tev. 36.
T Mnbljanl, v torek, dne 14. lebraarja mil
Leto XXX'X.
== Velja po pošti: =
U oelo leto napre] . K 26'— \n pol leta „ . „ 13-— hi četrt leta „ . „ 6-50 ha en meseo „ . „ 2 20 Iga Nemčijo oeloletno „ 29'— | a ostalo Inozemstvo „ 35'—
|V Ljubljani na dom:
hi celo leto napre] . K 24'— Iga pol leta „ . „ 12*— | za četri leta „ . „ 6'— on meseo „ . „ 2*—
t opravi prejem« mesečno K 1-90
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popuBt.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
: Izhaja:;
vsak dan, izvzemii nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.

it-r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. I Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =

Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi allot štev. 8. Avstr. poštne bran. račun št T4.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Upravniškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani
»Slovanske lednola" oživljene.
»Slovanska Jednota« je prestala ve-iko krizo. Več mesecev je bila mrtvo-uda in mnogi so mislili, da je mrtva. )anes pa stoji oživljena pred strmečo javnostjo. To dejstvo kaže bolje nego bi zamoglo celo morje besedi, kako zdrava je ideja »Slovanske Jednote«, ideja, ki se je bila rodila pred dvema letoma v glavi voditelja »Vseslovenske Ljudske Stranke« dr. Ivana Š u -teršiča in ki se je bila takoj globoko vkoreninila v češkem narodu. Bistvo te velike ideje je, ustvariti protiutež zoper nemško ,Gemeinburgschaft' in pripravljati temelj za vsem svojim narodom enako pravično Avstrijo.
Razume se, da posamezni m a j lili i ljudje niso razumeli te velike ideje. Zato so se našli tako v jugoslovanskem kakor v češkem taboru elementi, ki so od vsega početka splet-karili zoper »Slovansko Jednoto« in jo skušali kompromitirati pred javnostjo, oslabiti, zmanjšati njen ugled na zgoraj in spodaj. Pojavili so se češki glasovi, ki so priporočali češkim po-ancem zgolj »češko« politiko in jim kazali v ginljivih besedah škodljivost »slovenske« politiko za češke interese. In našli so sc »jugoslovanski« politikastri, ki so se udeleževali te gonje iz nagibov najnižjega strankarstva, ki se je pojavljalo kdaj v zgodovini slovenskega in hrvatskega naroda —in pa iz podlega osebnega sovraštva, iz zelene zavisti ter iz obupne zavisti lastne brezpomembnosti.
Vpitju malih ljudi so se pridružili zvonki glasovi narodnih nasprotnikov, milo vabeči Čehe, naj se osvobodijo slovenske komande«, češ, če sc to zgodi, jim ne bo treba več dolgo čakati na nebesa zlatoobrobljenih ministrskih frakov in podobnih igrač za velike politične otroke.
In res se je posrečilo tej gonji, razveljaviti za nekaj časa »Slovansko Jecl-noto«.
Novoustanovljeni enotni češki klub e postopal popolnoma samostojno, ne zmeneč se za južne Slovane. Delal je takozva.no »samočeško« politiko. A uspeha ni bilo nobenega. Ni se dosegla delozmožnost češkega deželnega zbora kljub skrajni prijenljivosti čeških poslancev. Prvo bridko iznenade-nje! Drugo žalostno iznenadenjc pa je prinesla rešitev zadnje ministrske krize. Sama slaba znamenja za od toliko
strani tako živo priporočeno »samočeško« politiko.
A prišlo je še hujše.
»Slovenski klub«, ojačen po dopolnilnih volitvah, zlasti pa po pristopu pravaških zastopnikov jedra hrvatskega naroda, je postal šc bolj kot kedaj poprej edini resni reprezentant južnih Slovanov v državnem zboru. Zavedajoč se svojega visokega zvanja in svoje čile moči se je »Slovenski klub« poslužil z občudovanja vredno spretnostjo usiljene mu svobode. »Slovenski klub« jc stal kar naenkrat v središču parlamentarne situacije, a enotni češki klub je stal pred nevarnostjo popolnega izoliranja. Popoln polom toli hvali-sane »samočeške« politike!
Ta polom so eskomptirali nekateri češki žurnalisti s surovim psovanjem načelnika »Slovenskega kluba«, hoteči tako prikriti pred češkim narodom svojo lastno blamažo in blamažo onih, ki so jih hujskali v neplemenito kampanjo proti možu, ki je in ostane naj-odločnejši in najlojalnejši prijatelj češkega naroda.
V tem trenotku jc pa že zmagala velika in zdrava ideja »Slovanske Jednote«. Češki zastopniki te ideje, v prvi vrsti modri in lojalni voditelj najmočnejše češke stranke in odkriti prijatelj Slovencev, F r a n t i š e k Udržal, so v odločilnem trenotju privedli to idejo do zmage v enotnem češkem klubu. In v 24 urah se je popolnoma spremenil prizor! Enotni češki klub je lojalno nudil »Slovenskemu klubu« svojo roko za zopetno oživljenje »Slovanske Jednote« in »Slovenski klub« je sprejel bratsko roko z isto lojalnostjo. Čez noč je bila »Slovanska Jednota« na novo ustanovljena., in sicer na podlagi novih pravil, ki dajejo »Slovanski Jednoti« potrebno enotnost in gibčnost.
Zanimivo je, da ta pravila vsebujejo v bistvu same take nove določbe, katere je bil žc pred več kot pol leta na-svetoval dr. Šusteršič, s katerimi pa takrat ni mogel prodreti.
Predsednik oživljene »Slovanske jednote« je, kakor jc samo ob sebi umevno, ekscelenca dr. F i o d 1 e r, načelnik enotnega češkega kluba. Mi ga iskreno pozdravljamo in mu izrekamo zaupanje. Prvi podpredsednik jo, kar se razume istotako samoposebi, načelnik »Slovenskega kluba« dr. Š u s t e r-š i č, ki uživa neomejeno zaupanje ogromne večine slovenskega in hrvatskega naroda. Drugi podpredsednik pa je poslanec Udržal, o kojem lahko rečemo, da uživa zaupanje in ljubezen
našega naroda. Vodstvo »Slovanske Jednote« jc tedaj v najboljših rokah in mirno gledamo v bodočnost.
S posebnim zadovoljstvom pa tudi zabeležujemo sijajno zadoščenje, katero je dala »Slovanska Jednota« na najslovesneji način voditelju V. L. S. clr. Ivanu Š u s t e r š i č u, iz-volivši ga prvim podpredsednikom najmočnejše skupine državnega zbora. To je pač najboljši odgovor na izvestne surovosti, ki so se pojavljale zlasti tudi v slovenskem liberalnem časopisju. Kako smešene in kruto osramočene stoje danes tc časnikarske hijene pred celim svetom! A da povemo resnico: usmiljenja nimamo ž njimi prav nobenega, ker ga ne zaslužijo. Njihov del je zaničevanje poštenega ljudstva.
RepuHliCansKo slroio na Sorsnskem.
V dneh portugalske revolucij je bilo na Španskem mnogo takih, ki so mislili, da so tudi na Španskem monarhiji ure štete in je republika v najbližji bodočnosti neizogibna. Ti ljudje so pa morali kmalu uvideti svojo &•m io, kajti danes manjka na Španskem ravnotako tistih neizogibnih predpogojev za republičanski režim kakor jili je manjkalo pred 30 leti.
Glavni moment, ki republičanski režim na Španskem a priori izključuje, so načelne razlike in sovražnosti med posameznimi republikanskimi strankami. Gotovi ljudje so upali, da se bodo španski republikanci ob uspehu svojih prijateljev na Portugalskem kaj naučili in sc potrudili odstraniti medsebojna nesporazumljenja v svrho osnovanja kompaktne republikanske stranke. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Bolj kakor kdaj prej se med sabo mikastijo posamezni voditelji republikanske stranke ter drug drugemu očitajo šarlatanstvo in osebno koristo-lovstvo. Čisto tako kakor pred 30 leti Figueras proti Salmeronu, Salmeron proti Pi v Margalu in ta. proti Castel-larju, Castellar proti Ruiz Zorilli in ta proti vsem drugim — ravno tako se današnji republikanski voditelji med sabo lasajo. Ko so očetje republikanske ideje še živeli, so se pristaši tolažili. češ: Počakati je treba, da ti voditelji pomro, potem bo republika sama od sebe nastala. Toda clanes, ko so li »očetje« že davno mrtvi, je republika bolj oddaljena kakor je bila kdaj prej; tisti, ki so republikansko dedščino pre vzeli, so podedovali tudi ista. politična svojstva in strasti, tako da na zedinje-
nje republikanske stranke ni misliti.
En edin republikanec kaže razumevanje za nujno potrebno slogo med republikanci. To jc Sol y Ortega, poslanec z Malage. V zadnjem času prireja predavanja po večjih mestih Španije, na katerih republikanske prijatelje poziva k slogi. Tako je minole dni govoril v Barceloni in rekel med drugim: »2c trideset let mesec za mesecem obljubljamo španskemu ljudstvu ustanovitev republike. Skrajni čas je, da se ti norčiji enkrat napravi konec; ako tekom enega leta ne zmoremo ustanovitve močne, velike stranke, da se v nji združimo, potem moramo pač za zmerom izginiti s političnega prizorišča.« Ta govor mu jc med republikanci nakopal veliko sovražnikov.
Sol y Ortega ne dopušča nobene diskusije o republikanskih teorijah češ, da se s tem le še poveča prepad med posameznimi strujami. Predvsem je treba zmagati, vso ostalo se bo potem žc uredilo. Da njegove besede ne padajo na posebno rodovitna tla, pričajo hrupne scene in besni medsebojni napadi med socialističnimi, republikanskimi in radikalnimi poslanci.
Toda, ko bi se republikanci tudi združili in ustanovili močno enotno stranko, bi njih boj v dosego republikanskega režima vendar ne bil tako lahak in kratek kakor bi morda kdo mislil. Republikanci na Španskem namreč ne morejo računati na pomoč armade in mornarice. Ruiz Zorilla jc opetovano poizkušal, pridobiti armado za republikansko idejo, a vselej jc bil zavrnjen. Na Portugalskem pa so republikanci ravno v armadi in mornarici imeli največjo zaslombo.
Španski častniki in vojaki so z malimi izjemami monarhičnega mišljenja in zvesto udani dinastija. Alfonz XIII. je pri vojaštvu nenavadno priljubljen. Kadar jc na inšpekcijskem potovanju, nikoli ne pozabi obiskati vojašnic in vojaških bolnišnic; tudi z najpripro-stejšim rojakom se prijazno pogovarja in poizveduje po njegovih družinskih razmerah. Potovanje v Maroko je njegovo priljubljenost med vojaštvom če. mogoče še povečalo. Marsikaka gin-ljiva dogodbica kroži med njimi o njem.
Nade na uresničenje sanj španskih republikancev in njih svobodomiselnih prijateljev po svetu so torej še v daljni dalji — ako, seveda, jim kak sHič"i »li zapletek ne pride na pomoč.
LISTEK.
P. L. Coloma:
m Miserla.
Povest. — lz Španskega prevel E. T.
(Dalje.)
Smrtno spremstvo je počasi korakalo čez trg; bajoneti vojakov so bili videti kakor dolga jeklena kača, ki se plazi skozi gosto množico, ki je zamolklo hrumela. Od vseh strani so se slišali žalostni vzdihi in vzkliki jeze in usmiljenja. Naenkrat tisti zamolkli šum vzkipi in razlegne sc strašno vpitje in kričanje, ljudstvo zgrabi kakor vrtinec, sprevod sc ustavi, obsojenec obstane . . .
»Pomiloščen! Pomiloščen!« kriči par glasov iz daljave.
»Pomiloščen!« zakliče kapucin in prestreže Janeza, ki je omahnil.
»Pomiloščen!« ponovi ta nehote z Klasom veselja . . . »Pomiloščen!« po" novi še enkrat žalostno; zakaj duša, ki jo čakala, da pride v nebesa, so jc morala vrniti, da zopet gospoduje telesu, ki hrepeni samo po zemeljskih rečcli.
