Tečaj III. V četertek 28. svečana ([februarjuJ 1850. I.ist 9. SlavčeftL nra, (Pripovedka. — Konec.)- tiHv o* *lid — «>ft.\r.iri • ¦ ' i 'iv &la cesarskem dvoru pa si je zlati slavec čedalje večjo slavo pridobival. Vedno so ga navijali, vedno je piskal, in derlial ga ni mogla prehvaliti. Stanišče njegovo je bilo svilena*) blazina zravno cesarjeve postelje, in ol^pli njega so bili Biserji. in naj lepši kamni natreseni, da se je vse bliskalo, in. dvorniki so vedno cesarju dokazovali, daje stokrat boljši od pravega slav-čka. Cesar jint je verjel, in po njih svetu poprejšne-ga ljubljenca, pravega slavca, iz dežele izgnati za-povedal. O to ni bilo lepo od njega! Jednega večera, ko je zlati ptič ravno sopet na vso moč pel, kar pero v njem poči, kolesca zastane-jo, in — proč je bilo ž njegovim piskanjem. Le čerh-nul ni več. Kaj je bilo storiti? Vse zdravitelje in urarje so skup poklicali, in komaj s#* ga toliko popravili, da je vsako leto še jedenkrat peti smel, ali še tikrat le malo časa. Vse je bilo žalostno- o tej nesreči. Toda pomagati ni znal nobeden. Tako je preteklo pet let. Kar cesar hudo zboli. Mislili so, da bo skoraj vmerl, ') iid»na. in toraj so že novega si izvolili. Zvunaj grada je ljudstvo stalo, in čakalo na njegovo zadnjo uro. — Bled in merzel je ležal ubogi cesar v svojej kra/- i $ni postelji. Vsa družina ga je zapustila, ker ga je že mertvega mislila, in vse je vun vrelo, novega cesarja pozdravit. Po stopnicah je bilo sukno razpoloženo, da se stopinje sem ter tje letajočih niso slišale; toraj je bilo tako tiho! Al cesar še ni bil mertev. Terd in bled je ležal v postelji"; nad njegovo glavo je bila odperta lina, in milosijajna luna je izpod neba gledala na njega in na zlatega slavca zravno njega. In ubogi cesar je komaj dihal. Zdelo se mu je, da mu nekaj na persih .Sedi. Odpre oči, in vidi, da je bela smert, ki mu na persih sedi, ž njegovo zlato krono na glavi. Iz gibenčkov baržunaste **) odeje so pa čudne glave se dvigale, nektere tako gerde in ostudne, in druge sopet tako mile in prijazne — bila so vsa hudobna in dobra dela cesarja, ki so ga v smertnej uri obiskala. „Veš li še to?" šeptajo jedna za drugo, „veš li še uno?" In mu toliko reči pripovedujejo, da merzel pot njegovo čelo oblije. „Tega nikdar nisim vedil", zdihne cesar. „Mu-ziko, muziko", vpije, „da ne slišim vsega, kar mi pravijo! Ljubi, mali, zlati ptiček! o zapdj mi, zapdj! jaz sim ti dajal zlato "in dragotine, sim zavolj tebe pravega slavčka iz dežele izgnal. Poplačaj mi zdaj, o zapdj mi, zapdj!" Al zlati ptič se ne gane. V smertnej uri zlato več ne pomaga! Bela smert pa je cesarja čedalje stermejše gledala z votlimi očmi, in tiho je bilo, strašilo tiho! Kar zadoni od line sem naj milše petje. Pravi slavček je bil, ki je zvunaj na vejici sedel. Slišal je od hude bolezni cesarja, pozabil prec, da je bil po njem iz dežele izgnan, in je zdaj prišel, s petjem ga to!ažit{ in blago nado mu vlivati. In ko je pel, so prikazni bolj in bolj obledovale, kerv začenja urnejše se pretakati v oslabelih udih cesarjevih, in celd bela J žametaste. 