i. f:nu!<.ijti>' sir M« ■r >- » l.'-uis. fi i«-rtMJurg. liamlx iric 12. marca : Aiii.ti'h, rhcrbmiri, f'.i«n »en 13. marca: XI uent. lic-n. men 14. marca: Mnjcatic. Ch»rl«»urn Hremen, ChvrU ur(, Boulogne eur 1'ff. Hi«*. llrerm-n 15. marca: Hiiinevaxki, Cherfcovnf Mdwaaikee, Clirrlxiurc. i[nnil»ir(! O'Bta bunde, Xapoli, (Jenova 16 marca: Saturiii«, 1 rut 19 marca: ('resident Harding. Cherbourg lir« men 20. marca: A^IUinU, Sluttgart. 21. marr.a: Kari*. Hi LaHaitd. Clifi hoin g l."lierLH»urg, Ilieni'ti vre Cherb ji. ir.arc^: Slatendaln. Ikjul- g»ie terdam • An'« erpen mr Mer. Ilot- M«r, Iiirm-n irg. Antwer- NORTH V O D N IKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE tem času je nastala tudi angleška . narodna himna "Rule Britannia"! skadre- Pa kakor Jeklena peSt (Anglija vlada valovom*. Angleži so postali objestni in posebno med vojno za neodvisnost Amerike se je pokazalo, da so res prepričani, da je morje njihova last. Zato se je ustanovila na pobudo ruske carice Katarine II. koalicija nevtralnih držav. Rusije. Švedske in Dansko, ki je/iotela napraviti s svojim geslom "svobodna ladja, svobodno blago" angleški objestnosti na morju konec. po vsem svetu so razpredli Angleži f mrežo operacijskih pristanišč svojega brodovja in mnoga morja so postala izključno angleška domena. Angleži so razširili svoj vpliv tudi na Sredozemsko morje, kamor je bil že Cromwell poslal prvo angleško flotiljo. Operacijska prista-nišča Gibraltar, Malta Cyper. Pe- Kcjor jiK hoče ^ • nar(> j rim in Aden so bila tako spretno v. . . I Q-2 I nameščena, da je postalo Sredo-j Cltl Za leto IVJ l , naj nam , zemsko morje pravzaprav angleško pošlje SI in dobil bo knjl-mare clausum. Manj znani so jav-» v^ ko bodo ^^ nosti poskusi Angležev utrditi se r r tudi V Dalmaciji, na jonskih oto- Knjigarna 'Glas Naroda* kih in v Dardanelah. Angleži so hoteli sčasoma zavladati nad vsemi morji in postati absolutni gospodarji pomorskega prometa. O tem priča njihov zemljevid. na katerem je vsa zemlja preprežena z angleškimi pomorskimi progami in kabli v obliki pi-palk ogromnega polipa, operacijska pristanišča so kakor oči, zastavice, označujoče pomorske c- Voi živci tega ogromnega polipa so o-sredotočeni v Londonu v poslopju admiralitete. 2S m»rea \ m than, »'herl-ourie marra I l^nibui k. tTt»rli"uri( 1l<«int>uia 2'. marca : Itei-l > n, l '^-t. Kne »ur 28 marca lie de Kranee ||»vr« «i|\mpi-*. <"herbour* \\ emterniand, Clierl"> p.n i'uiopa, Chcrl*ourg, Kremen iPrvit nov i * Aucii^tii*, Nrti-oll, ukigtie Hur M^r. Il-it-terd.un Na^la Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odpluti«. Leta 1800 so imeli Angleži 1108 bojnih ladij. 