Pol nezavesten so zgrudi patru v naročje in vzdihne z neizmerno žalostjo:
»Oh, oče! . . . Zdaj pa danes nc bom molil v nebesih!«
XII.
Končno je upor federalnih republikancev, ki so ga pripravljali Lopezinek in njegovi pristaši, v potokih krvi izbruhnil. Osemnajsti marec je tisti strašni dan, ki bo kakor razbeljeno železo pekel vest vseli tistih, ki so povzročili njegove grozote ali pa solza in krvi niso zabranili; žalosten dan, ki naj spet enkrat pokaže, da častihlep-lieži, ki hočejo sebe povzdigniti, pretiravajo pravice ljudstva tako, kakor tisti pretirano hvali otroka, ki mu hoče zmotiti nedolžno srce; nazadnje sc pa izkaže, cla je ljudstvo lc nesrečna žrtev njihove častihlepnosti. Ti ljudje so krivi, kakor je dejal neki pisatelj, da postanejo zastave strank mrtvaški prt domovini.
V celem mestu jo kraljevala neka gluha tihota. A to ni bila tihota sna, ki jo mati tolažečih sanj, tucli ne molk samote, ki daje modremu misli in pravičnemu zadovoljnosti. To jo bil mrzli in neprijetni molk smrti, ki pot are napuh, tolaži krepost in ostraši jSregroho.
Rilo jo, kakor da jo razpel nad to mesto svojo peruti angolj smrti in mu vdahnil otrplost mrtvega trupla. Okna in vrata so bila "zaprta, kakor je srce
brezbožnega zaprto kosanju, in ulico so bilo videti kakor oni dolgi, zapuščeni hodniki v katakombah, kjer na desni in levi no vidiš drugega, kakor v steno vzidane grobove.
Ko jc stalo solnce, žc bolj visoko, so jo semtertja odprlo kako okno in prikazal se je obraz, kateremu sc jo močneje poznala radovednost, kakor pa strah; a bliskoma se jo spet skril, ko jo zaslišal streljanje, ki jc postajalo vedno hujše in je vsak hip pretrgalo oni mrtvi molk. V daljših presledkih jo bilo slišati ono okorne in počasne korake grobarjev, ko gredo po ulicah z nosilnico. Mrtve, ki so padli prejšnji večer, so nosili na pokopališče, ranjence pa v bolnišnico.
Par takih nosilcev so je bližalo iz ulice, kjer je vojaštvo ravnokar zavzelo barikade;1) šli so proti ječi. Spredaj sto Korakala dva vojaka z napeto puško, pripravljena, da takoj ustrelita, kakor hitro bi opazila kaj sumljivega. Za njima so šli štirje z lestvo na ramah; na lestvi jc ležal ranjenec, ki jc bil čisto zagrnjen v plašč; kar jo dal glasu od sebe, so bile kletve pa stokanje. Po lo-
') Barikado so kupi iz kamenja, losu itd., ki jih navalijo uporniki po mestih čez cesto, dn so zo njimi branijo in da vojaštvo no more naprej.
stvi sc jc cedila kri in padala na tla kaplja za kapljo in puščala na cesti krvavo sled. Zadaj sta šla druga dva vojaka, ki sta tudi imela puško pripravljeno.
Možje so bili kmalu pri joči. ki je bila v tem času močno zastražena; zakaj čc bi prišli uporniki lc za trenutek do zmage, sc je bilo bati, cla naskočijo ječo in izpuste jetnike, ki so bili zaprti ali zaradi navadnih zločinov ali pa so jih zajeli ravno te dni po barikadah. Vojaki, ki so ranjenca spremljali, so ostali pri vratih, one štiri pa je peljal ravnatelj v oddelek za bolnike.
Zmeden hrup so jo razlegal po bolnišnici in vso vprek so se glasili bolestni stoki in pa vzkliki besnega navdušenja.
Pogled v bolnišnico, majhno, umazano, zaduhlo, jc bil grozen: kakih dvajset ranjencev je ležalo po tleh, ta na kocu, drugi na slamnici, oni na goli opeki. En sam zdravnik je imel za vso skrbeti in šc najpotrebnejših stvarij ni imel na razpolago. Umazana rjuha in kup črnega cufanja, to je bilo vse. drugih priprav za obveze ni bilo. Pater France jo hit''1 od enega do drugega in delil pomoč nirajočim, ki mu jih je pokazal zdra.nik; kakor da je pred obličjem smrti učenost onemoglu pove-
iz deleoacil
Avs'riiski armadni odsek.
Armadni odsek avstrijske delegacije je včeraj nadaljeval glavno razpravo o zahtevah mornarice. Prvi je govoril avstrijski min. predsednik
Bienerth.
Pred vsem naglaša, da v sedanjem času gospodarske neugodnosti ni srečen čas, da mora zahtevati vojna uprava večje izdatke. Vlada je to vpošteva la in omejila zahteve vojne uprave od 475 na 200 milijonov, kar kaže, da se je ozirala na razmere in šla do tiste meje, ko so ji za sposobnost armade in za njeno izpopolnitev odgovorni krogi zaklicali: »Ne naprej!«
Vlada se je na eni strani prepričala, da nadaljnje restrikcije niso mogoče, na drugi strani je pa izpremenila položaj s tem, da je mogoče računati v bodočih letih z vojaškimi potrebščinami. Armadne zahteve za bodoč. 5 let so strogo omejene in odstranjena nevarnost, da bi se moralo poleg znanih vsot dovoliti še druga pokritja. Vojna uprava v bodočih petih letih ne bo smela prekoračiti svojega proračuna. Najvišje mesto je vzelo na znanje, da bo smela vojna uprava v Ijodoče več izdati le, če bosta to dovolili obe vladi. Ne bi ugovarjal, če sprejme delegacija tozadevno resolucijo.
Po Bienerthovi sodbi se prepriča tudi odsek kakor se je prepričala vlada, da ne gre za nepotrebne, marveč da zahteva vojna uprava le potrebne po zamudah zadnjih let nujno potrebne zahteve.
Nastane vprašanje, če smo finančno sposobni, da spravimo skup, kar zahteva vojna uprava. Finančni minister bo podal sliko, ki ni neugodna glede na naš denarni položaj.
Bienerth nato poda pregled, kako da se bodo razvile do leta 1916. potrebščine vojne uprave. Od leta 1906 do 1910 so se povišale potrebščine za 101,400.000 K. Na Avstrijo odpade kvota 46,500.0^ K. Potrebno pa bo, da se dobe novi viri dohodkov. Nova davčna bremena bodo morala biti pravično razdeljena. Znamo, kaj da moramo storiti za ojačenje armade, a dvigniti moramo tudi gospodarsko moč prebivalstva.
Dobava dreadnoaghtov.
Del. Dobernig predlaga, naj se glasuje o zahtevah mornarice potem, ko prouči pododbor pogodbe, ki so se sklenile z industrijci. Grof Abensperg-Traun se ne pridruži napadom glede na dreadnoughte. Gradimo dread-noughte, ker so jih iznašli, ker jih imajo tudi ostale velevlasti. Preboleti mora moderno bolezen dreadnoughtov tudi Avstrija.
Del. Steiner se zavzema za avstrijsko industrijo nasproti ogrski. Del. Damm obžaluje, ker se ni sklenila mornariška postava. Del. Ellenbogen napada železni kartel. Ko je Še govoril del. grof Clam-Martinitz, se prekine razprava, ki se danes nadaljuje.
Prihodnja seja popolne avstrijske delegacije
bo 22. t. m. ob 3. uri popoludne. Pododbor za armadne dobave ima seje 15., 16. in 17. t. m.
sila glavo in se umaknila veri, ki konec sladi in tolaži.
Vojaki so postavili lestvo na tla. Eden je odgrnil haljo; moški, ki so ga prinesli, je bil ves umazan od krvi in blata; obličje je bilo nakremženo od silne muke in besne jeze: z eno roko je v bolečini grabil za lestvo, druga pa je bila od kroglje strašno razmesarjena in je brez moči ležala ob telesu. Srajca je bila vsa raztrgana in se je s strnjeno krvjo trdno sprijela s kožo. Strašna rana mu je zijala v strani in iž nje je gledalalo in se kadilo okrvavljeno drobovje.
Patru se je v srce zasmilil, ko ga je zagledal; stopil je k njemu in mu je začel govoriti tolažilne besede. Ranjenec se je oprl na komolec in se hotel skloniti kvišku; pa zlomljene kosti so zaškripale iri omahnil je nazaj i,a lestvo. Zaškrtal je z zobmi in zavpil: »Živela federalna republika!«
Bi' je l/ODezinek.
Tudi on je bil med tistimi, ki so Ščuvali ljudstvo, da se je bojevalo s takim pogumom, čeprav po večini ni vedelo, za kaj; a komaj je prišla ura boja, se jc hotel strahopetno skriti; toda tovariši so videli, cla omahuje, ob£la jih je nezaupnost in vlekli so ga k barikadam, in v strahu pred grožnjami tovnriSev je moral ostali tn.m, kicr ie
BOLGARI ZA REPUBLIKO.
Iz Sofije se poroča, da m prirejajo na Bolgarskem shodi, na katerih se zahteva, da se proglasi republika. Bolgarski car Ferdinand namerava večje potovanje v inozemstvo, in sicer na svoje posestvo Pustopolje na Ogrskem, odtam pa na Dunaj.
KRALJ PETER.
Ob potovanju kralja Petra v Rim ga bo nameščal prestolonaslednik Aleksander.
ALBANCI PROTI TURČIJI.
Albanski begunci, ki se nahajajo v Črni gori, so sklicali shod, na katerem so sklenili prositi velevlasti pomoči proti Turkom. Nekega albanskega glavarja so Albanci usmrtili, ker ni prišel na shod.
ALI OBIŠČE ANGLEŠKI KRALJ LETOS RIM?
To vprašanje zdaj vznemirja svo-bodomiselce, a iz Londona dohajajo hitro poročila, da angleški kralj Rima letos ne obišče, kadar se kak framason izmisli, da pride letos v Rim. Zdaj se poroča iz Londona, da letos angleški kralj sploh ne bo imel časa, da obišče druge dvore. Po kronanju obišče angleški kralj Wales, Irsko in Škotsko, nato pa Indijo. Iz Indije se pa povrne šele januarja ali začetkom februaria 1. 1912.
ZANIMIVA VEST.
»Piccolo« poroča, da se v Potsdamu ni sprorazumela Rusija z Nemčijo samo glede Perzije, temveč da je dobila od Nemčije tudi zagotovilo, da ta ne bo podpirala Avstrije na Balkanu.
HRVAŠKI SABOR
je v seji 13. t. m. izvolil odsek ad hoc 7 članov, kateremu se v pretres izroče vse od sabora odklonjene vladne*- izjave. — Poslanec Zatluka je utemeljeval svoj nujni predlog tičoč se izpremembe lovskega zakona. V isti stvari govori tudi poslanec Jemrič, ki je tudi izdelal tozadevno zakonsko novelo. Obširno govori o potrebni izpremembi lovskega zakona poslanec St. Radič.
RINALDINI — UMRL.
Včeraj je umrl v Trstu bivši tržaški namestnik baron Teodor Rinaldini. Rinaldini je bil rojen leta 1839. v Pa-dovi in je stopil v državno službo leta 1861. Dokler je Benečija še k Avstriji spadala, je služil v tej provinci; po letu 1866. je pa bil v Trientu in Ino-mostu. Leta 1889. je bil imenovan za tržaškega namestnika. Rinaldini je bil mož konservativnega mišljenja, a nasprotnik Slovencev in njih teženj in zaščitnik laške iredente. V pokoj je stopil leta 1897., na njegovo mesto pa je prišel grof ^-oes.
KUGA V AVSTRIJSKI KOLONIJI.
V Tjencinu, kjer se nahaja mala avstro-ogrska naselbina, je umrla ena oseba na kugi. Vsa mandžurska trgovska mesta so okužena. Vedno več ljudi je brez dela. Brezposelni se zbirajo v roparske tolpe.