67 smert je poslušala in rekla: „Dalje, dalje, mali slav-ček, poj dalje!" „Bom. Toda, mi li daš za to svojo krono? Boš li persi ubozega cesarja potlej zapustila?" In smert da krono za milo pesmico, in slavček poje dalje od tihega miro.dvora #), kjer bele rože rastejo, in rožmarin cvete, kjer se zelena travica od solzic zapuščenih blišči. Tu smert hrepenjenje obide po njenem vertu, in ona zgine ko tanjka bela senca skoz odperto lino. „Zahvalim, zahvalim!" zdaj vzdihne cesar, „ti nebeški mali ptiček, o tebe še poznam! Jaz sim te iz dežele izgnal, in vendar si me z milim svojim petjem hudih prikazni, si me smerti otel. Kako ti čem povernuti?" „Si mi že povernul!" odgovori slavček, „jaz sim solzice v tvojih očeh vidil, ko sim ti pervikrat pel, in tega ti ne pozabim nikdar! Solzice so biserji, sercu pevca dobro denejo! Toda zdaj še malo zaspi in se ozdravi, ti hočem peti." In je pel, tihejše in tihejše — in cesar je .sladko zaspal, o kako rahlo, kako mirno je bilo njegovo spanje! Tako" se mašuje blagi. Žarko solnce je skoz lino sijalo, ko se cesar zdrav in kakor prerojen zbudi. Slavček je še na vejici sedel in pel. -,8 A „Vedno, vedno ostaneš pri meni, mili ptiček!" pravi zdaj cesar, Boš pel, kadar se ti bo samemu /ljubilo, in ničesa ti ne bode manjkalo!" „Ne", pravi slavček, „pusti me v zelenem logu, jaz ne morem v gradu prebivati. Toda dopusti mi priti, kadar me bo samega veselje. Potlej bom prišel zvečer na vejico pred lino, in bom pel, da boš vesel iu poln naj lepših misli postal. Pel ti bom od srečnih in revnih, pel od dobrih in hudobnih, kako tih se ogibati, unim družiti se. Mali pevec leta daleč okrog, leti k ubogemu ribču, leti v kmeta revno kočico, leti k vsim istim, ki daleč od tebe stanujejo. On gleda ~ ."nšilidO 'f.olilf. ft>!if. •) Pokopališča. I .'.RtMlltiU AhOllIf. itr.lil .R>lft«llj 68 srečo in nesrečo, bogatijo in revščino. Pel ti bo, kako pobitega tolažiti, kako revnemu pomagati, kako z žalostnim jokati, z veselim veseliti se, pel, daje cesarja naj blažje delo, ljudstvo svoje osrečevati!" „Stori, kakor ti je drago, ptiček mili!" odgovori cesar, „vedno bom tvoje sladko petje slu-šal, in storil le, kar mi boš ti nasvetoval! Z Bogom, dragi slavček! z Bogom!" „Z milim Bogom!" Zapoje, in odleti veselo v zeleni tihotni log. In cesar je bil v svojej obljubi mož beseda — bil je svojemu ljudstvu milosten oče, in če ni umeri, živi še zdaj! — Tudi ti imaš slavčka pri sebi, dragi deček; mila deklica! ki te od hudega vračuje, in milo opominja k vsemu blagemu djanju. Je tvoj angelj varh! O poslušaj sladki glas njegov, in stori, kakor je cesar Storil! - Detomil. olfifii 98 j j.----------- >b o'n!«o fi-mn Življenje imenitnih Slovanov. OTiloS Obilic. ¦-------¦ lfj<18 07t> id **j 011 i Serbsko mesto Novipazar je rodilo Miloša Obilica. Živel je imenitni mož o času kneza in kralja Lazarja, kteri je v Serbii od leta 1337 do 1389 kneževal in kraljeval. Bere se, da je bil Obilic kraljevega roda in na kraljevem dvoru ^zrejen. Naj večjim junakom izmed vsih mladenčev so ga prištevali. Pa tudi po preblagem svojem sercu, prijaznem vedenju in redki ljubezni do naroda svojega in do mile domovine je bil Obilic povsod v veliki časti. Njegove lepe lastnosti pomnožene z berhko postavo se tudi knezu Lazarju tako priljubijo, da mu dii svojo hčer Vukosavo v zakon, s ktero je miloserčni Obilic v rajskej sreči živel. Vukosava, njegova žena, ga ni mogla prehvaliti. Nekega dne se pogovarja ona s svojimi sestrami od izbranih junakov serbskih in reče: „Nije majka rodila junaka, kao majka Miloš' Obilica", to je: „Ni mati rodila junaka, kakoršnega mati Miloša Obilica." Druge 69 sestre to priterdijo. M ar i, naj starjej sestri, ženi Vtika Brankoviča, se pa to kaj za malo zdi. Ona jo terdi, da je njen mož Brankovič večji junak od Obilica. Dolgo se pričkate z Vukosavo. Ker pa ta noče podati, ji da razkačena Mara nespodobno eno za uho. V serce speče ta