Šolsko prašanje pa avstrijski l^atoličani. IV. Ali rar.umete, gospoda moja, ta starek, ali si ne mislite tukaj, da je v teb besedah ravno taki pomeu. kakor v znanib besedah časopisa učiteljskega društva nad Anižo, o kateiib je bilo goVorieno v deželnem zbora nad Anižo pa tudi v državnem zboiu; stavek se pa glasi: nNova sola — pri naa — naj nikar, kakor prejsuja otrok ne izreia v kristijanje, marveč naj jih izreja v ljndi". Aii razumete, kaj se to pravi ? (Klici: žaM Bog, da!) Gotoro, da si niso vsi, ki hvalijo in st-^no- tegujejo za novo šolo, v zavesti teh smotrov. A kdor globočeje gleda, ve, odknd izbaja ta misel in kam da mora pripeljati, in kdor tega ne vidi, ta živi v zaslepljenosti in pomaga s tem, kar dela, smotrom podvzetnikov, akoravno morda to ni njegov namen. Da, uekateri so še cel6 te misli, da 8 to napravo izvamedne zasluge za državno oblast pridobe. (Veselost.) Kako pa pridemo mi v katoliskih deželah Avstrije do vredbe takib šol? Ako ljudje imenovanega duha hočejo iz svojega napraviti take šole za svoje otroke, je to uruevno. A ne takisto so take šole pri nas nastale. Pri nas so prišle se splošnimi vredbatni; postava jih je vpeljala. Postava je na jeden bip vse naše katoliške šole spreobrnila v brezverske inienovaue vrste. Kako se je to zgodilo? S državnioi šolskim moaopolom (8amoprodaja). Kako pa se je začel državni šolski monopol? Začetek tega v nekaki meri labko iščemo pri luteranstvu; to je namreč naredilo deželnega kneza za najvišega škofa (summus episcopus) iu po piavilu, da šola spada k cerkvi, je tudi on postal go»podar v šoli, ali namesto njega njegovi vradniki. Vendar se še cel6 v protestantov.skih solah ta misel ni precej popolnoma razvila, še tam so verske šole ostale dolgo časa pod nadzorstvom cerkvenih oblastij. Popolnoma jasno je bilo postavljeno pravilo državnega šolskega moaopola še le ub času fraucoske prekucije, t&krat naiureč, ko je najhuje divjala. Tistega časa, 1. 1793. je bilo, ko je jeden poslancev v zbornici (konventu) rekel: nOtroci obojega spola naj se ua državne stroske skupaj izrejajo pod sveto postavo jeduakosti" in Robespierre je to mi*el sjjiejel in teijal, da odgoja v piihodnje nima več biti prosta; Dauton jo je sprejel in naravnost rekel: Otroci sli^ijo najprej ljuduvladi in potem še le starišem. In na podlagi teh spddbudljejev je bil sestavljen osnutek postave tega zadržaja : Kdor odteguje svoie otroke javueruu poduku, temu naj se za ta čas vzauiejo državljanske pravice. Državui monopol ravnokar razglašen je bil v najtesnejši zvezi z najbolj surovim bogatajstvom, razglašen je bil v ti.stein času, ko je boginja pameti imela svoj slavnostni sprevod po ulicah Parižkega rueKta. Inaenovani osnutek ni bil sprejet v postavo. Žele/.ua roka Napoleonova ga je prebitela in zatrla bogotajno revolucijo. Ou je hndil svojo pot, in leta in leta je zdihovala Evropa, zdihovala so ljudstva v nji; tisti, ki 80 se 1. 1793. prestrašili nad gospodarstvom v Franciji, so tega pozabili zarad prgodkov, ki so se za njitn vršili. A prekucija je po krtovo rila pod zemljo in naredi!a pota do vseh ljudstev. Vsi ljudje, ki so več ali niauj zagazili v uiaterielao smer iu zarad tega prišli ob vero, ki je jedina pravo ravoilo v življenji, 80 se zoreli za take misli, ki so izvirale iz francoske revolucfje, in ki so, pivikrat prikazavši 86, svet tako prestiašile. Iu tako tedaj pride, da je prišla med ljudstvo misel državnega šolskega moqppola, to misel ni vsililo razjarjeno ljudstvo v ljutem boji, ampak prišla je v dostojnejši obleki, na videz v obliki pravnib postav. Tako smo tudi mi prišli do tega. Pri nas državna sola ni postala vsled zapleteuih praktičnih raziuer, kakor v Ameriki ali na Angleškem i kaj še! ne zarad tega, da ni bilo mogoče vstanoviti verskib šol zarad dejanskih razmer, ampak zgol iz učenostnih razlogov. Najprej so rekli: Vednost je prosta, a za tem: državne službe so pristopne vsem brez razločka veie; na to pa je prišel izrek: sola je državna naprava, tedaj so vsi učitelji državni uraduiki, tedaj so tudi vse učiteljske službe pri*topne prosivcem, ne glede na njih veroizpovedanje. Ako se danes pritožimo o zlu, ki izhaja iz tega, odgovaijajo nam pa s paragrafi te postave. Razlogov nihče ne ometuje, marveč — postave se ne sme nibče dotakniti. A, gospoda rnoja, katera postava je nedotakljiva? Le jedna je, to je božja postava, vse človeške postave so prenaredljive (waudelbar) ia naime v vstavuih državah je prvotna misel, da so vse postave prenaredljive. In bile bi že prenarejene, ko bi ue bilo mnogo ljudi, ki niso iz hudobne volje, marveč iz zaslepljenosti nezmožni spiegledati, kam nas stvar pelje. Le jedeu ni preslepljen pri vseh zmotnjavah sedanjega časa, in to je naš sveti oče, papež Pij IX. Tedaj je preeej tačas, ko so se začenjale pri nas te obžalovalne postave, govoril o tein; obseg tega govora ne borao pozabili, dasiravno teh besed ue navajamo. Pri nas je pa vsled tega, kakor seiu rekel, nauareč vsled dižavaega solskega monopola in brezverskega šolskega sistema, ki je bil vpeljan 8 pomočjo državnega šolskega monopola, splošno in reduo nastopilo stanje, ki je vsi gledamo z globoko žalostjo, naime zarad tega, ker sm<> nasproti ujeiuu vsi kakor da bi bili obiomeli. Kor je vsa admmistracija pri loli postala biroKratničui državni stroj, prihaia iz tega, da je z ozironi na solsko posamezno delavnost oslabljen vpliv tistih, ki stvari vidijo z lastnimi očmi, in ki bi bile pred vsein poklicaui, gledati na to, da šola .-tori svojo dolžuost. (Konec piihodujič.)