K UMORU PERZIJSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
London, 14. februarja. Iz Teherana brzojavljajo: Oba morilca finančnega ministra sta bila po izročitvi ruskemu poslaništvu obsojena od ruskega sodišča po zaslišanju pred perzijskim sodiščem na 14 let prognanstva v Sibirijo.
videl, da ga čaka smrt, pa naj je šel naprej ali nazaj.
Boj je bil dvakrat strašen, kakor so vsi tisti boji, kjer velja strankarska zmaga več kakor blagor domovine, in kjer se ne bojuje sovražnik zoper sovražnika, ampak brat zoper brata. Ko sta si gledala vojak in meščan v oči, je vzplamtelo usodno nezmiselno nasprotje med obema. Eden misli, da brani svoje pravice in z veseljem, za adi bratomorno jeklo v srce drugemu, ki ga ima za zatiralca, ko ni nič drugega, kakor žrtev tistega, ki ga živi; ali kakor je rekel neki pisatelj, drobiž, s katerim zmagovalci plačujejo svojo slavo.
Lopezinek, ki nikdar ni bil pogumen, je ves zmešan zlezel med barikado in velik kup zemlje, upal je, da ga bodo imeli za mrtvega. Toda barikada je bila slabo zgrajena; naenkrat se je podrla nanj in ga grozno pritisnila. Ves iz uma je hotel skočiti pokoncu, pa neki vojak mu zasadi bodalo med rebra, drugi pa ustreli vanj od blizu, da mu je desnico vso zdrobilo.
V kotu je stala postelja, ki je bila vsa namočena s krvjo drugega ranjenca, ki je ravnokar izdihnil. Mrliča so odnesli ven in položili na njegovo mesto Lopezinka. Zdravnik je imel grozno delo. Strašna rana, iz katere je rtrobJe snjueno molelo, se jc skrčila in
Dnevne novice.
+ Trgovci ln obrtniki beže iz liberalne stranke. Tudi na Štajerskem je celokupno slovensko ljudstvo obrnilo hrbet ličeralni stranki. Sedaj je smatralo tudi slovensko obrtništvo in trgovstvo v Celja za nujno, da izjavi, da nima s stranko, katera jo je tako rada in pogosto reklamirala za se, nič skupnega. Ko bodo liberalni voditelji čitali to izjavo, se jim bodo izvile iz prsi besede: List za listom pada... Slovensko trgovsko društvo v Celju je imelo v nedeljo, 5. t. m. shod v gostilni »Pri Jelenu«, na katerem se je sklenilo poslati listom naslednje: »Pred približno dvajsetimi leti se je začelo v Celju takozvano obrtno gibanje, ki je stremilo za tem, pridobiti v Celju kar največ mogoče slovenskih trgovcev in obrtnikov, da se osamosvojimo v gospodarskem oziru popolnoma od naših nasprotnikov — Nemcev. Uspehi tega gibanja so danes brez dvoma vidni, kajti pred dvajsetimi leti sta bila v Celju samo dva slovenska trgovca in trije obrtniki, doč.m jih je danes vseh skupaj gotovo že nad 50. Da bi nadaljni razvoj tega gibanja ne bil oviran vsled med časom nastalih političnih razmer, in da se z velikimi žrtvami in trudom v teku 20 let zidano zopet ne podre, sklenili so narodni trgovci in obrtniki v Celju sledečo izjavo: Z ozirom na to, da se je v zadnjem času po raznih časnikih vmešavalo v politične prepire tudi nekatere narodne trgovce in obrtnike, kakor da se tisti zavzemajo bolj za to ali ono politično stranko, izjavljamo vsi narodni trgovci in obrtniki v smislu sklepa, storjenega na skupnem shodu dne 5. svečana 1911, da se zavedamo, da bi bilo naše vmešavanje v politični boj te ali one stranke v prvi vrsti le v kvar in škodo trgov-stvu in obrtništvu samemu, s tem v kvar splošnemu narodnemu življu v Celju in da se z ozirom na to ne vmešavamo v nobeno medsebojno narodno politiko, marveč ostanemo, kakor smo bili, zavedni narodnjaki, podpiramo vsa narodna društva in podjetja brez razlike in pričakujemo, da izostanejo vsa neopravičena tozadevna pred-bacivanja ter da nas podpirajo vsi narodnjaki brez razlike, nc samo v korist nas samih, temveč tudi v korist splošnega narodnega in gospodarskega napredka, posebno v že tako prononsira-nem mestu Celju.« — Tako slovenski trgovci in obrtniki v Celju odločno odklanjajo, da bi se dali izrabljati liberalcem. Menda bodo tudi ljubljanski trgovci in obrtniki tako pametni, da ne bodo šli za frazami raznih Ribnikar-jev. Tudi v Ljubljani se kaže, da so trgovci in obrtniki siti, biti še nadalje štafaža liberalni ošabnosti in liberalni puhloglavosti, ki je s svojo nerodnostjo trgovce in obrtnike vedno le oškodovala.
-f Liberalni učitelji in Ust »Ju-tro«. Par dni sem priobčuje »Jutro« naravnost trapaste čvekarije o ljubljanskem knezoškofu, o katerem pravi, da hodi v Koseze k vedeževalki, ki mu karte meče in na ljubljanske plese itd. Piše pa to v takem tonu, kakor smo ga bili vajeni v časih najhujše liberalne nizkosti in frivolnosti. Ne vemo, kdo je tisti, ki plačuje primanjkljaj, ki ga ima list. Saj nazadnje nas ta stvar tudi ne briga; kdor hoče ravno denar proč metati v obliki tega neumnozlob-nega papirja, svobodno mu; to je njegova stvar. Toda škandal pa je, da daje
treba jo je bilo razširiti. Drugače ni bilo mogoče krvavega drobovja nazaj poriniti.
»Pater, pojdite sem, ta gre s prvo pošto,« je rekel zdravnik, ko je komaj dokončal strašno operacijo, in je pokazal kapucinu Lopezinka, ki je ležal kakor mrtev; tako so ga oslabile prestane bolečine in pa izguba krvi.
Te besede so ranjencu prišle zmedeno na uho; dvakrat je poskušal vzdigniti bledo glavo, a obakrat mu je trudno omahnila nazaj, med +em na je šepetal kakor začuden:
»Da grem?«
Ko je pa odprl oči in zagledal pred sabo meniha, ki se mu je zdel v tej uri kakor poslanec smrti, je pristavil z glasom, ki je kazal, da se boji izvedeti, kaj pride in da ga neznana rr W)njost navdaja s strahom:
»In kam grem?«
»Pred obličje božje, sinko moj, ki te kliče pred-se,« je odgovoril ka-pucin.
Groza se je razlila Lopezinku po obrazu; sklonil je glavo na prsa ter molčal, in kakor grešnik v svetem pismu je škripal z zobmi in se tresel od srda. Kapucin mu je prigovarjal, naj misli na zveličan je svojo duše; spominjal ga je usmiljenja božjega in ga pro-
tiskarna, ki jo imajo liberalni učitet v rokah, takim ljudem potuho in zi slombo. Kadar bodo prišli liberalni u{ tel ji zopet s svojo kulturno kramo n dan in vpili o nravni vzgoji, naj jjt vsak zabrusi ta škandalozni Lst obraz. To nam lahko s uži v nujboljj dokaz, s katerim to liberalno učitel sko hinavščino razkrijemo. Našim 1 jv dem pa svetujemo, liste, ki se tiskaj pod to streho, z »Juirom« vred naza poslati, tja, odkoder so prišli. To j edina metoda, katero liberalni učitel razume in občuti!
-f Shod je bil preteklo nedeljo Loškem potoku. Poročal je poslane Bartol. Iz delovanja deželnega zbora j govoril o novem cestnem zakonu, melioracijskem zakladu, o zakonu zi zboljšanje pašnikov in občinskem po sredovanju; nato pa o pomenu umm živinoreje, kar je pojasnoval s prak ličnimi zgledi, ki jih je nabral na svo jem potovanju v Švico in Tirolsko. Zi njim je govoril g. Škulj. Nato se ji ustanovila živinorejska zadruga za ob čino Loški potok. Pristopilo je tako nad 30 članov. Udeležba mnogošte vilna.
+ Zagrebški nadškof - koadjutoi dr. Bauer je 9. t. m. sprejel zastopnik« filozofične in juridične sekcije Jugoslo vanske akademije dr. Markoviča ii Mažuraniča, ki sta se mu poklonila ko prvemu članu akadenrje, ki je k temi dostojanstvu prejel tudi nadškofovski čast. Želela sta njegovemu delu za cer kev in narod najlepših uspehov.
+ Kat. slov. izobraževalno društvi v Begunjah pri Cerknici je priredilo \ nedeljo popoludne prav zabavno pred' stavo. Fantje so igrali burko »Krčma; pri zvitem rogu« in komičen prizoi »Kmet in fotograf«, kar je vzbujalo mnogo smeha. Vmes pa je nastopal naš vrli pevski zbor. V nedeljo se bodo pa pokazale dekleta. Igrale bodo igro »Nežka z Bleda«.
+ Kanclijski pomočniki in kancllj« ski oficiantje. Posl. Marckhl je izdelal in predložil poročilo o dohodkih kane-lijskih pomočnikov in kanclijskih ofi-cijantov. Oficianti morajo absolvirati meščansko šolo, služiti tri leta in napraviti strokovno izkušnjo. Začetna! plača znaša 1200 K. Vsako leto se povi-l ša za 100 K in doseže pri nad trideset-l letni službeni dobi 2200 K. Aktivitetnal doklada znaša začetkoma 400 K in sel na tri leta zviša za 100 K do 800 K nal Dunaju. Ostali štiri krajni razredi- dobel kvote 80, 70, 60 iti 50 K. Polovica aktivi-l tetne doklade se vračuna v penzijol Vdovska penzija znaša do desetih služ-l benih let 700 K, po dvajsetih letih 800,1 po 30 letih pa 1000 K. Najmanjši letni! dopust znaša 14 dni vsako leto. Po dva-| najstletni službeni dobi je pod gotovi-l mi pogoji dopustno, da se imenuje ofi-| ciant za uradnika XI. činovnega razreda.
+ Dr. Požar dobil je slednjič na-prošeno pokojnino, a pod pogojem, da mora raziskovati zgodovino oglejskega patrijarhata. Da je dobil skoro tako pokojnino, kakor si jo je sam želel, zavzel se je za njega bivši tržaški škof dr. Nagi. Pri uredništvu »Edinosti« je že odpovedal svojo službo.
+ št. Janžka železnica in liberalci. Liberalci so res nesramni. Vsakdo ve, kako se je delalo pri odkupu sveta za šentjanžko železnico. Bil je liberalen magnat, ki se je zvezal s podjetništvom, da mu je preskrbel svet od kmetov za nižjo ceno. Zdaj pa podjetništvo niti tega neče plačati, ampak se mora
sil, naj se spove; toda ranjenec ni besedice odgovoril, šele če znekaj časa sc mu je prikradlo pretrgano ihtenje iz prsi.	|
Ni bilo mogoče brati na teh listih, ki so zdaj pred smrtjo postajala vedno bolj bleda in pepelnata, ali je priklical te solze spomin na preteklost ali misel na prihodnost, ali so prišle iz obupa ali j iz kesanja, iz strahu ali iz upanja, iz ljubezni ali sovraštva. Ni se premetaval po postelji, ker mu zlomljene kosti niso pustile; in jezik se mu ni oglasil, ker so mu krvave pene tiščale iz ust, da ni mogfel izpregovoriti. Samo prestrašene oči je imel široko odprte, kakor da vidi, da se vsa večnost podira nanj, in nemirno so mu begale v jamica, kakor da beže pred strašnimi prikaznimi.
Grozna sedanjost in strah pred onim svetom, oboje sc je združilo v tej uri, da ga čisto uniči: gnjusen smrad od krvi mu je jemal sapo; slišal je stokanje umirajočih okrog sebe in zdelo se mu je, da ga kličejo na sodbo zaradi svoje prezgodnje smrti, in nad glavo sc mu je zdelo, da vidi neko božjo svetlobo, v kateri je videl kakor v ogledalu sebe in vse hudobije svoje. Bila je vest! . . .