nespodobnost Vukosavo. Gre in jokaje toži krivico svojemu Milošu. '"L07 ' Dobri Miloš jo tolaži in pregovarja, sestri odpustiti. Ona pa mu pove zdaj vse natanjko, in še bolj v jokl'^ Ko Miloš, sama duša, svojo ljubo ženo potolaži, gre k Brankoviču, in mu razodene svojo veliko žalost zastran ženskega razpora. Napihnjeni Brankovič pa, kteremu je bila žena Mara že vse popred povedala, je po gadovo serdit na Vukosavo in Miloša. Ne posluša pomirivnih b"e-sed Miloševih; le misli, kako bi se splačal. Na dvoboj pozove Miloša, da se bode vidilo, kdo je večji junak. Zastonj so vse modre besede Miloševe čez dvoboj. Neho-toma se mora iti bojevat z oholim (prevzetnim) svakom Brankovičem. '»i'"; Sedlajo se berzi konji. Brankovič, Obilic in priče ja-šejo na ravno Kosovo polje. Zagrabita se, vsak s strašnim pernim buzdova-nom*) v desnici. Pa dolgo ne more nobeden zmagati. Zdaj se še enkrat zaleti hitri, junaški Miloš, in suue s svojim buzdovanom Brankoviča s konja na tla. Dovolj je to blagoserčnemu O bi licu; nič drugega mu ne stori. Osramotenega Brankoviča pa hoče serd zlomiti. S K o bi licem začne pitati verlega Obilica, ter očitno na njega pljuje; v sercu pa se zaroti, ga po vsaki ceni v nesrečo pripraviti, kakoršno si bodi- Bes ga začne pri kralju Lazarju netegoma spodjedati in tega oblagavati, da bode Obilic o bližnej bitvi na Kosovein polju vso serbsko vojsko Turčinom izdal. To je domoljubega Lazarja močno močno žalijo. Očita to hudobijo zetu Obili-ču v zdravici vpričo vsih vojvodov pri večerji pred bitvo. ' I ¦: o /I n k iU r.Aui ') Pirni kiudoTan, kic ali težka palica z debelo bunko na loncu, ki je z železnimi zebli (peresi) obila. 70 • Obilic vgane valje, kdo je temu kriv. Se zahvali za tako zdravico in pristavi: „Sutra cemo viditi, koji je vera, koji nevera", to je: „Jutri bodemo vidili, kdo je verin, kdo neverin." Nato vstane Obilic iz za mize in gre s svojimi vernimi služabniki. Drugi dan (leta 1389) je bila na Kosovem polju res kervava vojska s Turčinom za vero in domovino. Ser-bi bi bili Turka gotovo premagali. Ali v naj večjej sili zapusti Serbe gerdi Brankovič. ki je bil s Turki govoreč. Turčiui dobijo in tudi pridnega kneza Lazarja vlomijo. — inina •»j n;Ko se junaški Obilic prepriča, da je vojska ova-jena (izdana), šine kot blisk med Turke. Pravi, da želi s samim cesarjem Muratom govoriti. Murat, tudi Amurat imenovan, mu reče pristopiti. Obilic se pripogne, kakor bi hotel cesarju po turškej šegi nogo poljubiti. Pri tej priči pa ga potegne s konja,-------in mu nož v persa zabode. Nekteri pa pravijo, da je serčni Obilic turškega cesarja v šotoru sedečega vmoril. Cesarjeve straže planejo nad njega. Ali junak krepkih rok in lahkih nog jih več okrog sebe poseče in jim trikrat uteče. Pa preden še do svojega berzega konjička pri potoku dospe, ga Turki doteko in posekajo. Preden še s.mertno ranjeni Murat sklene, pripeljejo k njemu vjetega kneza serbskega —Lazarja. Murat mu zapove mahom glavo odsekati. Lazar pa viditi na strani mertvega zeta Obilica, in zvediti, zakaj je tako vmerl, se ganjen zjoče in vesel glavo poda, toliko bolj, ker vidi, da tudi Murat, naj večji sovražnik serbskega naroda, že s sraertjo rije. Z junaškem delom se je očistil ljudomili, pa junaški in rodoljubi Obilic pred vsim svetom pritaknjenega izdajstva. V prekrasnih pesmih prepeva serbski narod to njegovo prekrasno djanje. Z naj večjim zaničevanjem pa se imenuje še dan današnji ime izdajavca svojega last-nega naroda, izdajavca Vuka Brankoviča. Kaj pa