29.000 topov in 175,000 mornarjev, toda tudi moč njihovega nsaprotnika je hitro naraščala. V zgodovinski bitki pri Trafalgaru 21. oktobra 1805 je padla odločitev Slavni angleški admiral Nelson je 36.000 parnikov pod angleško zastavo reže valove oceana, angleški pristanišči London in Liverpool i-1 mr.ta nad 56 milijonov ton letnega I prometa, dočim ga imata Hamburg j in Bremen samo 23 milijonov. i Kako se potu • ■ • i • • je v stari kraj id oazaj v Ameriko. Kdoi je nam-oj^n po tor »ti % I start kraj, je potrebno, da je pe • učen o potnih Ustih, prtljatf la j drugih stvareh. Vsled nase dolgo t letne izkušnje Vam ml umoremc dati najboljša poiasnila In pripo ročamo vedno le prvovrstne brso parnike. SATURNIA 13. FLBRt'ARJA — TZ. MARCA 26. APRILA VULCAN IA I 8. MARCA — I C. APRILA 15. MAJA Salurnia fn Vul- .ini;; prekaSa v»e !■•]•; J,- \ i a x k os ju, uilobnostl in ni-' gli« i u-r ti d. i; .Iš.. n i /|.o v Kvr -l»ij ['imcbne < ene v..\ f ia in nLzaJ. Ve^ novoMI na t**h motoi niti l.idjaii vkiju Ono plavalni baien v dr K»"m rt^tr^du. C O S C L I C II I. I X E 17 Battery Place, New York R DNI PREKO OCEANA Najkrajft* In najb«klhi { PARIS 21. trbruarja; 21. marca U P M ) <5 P. M.» j ILE DE FRANCE7. mar.; 2K. mar.1 IIP. Mi 'S P. M • 1 I Najkrajla pot »o teieantrl V>ak.| Je » poa*btil kabini ( vnemi m >d**rnl j m t udobnosti — pijana I a ilttot francoska kuhiojt lsra-lao nlsas cans VeraJajts katsrsgakoM troobiatfsnsff* ag»ats FRENCH LINE 1« STATE ST REST NtW VOHH. N. V. Tudi nedržavljanl sanmrsjo po tovatl v stari krJ aa oHsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u j po»miieT (Return Permit) Iz Wash Začetkom 19. stoletja je pa začela' Nemčija tako intenzivno siliti na' morje, da so začeli Angleži bati za' inct«aa. ki Je veljaven sa eno leto -svojo premoč. Leta 1909 so primer- Br„ ^^^ ^dmJ n*mogoit jali v angleškemu parlamentu an- pritj naMj todl v teka-€. gleške in nemške izdatke za vojno |n ,e ne pošiljajo v* » start brodovie in posledica je bila, da kraj, ampak ca mora mk prosilec 'izdal zgodovinsko geslo: Anglija i celo milijardo kron vec, nego v pričakuje, da stori vsak svojo dolž- J prejlnjem letu. Graditi so zaceli so določili Angleži v proračun za ;lwebno dTJrnUi pred odpotovanjem leto 1910 za vojno brodovje skoro' T sUl1 ^^ Prošnja sa permit m mora vložiti najmanje eden mese« pred nameravanim od potovanjem je najbolje, da ? prošnji označijo naj >e jim pošlje na Barge Office New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ tOuAje prihodnjič.) nost. Nelson je sicer v bitki padelj zlasU ogromne drednaughte in le- i on4i ^ potujejo preko New Torka toda sovražnik — združeno špan- i ta 1914 jih je imela Anglija i,e sko-francosko brodovje — je bil, 21. Svetovna vojna je pokazala si-tako poražen, da Anglja celih 1001 cer mnogo slabih strani angleškega let ni imela na morju nobenega vojnega brodovja. vendar je pa an-tekmeca. Celo 19. stoletje se je an-j gleška premoč na morju dobre gleška pomorska moč še utrjevala' prestala težko preizkušnjo. Zadnje _ _ ! čase sta postali Amerika in Japon- I Angliji na morju nevarni, ven- i dar pa AngUja še davno ni izgubi" * ^ c^ c&> pdtitv(.im Mr. A H. Kiala I><»ip*» KvrojH> za Cvetn > riedefjn No. 1 Broadway New York O' ^.y&C&t, Zim c .. i * d ♦ If i* r