Naonkrat je stopila črra senca med njegove oči in mod te prikazni;
stajo, češ da je naša stranka kriva, ako sodnija še ni razsodila. Bo treba to lopovščino ljudem dobro pojasniti!
+ Deželni predsednik koroški baron Hein je zopet odpotoval na Dunaj.
-f Slov. katol. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima v četrtek, dne 16. februarja, v »Budjejeviški pivnici«, VIII., Alserstralle 59, četrti redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Či-tanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila klubov. 4. Sprejetje novih članov. 5. Volitev revizorjev in urednika »Zore«. 6. Slučajnosti. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Gostje vabljeni.
-j- Katol. politično društvo za idrj-ski sodni okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., ob 1. uri popoldne v hotelu g. Didiča. K zanimivemu programu vabi — odbor.
-f V krajni šolski svet v VIšnjigori so bili voljeni sledeči gg.: Mihael Orna-hen, župan, Dednidol; Anton Perko, župan, Višnjagora; Anton Lokar, župan, Draga; Anton Jaklič, župan, Križ-kavas; Martin Zupančič, svetovalec, Leskovec. Za predsednika jc izvoljen g. Mihael Omahen, za namestnika pa g. Janko Škerbinc, nadučitelj v Višnji gori. Vsi so vrli pristaši S. L. S.
—	Dr. Hinkovič v disciplinarni preiskavi. Sodna oblast je proti glavnemu zagovorniku v velesrbskem iz-dajniškem procesu v Zagrebu, dr. Hin-koviču, radi 27 člankov, ki jih je lani priobčil v raznih listih, v katerih jc kritiziral sodišča in druge oblasti, uvedlo disciplinarno preiskavo. Dr. Hinkovič predlaga, da se preiskava poveri drugemu (izvenzagrebškemu) sodišču.
—	Umrl jc zemunski župnik Mato Strac, intimen prijatelj pok. Stross-mayerja, ki mu je baje v shrambo izročil mnoge važne listine. Štrac jih je pred smrtjo izročil drugim rokam.
—	Poročil se je pri Sv. Ivanu pri Trstu gospod Križman, naš vrl pristaš, član S. K. Z. in naša najspretnejša moč na gledališkem odru pri Sv. Ivanu. Bilo srečno!
—	Slovenski advokatje v Trstu sprejemajo v svoje pisarne le take kon-cipijente, ki sc zavežejo, da ne odpro odvetniške pisarne v Trstu, ko bodo samostojni. Mi smo bili vedno mnenja, čim več naših ljudij, toliko boljše za narodno stvar, pa naj bodo ti ljudje težaki, zidarji, posli, uradniki — samo pri odvetnikih, zdi se, da je ta reč drugačna. — Kaj je že preveč Slovencev v Trstu?
—	Semenj v Višnjigori. Ponedeljek, 20. svečana bo zopet semenj v Višnjigori, tudi za živino in se bo ista tudi po železnici lahko oddajala. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo. — Župan Perko.
—	Za mesto voditelja Da šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trsiu je silna gonja — boj za ljubi kruhek. Radovedni smo, kdo zmaga med borečimi se liberalci.
—	Domžalske novice. V nedeljo zvečer okrog 9. ure so se pijani fantje med seboj skregali, nakar je nastal mal pretep. Med tem pa pride mimo Ladstatterjev hišnik, nakar mu eden fantov zadene precej veliko rano na vratu. Nevarna ni. Kaj vse naredi pijanost. — Poročil se je včeraj, 13. svečana 1911 Matevž Cerar, posestnik in gostilničar, z gdčno. Mici Markužič, članico Marijine družbe, načelnico žen-
prikaže se roka kakor za blagoslov, pred očmi mu drži križ, in mehak in tolažeč glas mu šepeta besede odpuščanja . . . Toda te besede sc mu niso glasile kakor veselo oznanilo, da je konec pregnanstva in da se bliža pravi domovini; ampak kakor žalostno oznanilo, da pride strašna večnost: duša krščan-8ka2 ki se je temu imenu odrekla, se čuti kakor uničeno pod toliko težo usmiljenja in pravičnosti; duša beži pred smrtjo in se oklene telesa, ki že razpada in oba se zvijata v grozi, telo, ker čuti bližnji konec, in duša, ki čuti bližnjo sodbo.
Polagoma se muke večajo, moči pojemajo, groza raste, upanje zbeži: ostane pa samo smrt s koso . . . Tedaj se izvije Lopezinku hropenje iz prsi: vzdigne ztlorbljeno desnico, ali za žu-ganje ali za prošnjo, Bog ve, in oškro-pi s krvjo obličje Kristusovo, ki se je ves usmiljen sklanjal nadenj. Kapucin prestrašen odstopi, in ko se vnovič sklene nad ta grozni obraz, je vanj že začrtala smrt s črkami groze skrivnostne besede, ki jih človeška pamet ne bo nikdar rai umela.
XIII.
Čez p r let se je na Španskem red večinomr že povrnil in položaj je bil vsaj nav dežno miren. Neko nedeljo v maju je imel kraljev polk mašo v nuu-
skega abstinenčnega odseka. Bog daj, da bi bilo srečno!
—	Iz Dravelj. Izobraževalno društvo priredi predpustno veselico v nedeljo dne 19. svečana t. 1. v dvorani pri Bežjaku. — Spored: »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«, igra v treh dejanjih. Po igri prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov itd. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste po 60 vin.; stojišča po 30 vinarjev.
—	Železniška nesreča pri Zagorju ob Savi. Ana Čamer se piše ona ženska, ki je bila dne 22. oktobra 1910 navzoča pri nesreči Ivana Tomažiča, ki je padel iz poštnega vlaka, ki odhaja zjutraj ob pol štirih iz Zagorja proti Ljubljani. Ta priča stanuje baje v mariborskem okraju in jc prišla iz Pruskega, kamor se bode koncem tega meseca zopet vrnila. V imenu zapuščene revne rodbine se uljudno prosijo vsi, ki poznajo Ano Čamer. da sporočijo njen natančen naslov clr. Karel Trillerju, odvetniku v Ljubljani, ki je postavljen za zastopnika zapuščene rodbine. Bodite usmiljeni in pomagajte pravici do veljave. Zapuščena rodbina vam bo za vedno hvaležna.
—	Ob Rotš.ldovi srnrli morajo Rot-šildovi dediči razdeliti sledeče vsote: Nižjeavstrijskemu namestništvu 100 tisoč kron za reveže, 100.000 K načelstvu dunajske judovske občine. 50.000 kron ogrskemu notranjemu ministrstvu za dobrodelne namene in 50.000 K napredni judovski verski občini v Budimpešti.
—	Vič - Glince. Da ne boste mislili, da tudi pri nas vlada sibirski mraz, vam sporočimo, da se tu vidi odrasle ljudi rano v jutro bosonoge na cesti. Ko so nedeljo zjutraj šli ljudje iz cerkve, so srečali gosposki par. Gospod je bos otresal z nogami, gospa poleg je pa nesla njegove cipule. Vračala sta se naje s socialnodemokratičnega bala. Kaj je gospoda do tega junaškega čina nagnilo, ali velika draginja ali kaka predpustna stava, ali je bil preveč ,raz-ican' vsled bala, se še ni dognalo. Gotovo pa je bilo temu gospodu v nedeljo za v cerkev — premraz. — Nedeljska predstava »Fernando, strah Astu-rije« se je v Domu zoper vse pričakovanje izbomo obnesla. Če so bili naši igralci že večkrat pohvaljeni, so s to prireditvijo, kakor sc splošno sodi, prekosili vse dosedanje uspehe. Temeljito' so se naučili vloge in se v nje zatopili, da so res igrali z neko možato samozavestjo. ?e z nobene igre se občinstvo ni vračalo tako zadovoljno, kakor s te. Mnogo jc k lepemu uspehu pripomogla krasna nova obleka, ki jo je marljiva Bogomila za to ig ;> napravila. Hvala ji prisrčna. Ker je na potu že nova uprizoritev, igre »Fernando« nismo mislili ponoviti, a splošni želji občinstva na ljubo se bo »Fernando« ponovil prihodnjo nedeljo, dne 19. februarja, ob 4. uri popoldne. Program in cene vstopnine bodo iste. Kateri ste bili zadnjič zadržani, imeli boste v nedeljo priliko prepričati se o resničnosti pričujočega sporočila. Torej mimo pisanih balončkov, ki vise pred raznimi gostilnami in vabijo na zapravljive, mehkužne bale — v društveni Dom, kjer je na razpolago vse, česar si poželi po zdravem razvedrilu in resnični izobrazbi koprneče srce.
—	Višnja gora. V nedeljo, 12. t. m., se je vršila v Višnji gori v salonu g. Omahna predstava s petjem in tremi igrokazi. Za naše mesto je to nekaj no-
ski cerkvi. Vojaštvo jc zavzelo prostor v sredi, ob straneh in spredaj pa so stali drugi verniki. Pred oltarjem je imelo dvajset šarž častno stražo, deset na desni, deset na levi; dva kadeta, skoraj še otroka, sta mašniku stregla.
Na koncu cerkve v dolnjem koru so molile nune; gosta zavesa jih je zakrivala posvetnim očem: slaba stena, ki kakor brezno loči čednost, ki je zaprta tukaj notri, in pregreho, ki divja zunaj: volnena nit, s katero je zvezan lev; podoba katoliškega duha, ki je zadosti močan, da zmaga najbolj razuzdane strasti.
Na gornjem koru so bile sestre novinko, med njimi Marijana. Bila jo jo samo še sonca od prej. Njena duša, ki jo je nesreča očistila, je kakor list na vodi plavala na morju svojih bolečin, ki jo niso mogle potopiti. Tukaj v tem mirnem zavetju je obračala oči samo še v nebesa, željno kakor pregnanec, ko gleda od daleč svojo domovino; in če jih je kdaj obrnila na zemljo, jih ni za drugo, kakor za odpuščanje in da prosi za tiste, ki so ji storili toliko gorja.
Klečala je na koru in goreče molila, vojaška godba pa je svirala nežen napev, ki sc je zgubljal proti oboku, kakor da spremlja molitev uboge novinke proti nebesoni. Naenkrat irodbn
vega, ker v teku 30 let smo le enkrat imeli igro. Ženski zbor nam je zapel zelo ljubko: Dr. Ipavec: »Predice«, Gerbič: »Lovska«, Vodopivec: »Pogled v nedolžno oko« in "' »Slovensko dekle«. Moški zbor pa: Tribnik: »SlavČ-ku«, Vodopivec »Orlom«. Igrali so pa: »Materin blagoslov«, igrokaz v treh dejanjih s petjem; »Začarano pismo«, burka v dveh prizorih, in »Prepirljiva soseda«, burka. Igralo in pelo se je splošno dobro, maske lepe in primerne. Igre se ponove to nedeljo, dne 19. t. m.
—	Uvedba monopola vžigalic. Kakor se poroča, sc je doseglo popolno sporazumljenje med lastniki vžigalič-nih tvorni c in finančnim ministrom, ki odkupi tvornice vžigalic, da vpelje vži-galčni monopol.
—	Samoumor na morju. V Buenos Airesu se je vkrcal na parnik »Austro-Americane« »Columbia« med drugimi tudi neki Edvard Dunn. Ta parnik je v noči od 8. na 9. t. m. odplul iz napolj-skega zaliva. Tedaj so konstatirali, da omenjenega pasažirja ni bilo več na parniku. Ni skoraj dvomiti, da je isti med vožnjo v samomorilnem namenu skočil v morje. V njegovi prtljagi so našli debel kamen, privezan k dolgi vrvi. Iz tega bi se sklepalo, da je imel tudi drugače namen storiti konec svojemu življenju.
—	Prodaja jalovega, smrekovega in bukovega lesa. Dež. vlada v Sarajevu proda jelov, smrekov in bukov les iz gozdnih okolišev Romanija - Mokro-Ravna Planina - Pale - Dolenja Prača-Gor. Prača in Bogoviči Planina. Pismene ponudbe je vložiti pri dež. vladi v Sarajevu do 20. maja. 1911, 11. ure do-poludne. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	V št. Vidu aa Vipavskem je dne
12. t. m. umrl najstarejši mož naše doline, Jožef Kodre, oče veleč. g. Janeza Kodre, župnika pri Sv. Križu pri Ajdovščini, v 98. letu. Rojen je bil 19. marca 1813. Prejšnje čase še bolj trdnega zdravja je bil odličen mož pri cerkvi in občini. Uclano in potrpežljivo je prenašal zadnja leta butaro svoje starosti v postelji pri popolni zavednosti, dobrem vidu in sluhu. Bil je mož poštenjak stare korenine. N. p. v m.!