je bilo te nesreče krivo? Majhen razpor po starem prego- 71 voru: Zloga jači*), nezloga tlači. Mladenči slovenski! ne pozabite ga nikdar. j. Navratil. ------------------ lil 3j. Računstvo. Po pogoldinarskej ceni vedra naglo izr.u unili po-krajcarsko ceno bokala. Bokal ali firtelj velja ravno toliko in še polovico več krajcarjev kot vedro goldinarjev, postavim: Velja vedro 10 goldinarjev, velja bokal 10 krajcarjev in še polovico več. Polovica števila 10 je 5. Popred 10, zdaj 5 krajcarjev, jih je skup 16 kr. Tedaj v -i ili(i((rxiil^ velja bokal 15 kr., ce je vedro po 10 goldinarjev. — Ce je vedro vina po SO gold., je bokal po 30 kr. — Velja vedro 40 gold., pride bokal po 60 kr. ali po goldinarju. Tukaj je pa govorjenje le od avstrijanskega vedra (estrajhai ja), ki derži 40 bokalov. Izbor berila. Martinek pride od bučelnaka (čebelnaka) z bukvi-cami v roki k očetu, rekoč: Oče! ste rekli, da bučele med iz cvetlic serkajo in nabirajo; pa sim jih vidil meino ne-ktere nemarno letati, in le pri nekterih se muditi. Kako je to? — To pride od tod, ljubi moj sinek! da morebiti Bog ni vsih cvetlic za bučele vstvaril, zakaj nima vsaka cvetlica meda, veliko jih ima celo strup v sebi. Kakšne bukvice bereš? prašajo oče dalje? *!«« Malega Blažeta, odgovori Martinek. Te so že dobre, le pridno jih prebiraj. Ali veliko bukev je, v kterih so slabi, mladosti škodljivi nauki. Ljubi sinek! posnemaj bučelico, in izbiraj si le koristna berila, škodljivih pa se ogiblji, kot ona strupnih cvetlic. - r — Kratltočasnica. Ni ravno dolgo, kar je bil prišel neki kmet naLjub- *) .11( i ali m o či; j ak ali močan. V nekterih krajih pa pomeni jak toliko kot priden. 72 $ Ijanski kolodvor, kjer vozovi železne ceste ostajajo. Ved-čin lazi kot mačka okrog vrele kaše. okoli hlap on a, to je mašine, ki vleče s pomočjo sopara na eukrat po 20 in več velikih vozov za saboj. Eden izmed čuvajev to vi-diti, vpraša kmeta, kaj da bi rad. ,,Ne zamerite, odgovori, tisto hudobo, ki pravijo, da po železnici vozi." — Le poglejte jo, pravi čuvaj in odpre kotlova vratica. Kar polu-ka skozi nje černa glava. Kmet telebne straha*znak. Pa naglo se sopet pobere in brusi pete. Ne upa se ogledati. Čuvaj pa se mu smeje, da mu hoče trebuh pokniti. — •Služabnik je namreč ravno pepel iz ognišča pod velikem kotlom izmetal. Ko je čuvaj kotlova vratica odperl, se to poinetavcu čudno zdi, in pogleda z vmazano glavo skozi nje, kaj mu kdo hoče. Nevedni kmet pa je mislil, da je res roga ti, in se tako neizrečeno vstrašil. Smernica. Učencu plešaste glaverjsgo djali učenik: Matevžek! prosi mater, da naj te večkrat ostrižejo; potlej bodo lasje bolj rastli. „Saj me vsaki dan štrižejo, pa vendar nočejo vzrasti" — odgovori kislo Matevžek. o>l)^l .iiilmni{¦¦'%?. Avvi\At>.< i !ii .it«}')} AUinumi svil A s Zastavica. Ktera žival ima šcstcro nog,'pa po glavi hodi? ¦ian}6 Cd^soaojo od '&]% 'VHUvSa. •ninUtii 'jn«dis>I .idr -----------d ftmi ili[ oMfi . Slovensko - ilirski, slovnik. „ . ., ,, 'I'J ii i 1'i j; Ifi hovojštTn .i;)9xitlfl r.jj'jlj;l Bolnik, bolestnik. Bosli, bosti. Bolnica, bolestnica. ;'"i / Bolnišnica (spita!}, bolnica. Boltek, zimovka. iidsi Bor ali borovec, bor. Borba, borba. Boriti se, boriti se. Borovnica, cerna jagoda Bos, bos. Bol (kvif), klic. Boter, kum. Božanstvo, božanstvo. Božič, božič. Božičen, božfcan. Božjdsl, padavica, padeča Božjasten, padavičav. Božji, božji, božanski. Založnica Rozalija Eg-er. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. .ii •• I. i i ir Ini i