—	Foročil so bo jutri v sredo, dne 15. februarja .Toško Šink, živinozdrav-nik, z gospico Martinko Šmid, hčerko pok. veleposestnika, pivovarnarja in graščaka z Gašteja.
®rs&2 novice.
— Slov, katol. akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu priredi v četrtek, dne 16. t. m., svoj V. redni občni zbor pri »Zeleni Štajerski«. Spored: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev preglednikov, i. Slučajnosti. — Začetek ob osmih zvečer.
š Za Sudmaiko je daroval ptujski mestni občinski svet 100 K, dasiravno je znano, da je mestna ptujska blagajna suha kakor arabska puščava. Mesto tiči leto za letom vedno v večjih dolgovih, gospodarstvo je zanemarjeno, a vendar si še upa mestna uprava na tak drzen način razsipavati denar davkoplačevalcev. Ker vedno več nemških očin daruje iz občinske blagajne za nemška društva, naj se vendar oglase na isti način tudi slovenske občine in darujejo gotove zneske za »Slovensko Stražo«.
preneha kakor začarana, in po cerkvi zavlada velika tišina, kakor da se ima zgoditi nekaj veličastnega: ljudstvo in vojaštvo poklekne, orožje se sklone k tlom in zastava, ki je vihrala nad dvema svetovoma, ponižno poljubi zemljo .. .
Ta molk, slovesen kakor mir pred viharjem, prekinejo slednjič glasovi španske kraljeve koračnice, in iz sto grl privre en in isti vsklik, ki pove isto misel, ki jo nareka isto katoliško srce:
»Molimo Te, o Gospod, ki si na oltarju križa izbrisal naše grehe!«
Bil je Bog, ki se je povzdignil na oltarju, kaor je bil pred devetnajststo leti povzdignjen na Kalvariji.
Verniki so kakor uničeni od tega vetičastva osi ali sklonjeni k zemlji, počasi so začeli vstajati, kakor vstajajo rastline, ko preide vihar ki jih jo upog-nil. Samo Marijanino čelo se je še vedno dotikalo tal, ko je maša že minila: tovarišice so .jo potrkale po rami, pa ni odgovorila; nato so jo vzdignile in zagledale spodaj lužo krvi, ki ji je pritekla iz ust.
Bog je imel usmiljenje ž njo, in ko je bil povzdignjen, je kristjani, ki je znala trpeti, odprl nebeška vrata.
(Dalje.)
š Spor med mariborskimi vsenem«
ci. V podružnicah šulferajna v Mariboru je nastal resen spor zaradi odbor-niških mest. Na eni strani bi rado imelo znano nemško - nacionalno uradništvo glavno besedo, na drugi strani se pa temu energično protivijo meščani. Za nedeljo 12. febr. jo bil naznanjen že občni zbor moške in ženske podružnice, ki pa se je preložil na 19. t. m.
š Za šolarsko kuhinjo na šoli v Karčovini-Leitersberg so darovali gostje na gostiji Turnšck-Druzovič v Melju pri Mariboru 60 K.
š st. Ilj v Slovenskih goricah. Zadnji četrtek dne 9. t. m. so je vršila v Ceršaku ob Muri velika sodna komisija radi šulferajnske šole. Povabljenih je bilo krog 60 prič. Kakor znano zasleduje državno pravdništvo vrlega, poštenega in priljubljenega župana g. Ilanca radi »hujskanja proti drugi narodnosti«. Proti temu neupogljivemu slovenskemu možu je naperjenih cel kup tožb ocl znanega renegata nadučitelja Bresnika in Zcchnerja. Ljudstvo v Ceršaku, ki ljubi svojega vodnika, je zelo razburjeno racli postopanja naših oblasti, ki grejo pomagat šulferajnovcem kalili mir v občini in hočejo ugonobiti moža, ki liko vrlo brani pravice svojih občanov in našega naroda ob Muri. Edino z Ogrskega se slišijo slične tiranske vesti, ki pomenjajo edino pritisk močnejšega na slabejšega. Če bi bila naša oblastva lojalna, morala bi popolnoma nepotrebno šulferanjsko šolo v Ceršaku prepovedati, cla so obvaruje mir in se ljudstvo po nepotrebnem ne razburja, a sedaj pa še sedejo naša oblastva šulferajnu na lini in uvedejo tako razburjajoča preiskavo. Upamo, da bo zmagala pravica!
š Studenci pri Mariboru. Tukajšnje lvat. slov. izobraževalno društvo ima v soboto dno 12. t. m. svoj občni zbor. V tem društvu so organizirani naši delavci iz delavnic južne železnice. — Studenci štejejo po letošnjem ljudskem štetju 3605 prebivalcev, med temi 1824 niožkih in 1781 ženskih. Slovencev so vkljub silovitemu pritisku našteli, 663, Nemcev pa 2825. Pred desetimi loti je bilo 2464 prebivalcev, 544 Slovencev in 1769 Nemcev. Število Slovencev je poskočilo za 119, število »Nemcev« pa za 1056 duš. Tudi tukaj vladajo v mnogem oziru ros turške razmere.
š Poročil se jo na Krapju pri Ljutomeru gospod Babič Matija z gdč. Jožico Rusovo. Bilo srečno. Na gostiji se je nabralo za. dijaški kuhinji v Ptuju in Mariboru 16 K.
SlovaiisKi vesluiK.
si Vseslovanska razstava v Pragi.
»Narodna Politika« poroča, da jo te dni ravnatelj Zivnostenske banke, Preis, v slovanskem izvršilnem odboru v Peter-burgu imel predavanja o pripravi javnih dolih za vseslovansko razstavo, ki bode leta 1914. v Pragi. Ravnatelj Preis je izjavil, da je dvomljivo, če se udeleže gališki Poljaki te razstave, ker bi to ne bilo ljubo avstrijski vladi. Varšavski Poljaki pa so svoje sodelovanje že obljubili. Predsednik dume, Gucz-kovv, je izjavil, da se bo Rusija oficielno udeležila razstave, treba je za to dobiti samo dovoljenja legislativnim potom, kar se bo zgodilo že v prihodnjem zasedanju dume. Vodja varšavskih Poljakov, knez Lubomirski, je zagotovil udeležbo Poljakov v slučaju, cla dopusti ruska vlada konstituiranje posebnega razstavnega odbora za ruske Poljake. Ministrski predsednik Stoljr-pin se je, izjavil napram ravnatelju Preisu, da bo ruska vlada dovolila udeležbo Poljakov na praški razstavi, ako ne bodo ruski Poljaki s tem zasledovali nobenih političnih ciljev.
Nova bolgarska opera. Bolgarski glasbenik Dimitrij II. Georgijev je uglasbil opero »Tabirbegovica«, kateri je spisal libreto znani bolgarski pesnik Mihael Georgijev. Skladatelj je pripravljal to opero tri leta, in sedaj se vrše v Sofiji tudi velike priprave za njeno uprizoritev. Dimitrij Georgijev je že znan na glasbenem polju. Svoje-časno je za odkritje spomenika earu-osvoboditelju uglasbil koračnico, za katero ga je tedaj nagradil ruski car Nikolaj II. z redom sv. Stanislava li. vrste ter z zlato tobačnico, v katero jo bila vdelana carjeva slika in bri-ljanti. — Zanimivo jo, da so Bolgari letošnjo sezono dobili že tretjo novo izvirno oporo.
Prebivalstvo Spli.?:a šteje 19.074 Hrvatov, 1303 Italijane in 89 Nemcev, t. j. skupno 21.212 duš. V zadnjih desetih letih je naraslo za 309.1.
Srbski princ Jurii zopet nezado« voljen. V novem srbskem dvornem statutu je določen za princa Aleksandra letni dohodek 120.000 K, za princa Jurija pa GO.OOO K. Princ Jurij sedaj odločno protestira proti taki »krivici;'.
Pravi da je »starejši« kot Aleksander in da zato več rabi. Verjamemo.
Car in Tolstojeva dela. Hči umrlega pisatelja Tolstega, Aleksandra, jc dobila od carja dovoljenje, da sme izdati vsa dela Tolstega. Vendar pa smejo iziti prepovedani spisi samo v skupni izdaji vseh del.
Tolstoj in njegova žena. O zadnjih dnevih Tolstega pripovedujejo petro-grajski listi zelo značilna odkritja. Tolstega žena Zofija je bila pravi volk na denar. Kmetje so prihajali večkrat na Tolstov dvorec in se pritoževali čez njeno lakomnost in trdost? Prepovedala jim je živino pasti po travnikih in jemati suha drva v hosti. Tako je opazil Tolstoj nekega dne na svoje veliko začudenje, kako je gozdar, ki ga je gro-finja nastavila, da gozd varuje, vlekel kmeta, ki ga je dobil v gozdu, po tleh na vrvi. Kmet je bil prijatelj Tolstega. Tolstoj je prosil Čerkesa, da kmeta izpusti, ali ta ga je ozmerjal v imenu grofice s starim norcem. Tedaj je začel Tolstoj za Čerkesom teči in ga jokaje za kmeta prositi, dokler se ni nezavesten v prah zgrudil. Nato je ležal štiri dni v postelji. Grofinja Zofija je tudi prepovedala kmetskim otrokom jagode in gobe nabirati po gozdovih, in če so koga zasačili, ga je ostro kaznovala. Hotela je Tolstega popolnoma od sveta ločiti in njegovo prijateljsko zve-£0 s Turtkovim razdreti. Kdo se ne opominja tistih teatralnih prizorov, ki jih je giofinja uprizarjala, ko je zvedela za beg svojega moža. Pripovedovala je jokaje ljudem, da ne more cele dneve nič jesti, seveda samo vsled žalosti. Iz omedlevice je padala v ome-dlevico. Že takrat so pisali, da je Tolstoj pobegnil vsled tega, ker je žena hotela preprečiti, da bi mož pravico do izdajanja svojih knjig ruskemu narodu v prid podaril. Kakor kaže, so imeli nazori Tolstega jako majhen vpliv na njegovo ženo, katere trdost in lakomnost je v popolnem nasprotju z evangelijem njenega moža. In tako bo najbrže tucli pri bralcih Tolstega opazovati isti učinek kakor pri njegovi ženi.
LManste novice.
lj Somišljeniki, somišljenice — reklamujte! Včeraj je bil sestanek zaupnikov S. L. S., ki je bil namenjen reklamacijskemu postopanju in na katerem se je dognalo, da jako mnogo naših volivcev in volivk ni vpisanih v volivni imenik. Z ozirom na to ponovno prosimo somišljenike in somišljenice, da se takoj prepričajo, ako so v voliv-oem imenika. Danes in jutH so volivni imeniki na razpolago: Od 6. do 8. ure evečer: v »Rokodelskem domu«, v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva na sv. Petra cesti št. 101, pri Rep-aiku v Trnovem in v hiši poslanca Gostinčarja na Karlovski cesti št. 13. Danes zvečer od 8. do 9. ure bodo imeniki na razpolago tudi v »Ljudskem Domu«, II. nadstropje.
lj Javno predavanje gosp. prof. Dolenca: »Obisk pri .Jugoslovanih «, se vrši danes ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« v dvorani na galeriji.
lj Seja odbora S. K. S. Z. se vrši danes po predavanju v »Ljudskem domu«.
lj Zabavni večer »Kat. društva za delavke« v nedeljo v »Rokodelskem domu«, jc zopet pokazal, kako lepo to društvo izvršuje ne le izobraževalno, temveč tudi zabavno svojo zadačo. Kapelan g. Jane je v zabavno-poučnem nagovoru otvoril večer, društven zbor ga je s svojim izvrstnim petjem izborno nadaljeval, zlasti z novo točko: »Danes še ne«, in priznano dobro igralsko osobje je s tremi burkami tako lepo završilo večer, da se je vse občinstvo v najboljšem razpoloženju razšlo na svoj dom. Večer je počastil s svojo navzočnostjo tudi novoimenovani tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin, ki je bil društvu od njegovega početka zelo naklonjen.
lj »Glavna« posojilnica v konkur-eu. Včeraj je bil proglašen konkurz nad »Glavno« posojilnico. Zgodilo se jc, kar je bilo pričakovati. Če bi se to zgodilo prej, bi bilo za zadružnike še bolje. Primanjkljaja bo skupno okolu dva milijona kron, ki so ga zakrivili čgolj liberalni upravni svetniki in nadzorniki, ki bodo seve sedaj prišli ob vse in se bodo imeli razun tega še zagovarjati pred kazensko sodnijo. Za konkurznega komisarja je postavljen svetnik deželne sodnije dr. .T. Toplak, za začasnega upravnika mase pa dr. J. C. Oblak. Od likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice v Ljubljani«, nad koje premoženjem je razglašen konkurz, smo prejeli dolgovezno pojasnilo, ki pa ničesar ne pojasnjuje, marveč le prikriva pravi položaj te uosoiilnice.
Ker vsebuje to pojasnilo tucli neutemeljena sumničenja, ga ne priobčimo v celoti, marveč le v izvlečku. Kdor je namreč prebral »Slovenca« od pretočene sobote z dne 11. t. m., ta si lahko napravi jasno sliko o stanju te posojilnice in nje zavoženosti. Ker trdi »pojasnilo«, da je do sedaj podpisanega 1,346.000 K za garancijski zaklad, a primanjkljaj pa znaša po istem »pojasnilu« le 1,200.000 K — kar odgovarja samo izgubi pri posojilu, ki so je izplačalo dr. Hudniku, — se resnično čudimo, da jo deželno sodišče razglasilo konkurz. Saj sledi iz tega, da je bila posojilnica v trenutku, ko se je kon-štatiralo, da je že tako narastel garancijski zaklad, aktivna za 146.000 K. — Zato nam pa pojasnjuje to »pojasnilo« nadalje, da niso bili vsi oni, ki so podpisali prispevke po 1000 K od 5 K deleža, solventni, torej se tucli garancijski zaklad ni mogel upoštevati. (Ali je dr. Hudnik tudi podpisal po 1000 K od 5 K deleža, dasi ne more niti svojega dolga pokriti?) Kako je pa prišel likvidacijski odbor do trditve, cla je po »dolgotrajnem posvetovanju« izračunal, da je samo 1,717.350 K dvomljivih terjatev, ki so pokrite z le 525.488 K, tako da preostaja konečno nepokrit in neizterljiv primanjkljaj 1,200.000 K, to nam je pa nerazumljivo. Saj znašajo, upoštevajoč samo Iludnika, Megliča in Lenarčič & Domicelja, dvomljive terjatve 2,142.000 K, ki so pokrite z le 494.000 K, torej je že pri teh treh korifejah 1,648.000 K izgubljenih. V resnici drzno čelo se mora imeti, da se pošlje tako »pojasnilo« v tako resni zadevi v svet in za norce se mora imeti vse ljudi, ako se upa, da bo sploh kdo takemu pojasnilu verjel. To je predrznost, da si upajo gotovi ljudje še sedaj norce briti iz nedolžnih žrtev »Glavne posojilnice« ter tem načinom objednem ščititi krivce, ki spadajo že zdavnaj v prostore za Justičnim trgom.
lj Konkurz »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Kar se je moralo zgoditi, to so je tudi včeraj zgodilo. Včeraj zvečer je razglasilo deželno sodišče konkurz nad premoženjem »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Včerajšnji »Slov. Narod« še stavlja za zgled, kako se je drugače postopalo pri polomu v nemški »Zadružni zvezi« na Koroškem. Trdi, da se je tam »vesoljno klerikalstvo« trudilo, omogočiti mirno likvidacijo, da se prepreči konkurz, da pa ravno nasprotno postopa naša stranka v slučaju »Glavne posojilnice«. Res je, da so se avstrijski škofje zavzeli za to, da se pomaga nemški »Zadružni zvezi« v CP-lovcu in v to svrho so podpisali garancijski zaklad. Zakaj pa tega niso naši liberalni matadorji storili, da bi bili »Glavni posojilnici« pomagali, kje so bili takrat meceni liberalni, katerih narodno in strankarsko požrtvovalnost tolikokrat v nebo povzdigujejo liberalni listi? So se li bali žrtvovati v olajšanje gorja svojih strankarskih somišljenikov del svojega premoženja ali vsaj s svojim podpisom omogočiti ono akcijo? Pribijemo, da so se ravno naši poslanci in edinole naši poslanci trudili na Dunaju v zadevi »Glavne posojilnice«. O Hribarju je le »Jutro« poročalo, da je bil tačas šel zdravja iskat opravljajoč zavarovalne posle v Dalmacijo; najbrže je v morju zaklade iskal, s katerimi bi pokril primanjkljaj pri »Glavni posojilnici« v Ljubljani. Kar se pa tiče trditve, da. želimo, cia bi vložniki »Glavne posojilnice« kaj izgubili, je pa ravno nasprotno resnično, o čemur se je lahko vsakdo prepričal, kdor je le količkaj zadnje dni naše liste prebiral. Zavijati in napadati ter neresnice trositi je lahko in to je edina navada, ki še druži naše liberalce. Opomnimo še, da Weiss in Kayser v Celovcu nista špekulirala za svoje žepe in za svoje lastno osebne koristi, da pa so Kayserja v Celovcu takoj zaprli, proti Weissu pa takoj izdali tiralico, dočim so mnogi osebni špekulantje v Ljubljani še vedno prosti.
lj Potresni sunek so čutili danes po Ljubljani okoli pol 1. ure popoldne.
l j Požar v dr. Tavčarjevi hiši. Vče-rajšni požar v dr. Tavčarjevi hiši bi bil jako usodepoln, če bi bil nastal ponoči. Gotovo bi v tem slučaju vpepelil vso hišo in mogoče bi postaia žrtev nesreče tucli kaka oseba, ker je bila že včeraj situacija zelo nevarna. Ogenj se je tako hitro razširil, cia gospa dr. Tavčarjeva, ki je bila v stanovanju, ni mogla uiti več skozi vrata in priti na prosto vsled švigajočih plamenov. Prihiteli ognje-gasci so jo morali rešiti po lestvi skozi okno iz II. nadstropja. Gospa si je v stanovanju osmodila. lase in je prišla na cesto po lestvi vsa okajena. Policija je alarmirala o požaru tucli štacijsko poveljništvo in orožnike. Splošno pozornost je vzbudil nadzorovalni garni-zijski častnik, ki je prijezdil na konju nadzirat došlo vojaštvo 27. pešpolka. Naval ljudi k požaru ie bil velika nsk.
Kadilo se je skozi vsa okna II. nadstropja na Bregu in v Salendrovi ulici. Dr. Tavčarja, ki je že odšel od doma, je obvestil o požaru trgovec Golob. Dr. Tavčarju in gospej je bilo zlasti žal za lepim papagajem, ki je v ognju poginil. Ohranjena je ostala dr. Tavčarjeva dragocena knjižnica, v kateri je do 4000 del. škoda se ceni na 20.000 do 30.000 kron.
lj Za ljubljanske občinske volitve nameravajo postaviti kandidate tudi »narodni socialisti«, katere v kratkem obišče poslanec Klofač. Svoje kandidate v svojem listu »Narodni Socialist« že naprej priporočajo, češ: »Kdor ne čuti potrebe, pustiti se za nos voditi od samih vase zatelebanih liberalcev, ta naj glasuje z nami.« Da liberalci kandidirajo tudi v III. razredu, je po mnenju narodnih socialistov proti logiki in »smrten greh in direktna oslarija«, in potem, ko so prijeli tudi »debelega demokrata Dolfeta«, pravijo prav resnično v svojem listu: »Skratka, liberalna politika ni socialna, to nam kažejo strgani in bosi, lačni in premrzli mestni pometači, mestni delavci, uslužbenci, nižji in provizorični uradniki itd., zlasti nam to jasno kaže izdajstvo delavstva pri električni železnici, katero je ob priliki štrajka zagrešil občinski svet iz strahu pred Nemcem, ter povečal svoje izdajske medalje še s tem, cla ni odpravil niti nemških napisov z električnih vozov, kar je seveda — narodno, liberalno da le kaj. Tudi polom v Glavni posojilnici je oberliberalski, kaj gg. Turk, Predovič itd. Kaj vam mar, če ste spravili v največjo bedo, strah in ob ves kredit razne bedaste naprednjake, samo da ste vi, gg. liberalci, naprednjaki, programi itd., lahko igrali ulogo graščakov, veletrgovcev, bankirjev, vseslovanov itd., itd.« — Liberalce ta družba torej že prav clobro pozna, saj je med njimi zrastla; če bi delo S. L. S. opazovala skozi pravilna očala, bi morala pošteno priznati, da je to delo pravo in edino ljudsko delo. — Kakor čujemo, se danes popoldne vrši sestanek gostilničarjev. Mladini so se nedavno pritoževali, zakaj občinske volitve še niso razpisane. Kakor se nam zdi, se to skoro gotovo radi tega še ni zgodilo, ker magistratovci ne morejo dobiti kandidatov. Da se oglase vendar »primerne« osebe, ki bi hotele liberalnim veljakom kimati, nameravajo prihodnjo nedeljo prirediti deset shodov, v velikih skrbeh pa so, kaj bi na teh shodih govorili. Ti liberalni »shodi« so tako dolgočasni, da se je zadnjega shoda »pri sodčku« udeležilo komaj 30 oseb. Ljudje Ribnikarjevih izbruhov, ki nimajo nič skupnega z občinskim gospodarstvom, nočejo poslušati.
lj Kako bi delali klerikalci s slovenskimi obrtniki. Pod tem naslovom je. prinesel list »Jutro« v nedeljo notico, ki je od kraja do konca zlagana in ki ima namen z lažmi S. L. S. v očeh ljubljanskih obrtnikov ob kredit pripraviti. Laž je, da je svetovalec Rojina požrl drugim obrtnikom delo in sam za drag denar napravil za mestno posvetovalnico nove sedeže. Res pa je, da se je delo po okrožnici oddalo, in sicer mestnemu svetovalcu Rojini zato, ker je bil izmed ponudnikov najcenejši. Laž jc, da se je nabava čepic za mestno policijo odvzela Waneku. Ta niti ofe-riral ni; pač pa se je delo Kasiku oddalo ker jc bil najcenejši ponudnik. Ravno tako je neresnica, cla je stavbin-ski mojster Ogrin občino odri in stavil veliko dražjo ponudbo ko drugi stavbeniki. Res pa je, da je bil stavbenik Ogrin stavil najcenejšo ponudbo. Vobče se je delo oddalo tistim, ki so stavili mestni občini najbolj ugodne pogoje. In tako je prav! Mestni magistrat ni za to tukaj, cla bi delal politiko, ampak za to, da vestno in clobro gospodari. To je prvo načelo, katerega sc drže mestni svetovalci in tudi finance ljubljanskega mesta bi bile precej ugodnejše, ko bi se bivši liberalni magistratovci tega načela držali in ne uganjali politike. Da je ros to, kar trdimo, se vsak lahko prepriča na magistratu.
lj Izpremembe v »Mladiki«. Poroča se nam, da hoče gospoda, ki sedaj gospodari v »Mladiki«, ta zavod popolnoma reformirati. To se je že pokazalo s tem, da. je povzročila odstop zaslužne predsednice gospe Milice Hribar, ki je vzorno skrbela za gmotni položaj zavoda. Struja, ki je sedaj prišla do veljave v »Mladiki«, se kaže v tem, da sc hoče kot nadzorno damo v »Mladiki« nastaviti gospo dr. Hudnikovo. Doslej je bil zavod za gotove ljudi menda vse premalo »no-bel«, kakor bi Slovenci imeli že preveč dobrih gospodinj. Menda bo pa končno vendarle prišlo do toga, da si bo gospoda želela nazaj časov, ko se je trudila za zavod gospa Milica Hribar, katere odstop so povzročili s krutimi žalitvami, namestu da bi ?. Ijubeznjivim
postopanjem zaslužni predsednici poizkušali zaceliti rane, katere ji je zada) njihov prvak Ivan Hribar.
lj Kako imenitno se ceni v ljub« Ijanski mestni zastavljalnici. Protek-cijsko nastavljanje mestnih uslužbencev, ki je cvetelo pod županovanjem Ivana Hribarja, že rodi lepe sadove v mestni zastavljalnici. Tako se tisti gospod, ki ga je Hribar imenoval za cenilca zlata in biserov, radi tega nič bolj ne razume na zlato in bisere, ker Hribarjev dekret še ne da za take stvari pravo sposobnost. Že lansko leto se je primerilo nekaj, da se je zdelo upravi modrejše za nekaj časa za gotove predmete proglasiti cla se jih več ne jemlje v zastavljalnico. Kako imenitno je pri mestni zastavljalnici urejeno, priča tudi to, da je nedavno neka tukajšnja oseba zaslavila pozlačeno verižico, a zastavljalec jo je vzel za — zlato. Jutri bo zopet razprodaja. Dobro bi bilo, da bi vladni komisar Laschan dal vse predmete še enkrat pregledati od zmožne osebe in šele potem dopustil razprodajo. Bati se je, da bi ljudstvo ne bilo pri razprodaji oškodovano.
lj Srbski kralj Peter se pripelje danes na poti v Rim, kakor smo poročali mimo Ljubljane.. V Ljubljano se pripelje dvorni vlak ob 7. uri 25 minut zvečer. V Ljubljani bo stal dvorni vlak 5 minut, v Logatcu 5 minut, v Št. Petru 2 minuti. Na peron južnega kolodvora v Ljubljani vstop občinstvu ne bo dovoljen.
lj Ravnatelj obrtno-pospeševalnega urada. Ministrstvo je potrdilo imenovanje g. inž. Vladimirja Remca za ravnatelja obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani. Gosp. Remec je deloval dalje časa v Ameriki, odkoder je že nastopil pot v domovino. Kakor se nam poroča, se mudi sedaj v Parizu. Novi ravnatelj obrtno-pospeševalnega urada je brat ravnatelja tukajšnje slovenske trgovske šole gosp. B. Remca.
lj Nadzbrstvo deželne doklade ima svoje uradne prostore na Turjaškem trgu v bivšem Katoliškem domu.
— Slovensko gledališče. »Na Do-lovskem gradu« je igra madjarske pro-venijence. Stoji docela v četrt stoletja stari tradiciji francoskega »Sitten-stiicka«, ima staro Sardoujevo tehniko in se suče krog že docela obrabljene snovi reševanja časti potom dvoboja. Milieiž je vojaška mala garnizija. »Komedija« brez duha in esprita, pisana s šablonsko rutino teatralike, brez ene same umetniške poteze, zanima nas Slovence, res ne vemo — »Rosenmon-tag« bi gutirali, a taki fabrikati nas ne zanimajo, ker so nepotrebni. Igralo se je dobro, samo konec je bil ob tri četrt na 11, medtem ko je bil naznanjen ob desetih. Kdaj pride ravnatelj do spoznanja, da ta opomba, ki jo poleg mene ponavlja že opetovano »Laibacher Zeitung«, ni šikana, ampak nedosta-tek, ki se mora odpraviti. Kostumi oficirjev, izvzemši Nučiča, so bili silno slabi in niso imeli na sebi nič kavalir-skega. Nučič-Tarjan je bil prav dober, isto Bohuslav-Bilicky; Bukšek in Šimaček sta bila zadovoljiva, vsi štirje pa niso imeli vojaških kretenj, dasi so se trudili. Merlin - Skrbinšek nam je ugajal, Wintrova - Vilma, Szentirmay-eva- Šetfilova in Domahazy - Danilova so prav dobro igrale in imele naravnost pompozne toilete. Molek - Miško je ustvaril po nepotrebnem karikaturo. Inscenacija igre je bila dobra, nekaj strašnega pa godba za sceno. A. R.
lj Milijonska dedščina. Zapuščina pokojnega Desidera Zebala znaša točno 927.847 K, pri čemur pa niso vračunane obresti. Pokojnik se je že pred smrtjo proti neki osebi izrazil, cla je v kratkem času že postal milijonar. Ker obresti od hranilnih vlog že več let niso bile dvig-nene, je čisto gotovo, da znašajo nad 80.000 K. Zapuščina bo potemtakem znašala vsekakor nad 1 milijon. Ves ta denar bo ostal v domačih rokah, ker tuji pokojnikovi sorodniki ne pridejo več v poštev, ker so se javili že štirje domači bližnji sorodniki, med njimi trije sinovi pokojnikovega brata, neki dimnikar in čevljar Zebal iz Kranja. Sodni sluga Bogataj baje sedaj ne pride več v poštev. Oporoke doslej niso našli in je menda tudi ne bodo, zakaj doslej je ostal ves trud brezuspešen — v veliko žalost raznih tujih daljnih sorodnikov, ki so z gotovostjo računali na to, da se jih pokojnik spomni v oporoki z bogatimi legati.
lj Umrl je železničar južne Železnice Franc M i h e 1 i č.
lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Marija Karmela Velikanje, učiteljica-redovnica, 26 let. — Andrej Hrastnik, čevljarski pomočnik, 63 let. — Ludo-vik Japelj, zasebnik, 23 let. — Vladimir Kladoroti, brivčev sin, 8 mesecev. — Beti Nolli, zasebnica, 62 let. — Ferdinand Tessaro, sin metlarskega pomočnica, 9 mescccv*.
lj Prezgodaj. Komaj se je temperatura izpremenila, že se je oglasil s svojim »griču« ljubki ščinkovec. Na vejici sedeč tako glasno poje, kakor bi bila spomlad že pred durmi. Pa se je bržkone za letos zmotil, kajti priti mora še sv. Matija, ki, kakor znano led razbija, če ga ne dobi, ga pa naredi.
lj PogreSa se od dne 28. decembra 22 letna posestnikova hči Alojzija Klop-5ič iz Velike llovne pri Trojani. Dekle je navedenega dne odšla od doma in se udinjala dne 15. januarja t. 1. pri nekem posestniku v Prhovcf h. Ko pa je zaznala, da jo pride oče iskat, je zopet pobegnila. Klopčičeva je nekoliko slaboumna, je majhne, šibke postave ter bledega obraza.
lj Za Rokodelski Dom v Ljubljani je daroval g. Pavel Seemann, tvorničar v Ljubljani, 10 K. — »Prometna zveza, krajna skupina Ljubljana«, je po g. načelniku Koleša v isti namen darovala 5 K. -— Bog povrni vsem darovalcem!
lj Nevaren žganjar. Nek 36 letni žganjar že dalje časa s svojo družino, posebno še z ženo, zelo grdo ravna ter ji grozi, da jo usmrti. Tudi včeraj sc je spravil nad njo in ker sc je bilo bati, da grožnje ne udejstvi, so poklicali stražnika, ki je nasilneža aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
lj Kazenska obravnava Pire contra dr. Novak in Lampret se vrši jutri v sredo 15. t. m. ob deveti uri dopoludne, soba št 28.
lj Poročila sta se sluga Val. Gre-gorš z gdčno. Anico Koprivec.
SLOVENCI V TRSTU.
38.000 Slovencev so oficielno našteli v Trstu in okolici. Ta številka je mnoge zelo iznenadila; seveda je tržaški magistrat precej potvarjal, vendar spričo toliko povdarjane zavednosti tržaških Slovencev je bilo pričakovati kljub različnim protizakonitostim večje številke.
Razne stvari.
Najstarejša hči avstrijskega prestolonaslednika pri prvem sv. obhajila.
Dne 2. t. m. je najstarejša liči našega prestolonaslednika princezinja Sofija v slavnostno okrašeni kapelici grada Konopišt prejela prvo sveto obhajilo. Skupno s svojo hčerko sta prejela sveto obhajilo tudi oče in mati, njujin najstarejši sin princ Maks (rojen 29. septembra 1902) je pa bil ta dan prvikrat pri spovedi. Sv. oče je mladi princezinji poslal brzojavko.
Dvoboj s težkimi pogoji. V Budimpešti sta se dvobojevala te dni honved-ski nadporočnik Bela Bencze in kan-celijski oficijal honvedskega ministrstva Losonczy. Pogoji so bili zelo hudi. Vzrok: V nekem kinematografu je nadporočnik potegnil sabljo, ker je domneval, da je fiksiral oficijal njegovo ženo, oficijal je pa potegnil revolver. Občinstvo je preprečilo, cla sc ni nič zgodilo. Sledil je dvoboj. Ko sta streljala iz samokresov. ni bil nihče ranjen, sledil jc dvoboj s sabljami. Nadporočnik je s tako silo preganjal oficijala, da ga je prignal do železne peči, kjer se je oficijal zelo opekel na hrbtu. Kljub temu sta se borila naprej. Pri osmem spopadu je nadporočnik ranil oficijala. Nadporočnik ni bil ranjen.
Velikanski požar v Bukarešta. Velikanski požar je uničil trgovino modnega blaga Lowre v Bukareštu. Škode je nad dva in pol milijona kron.
Na milijone zmrznjenih tičev. Od bregov Črnega morja poročajo, da leži ondi vsled zadnjih snežnih viharjev na milijone zmrznjenih tičev.
Nevarna vohunka aretfrnna. Veliko pozornost je v Lvovu večkrat vzbujala elegantna dama, ki je prihajala iz Varšave in se nastanila v riajelegant-nejših hotelih. Končno se je tudi lvov-ska policija pričela zanimati za to gospodično. Napravila je pri njej hišno preiskavo, ki je dognala, da je to nevarna vohunka v službi ruske vojne uprave. Aretirana dama je na vse mogoče načine poizkušala se izviti iz afere in je povedala tudi, da je njen ženin ruski ritmojster baron Struve v Varšavi. Policija je brzojavila Struvi, naj pride v Lvov. Baron Struve je res prišel In trdil, da se je hotel z gdč. Weber — •ako je ime vohunki — poročiti v Lvovu, ker se v Varšavi ni mogel, ker je ona katoličanka, on pa je protestant. Preiskovalni sodnik je povedal Struvi, da je ta njegova izjava neresnična, ker ie gdč. Weber — Židinja. Baron
Struve se je nato zapletel v taka protislovja, da je bil tudi on takoj aretiran. V Tarnovu je bil aretiran trgovec Gawrylowicz, oče osmih otrok, s katerim je bila gdč. Weber v zvezi. Kakor se kaže, se je policiji posrečilo priti na sled nevarnim ruskim vohunom.
Tajnost ciganskega tabora. Iz Bukarešta se poroča, da so izsledili cigansko taborišče in da so ob tej priliki odkrili grozne stvari. Nič manj kakor 23 ukradenih otrok jc bilo umetno ohromljenih. V glavarjevem šotoru so našli celo mučilnico in orodje, s katerim so trli otročičem noge, roke, jih slepili in jih drugače žgali.
Vodja roparjev prijet. Iz Rima poročajo: Kriminalni uradniki so preoblečeni v kočijaže aretovali v Palermu vodjo roparjev, Ballo, ki je hotel iti z nekim svojim tovarišem elegantno oblečen v gledališče. Ballo je bil strah okolice Palerma, kjer je njegova roparska tolpa izvršila nešteto umorov in roparskih napadov.
Angleška kraljevska ekvipaža zgorela. V Londonu je zgorela neka velika tvornica kočij in avtomobilov. Zgorela je tudi 200 let stara angleška kraljevska kočija, ki so jo rabili, ko se je peljal angleški kralj h kronanju.
Težka kazen za izdajo vojaške tajnosti. Francosko vojno sodišče v Nan-cyi" je obsodilo vojaka Simona, ki je prodal Nemčiji važen del nekega novega topa, na deset let trdnjavske ječe.
— Sina slovečega slikarja Giovanni Segantinija, so v Bcrolinu zavoljo sleparij zaprli.
Telefonska in brzojavna poročila.
JUDOVSKA PROCESIJA.
Dunaj, 14. februarja. Iz Galicije je došlo semkaj v dveh posebnih vlakih 2500 judovskih oštirjev, oziroma pro-dajavcev žganja, ki so vsled odprave takozvane propinacije v svoji eksistenci hudo ogroženi. Jude so sprejeli zio-nistični dijaki, nato so se pa uvrstili v sprevod, kateremu so na čelu korakali poslanci Mahler, Straucher, Stand in Breiter. Šli so v veliki deputaciji k trgovinskemu ministru dr. Weifikirch-nerju, ki je obljubil, da sc bo vlada, kolikor pač mogoče, ozirala na njihove želje. Nato so se Judi podali na dvor, kjer so v kabinetni pisarni pustili uda-nostno adreso. Potem so šli proti parlamentu, kjer jc njihovo deputacijo sprejel načelnik Poljskega kluba dr. Lazarski. Dr. Lazarski, načelnik Poljskega kluba, je deputaciji judovskih oštirjev odgovoril, da je napravilo čuden vtis, da jih je prišlo toliko na Dunaj, kar da ne koristi njihovi stvari. Vprašanje propinacije spada izključno v kompetcnco dežele. Nato so so Judje vrgli na kolena ter jokali, da jih jc komaj mogel potolažiti. Vrnili so se po Ringu v dolgem sprevodu, ki je vzbudil vseskozi veliko pozornost. Pred sprevodom so nosili tablice z napisom: »Točilci iz Galicije, ki so ob svoj kruh prišli.«
IZ VOJNEGA ODSEKA AVSTRO-OGR-SKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 14. februarja. V današnji seji jc Exner utemeljeval potrebo velikih ladij. Daniek je izjavljal, da so veliki stroški za oboroževanje nepotrebni, češ, če bi tudi še enkrat toliko izdali, bi vendar zaostali za italijansko mornarico. Zahteval jc raznih pojasnil od mornariške uprave, posebno glede ljudskega štetja, pri katerem so mnogo Slovanov, posebno Hrvatov mornarjev vpisali za Nemce.
SODNIJSKA RAZPRAVA RADI DOGODKOV NA LVOVSKI UNIVERZI.
Lvov, 14. februarja. Radi izgredov na lvovski univerzi 1. julija 1910, pri katerih je bil ustreljen rusinski visoko-šolec Adam Koczko, sc je pričela danes obravnava proti 101 osebi. Obtoženih je 37 visokošolcev, 33 gimnazijcev in 20 drugih oseb. dft so l. julija 1910 z revolverji oborožene udrle na univerzo in da so s silo hotele izsiliti svoje pravice. Obravnava bo trajala šest tednov.
KRALJ PETER.
Belgrad, 14. februarja. Danes ob 5. uri zjutraj se jc kralj Peter v spremstvu ministra za zunanje zadeve Jova-noviča in svojega dvornega spremstva odpeljal proti Rimu.
NEMŠKI CESAR.
Berolin, 14. februarja. Nemškemu cesarju, ki je nedavno na influcnci nekoliko obolel, je čedalje boljše.
SINOVI ANGLEŠKEGA KRALJA ZBOLELI.
London, 14. februarja. Tako prestolonaslednik princ valeški, kakor drugi kraljev sin, princ Albert, sta obolela na ošpicah.
MORILKA KUGA.
London, 14. februarja. Iz Calcutte se poroča, da se kuga v Indiji čedalje-bolj razširja. Vsak teden pobere črna smrt 10—20.000 ljudi! Pretekli teden jih je umrlo približno 12.143. Kuga nič ne ponehuje; od leta 1908. je približno devet milijonov ljudi za njo umrlo.
Znanost in umetnost.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenja.
3 K, vez. 4 K, po pošti 30 vinarjev več. Tako dobre knjige slovensko slovstvo po soglasnem mnenju kritike komaj pozna in celo drugi narodi nimajo v tem oziru kaj posebno boljšega pokazati, katoliški Nemci pa celo nič ne. Knjiga je neobhodno potreben kažipot za lepo vedenje v domači hiši, javnosti in vseh prilikah družabnega življenja, zato si olikanega Slovenca brez te knjige ne moremo misliti.
Deset evharlstlčnih pesmi za mešani zbor op. 112 zložil Anton Foerster. Cena partituri in štirim glasovom 3 K 50 h. posamezni glasovi po 40 h. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Priznani strokovnjak se jc izrazil, ko je pregledal manuskript teh pesmi, da jih je prištevati med najlepša cer-kveno-glasbena dela, kar jih je napisala Foersterjeva srečna in neutrudna roka. Omenjeni napevi se lahko porabijo kot obhajilne pa tudi kot blago-slovne pesmi, kadar ni blagoslov po rimskem obredu, in je dovoljeno peti v domačem jeziku. Strokovnjaško oceno prinese »Cerkveni Glasbenik«. Gg. or-ganisti, sezite v obilnem številu po obeh zbirkah!
Javna zahvala.
914
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2/w. sred. zračni tlak 736-0 mm
1 Stanje O Ca« opa- baro-5 1 zovanja j metra ' v mm
Temp«-ratur*
po Cclaiju
Vetrovi
Nebu
o « ..
>32
00
13| 9 z več. | 746 4 j 03 | sr. svzh. i jasno
I 7. zjutr. 7459 —0-3 ! si. szab. oblačno 14	i
| 2. pop, j 747 5 0 0 sr. jvzh. ,
Srednia včerajšnja tenip. — 02norm. —0-40.
rr	o to rs i^.
Cene veljajo /a 50 kg. Budimpešta, 14. februarja.
Pšenica za april 1911.....1157
Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 93
Rž za april 1911.......8 27
Oves za april 1911......970
Koruza za maj 1911......5 80
Efektiv trdneje.
Združeni obrtniki na Vrhniki izrokujo terrt potom vsem gg. obiskovalcem in prijateljem obrtništva, kakor tudi tistim, kateri so k veselici 12. svečana pripomogli, da jc tako sijajno uspela, prisrčno zahvalo. 200 K — čistega dobička naložilo se je za ustanovitev mojstersko bolniške blagajne na Vrhniki. V tem znesku opažamo, da imajo vrhniSki obrtniki tudi pri občinstvu Se veliko simpatij, za koje so odboi združenega obrtništva najprisrčneje zahvaljuje Na Vrhniki, dne 14. svečana 1911.
Franc Simon, 1. r.
t. č. predsednik.
Ivan Leskovec 1. r. Gašper Petkovšek l.r. t. C. odbornika.
CZ3CZ3CZJI II-ICZ3I_II_T
487 5
-je« čoj
Messmer
je v boljših krogih vsakdanja pijača. Ime »Messmer« je jamstvo za kakovost, dober okus in vrednost. Zavojčki za po-skušnjo (čistih 100 gramov) od K 1-— do K 2"— se dobe pri Anton Stacul, I. Buzzolini, Peter Lassnik, I. Jelačin, T. Mencinger, Mihael Kastner, A. ša-rabon in Anton Krisper v Ljubljani.
E=3C=IC
□ IZZIIZZJIZZI
ul
183
ob Dunajski cesti v Ljubljani in na Glincah pripravne in solnčne so na prodaj. Več so izve pri lastniku: I. Tribuč na Glincah št. 37.
vDražbeni oklic.
Na javni dražbi se bodo prodalo dna
SS18. februarja 1911 SS
dopoldne, ob 9. uri v Ljubljani, Emonska cesta 2, Tržaška cesta 51 in v Spodnji Šiški 231 in sicer 2 blagajni „Wertheim", pisalni stroj, pisalno mize, 4 konji z opravo, tovorni vozovi, žito, prazne vreče, 1 zlata žepna ura z verižico.
Reči se smejo ogledati pol ure pred dražbo v navedenih prostorih.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek XI.
dne 13. februarja 1911.
188
Dva moška
se sprejmeta na
4S9 2
STANOVANJE
v Študentovski ulici štev. 7. Več so
izve istotam pritličje, desno.
Pošljite 70 vinarjev
v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bo-dete poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 cm širok. Da se na mah vpeljemo damo 100.000 komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izbornosti ako je brez napake, denar nazaj. Zastori za okna oVrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili se boiletc, da dobite za tako mala denarja tako krasne — zastore. jj^g^
uosip Schreicb, I3lava 27, MoravsBia
i
t ♦
Upoštevajoč naraščajoče frcziiostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam jc sklenilo podpisano vodstvo v dosedanjih prostorih Kršč. socialnc zveze
H	odpreti
i brezalkoholni
bS
S oddelek gostilne
m
g Prlčetek v nedeljo 19. febr. ob 4. url popoldne §3	z malo slovesnostjo.
rgj Dobivala sc bodo gorka in mrzla jedila, mleko, kava Um jn čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje. — Postrež-3 nina (napitnina) se ne bo sprejemala. — Onim, ki žele HI imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival sc bo tudi zajutrek.
Za obilen obisk se priporoča
vodstvo hotela „Un!on".
m
486
(3)

M.'	. - 0»
lril|;tf\};,;po nizki
H.SUTTNERurarptrva+najrČJa (!(?ača I?
—- -exportna tvrdka ur,zlatnine
Tovarniška.- var- V stven a zri am k a :
r- v c-
Jr. LjaMjana Mestni trg jn srfebrrrine. b a sto a tovarna ur ViSv


Dolžan: »Iz dnevnika mladega po* redneža«. Ameriška humoreska po angleškem izvirniku. 1 K 10 v, vez. 2 K 30 v. Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Lepšega berila ne samo za mladino, ampak tudi za odrasle je težko najti kakor je »Dnevnik malega poredne-ža«. Spravil bo tudi najčmernejšega človeka v dobro voljo.
Usakčo ki boleha na želodcu
zahteual naj bi odločno ča se pripravljajo njegova jedila le z
jedilno mastjo
ker ta je po preiskavi dunajskega vseučilišča izredno lahko prebavna.
Želodčne kapljice
lekarnarja C. BRKOV, prej
Iarijaceljske Kapljice imen., s sliKo arijaceljske Matere Božje kot varstveno znamko
so najboljše, nad 30let preiskušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodeu, tvoritvi želodčne
kisline itd. Varuje naj se pred podobno gla-sečimi ponarejanji in pazi naj se na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom:
Dobi se v lekarnah. — Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, Dunaj I , Heischmarkt 2/4J2. fl steklenic ?a K 5'—, 3 dvojne steklenice za K 4-50 franko. 3207
Zidna opeka
Večjo množino dobro žgane rdeče zidne opeke se odda pri stavbinski tvrdki Filip Supančič, Ljubljana Subi-258 čeva ul. 5. 10
aiUBJ1' i
rnasrh
Zlatnina
srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
ženine in neveste
velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr.
I. VECCHIET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Rim iti
n/bo i/, kosm. ZObO-čist i i. sreči, stvo
IzdelovatelJ O. <5?eVtll
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7

□□□□□□□□□□□□□□aa
bolj majhna, s šestimi sobami se proda v Rožni dolini št 217,
blizu župne cerkve sv. Antona pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.
□□□□□□□□□□□□□□□D
meso! Kokoši! maslo!
Pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po pošti: goveje in telečje meso, sveie, zadnji del K 6—. 3—4 race ali kokoši za juho, mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 7-—; kravje mleko — naravno maslo K 10'30; kokoši ki zdaj že pridno neso jajca 1. 1910. zgod. rod, italjanske pasme, poljubne barve, zajamči se da Dride vse živo, franko povsod, po povzetju; 3 kokoši s petelinom K 7'-; 6 kokoši s petelinom K 14'—; 12 kokoši s peteli-251	nom K 24"-.
B. Margules, Bnczacz.
Prodajalna
z delavnico se odda za 1. maj v Gosposki ulici št. 7.	454 3
Blizu dveh kolodvorov In ne dalei od glavnega mesta se pod ujodnl.nl pogoji proda
hiša gostilno
z vsemi gospodarskimi poslopll, travniki, njivami in sadnim vrtom. Gostilna se odda s kon-443 cesijo. Naslov pove upr. ..Slovenca". 5
Za slabokrvne in nrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*—
BR. NOVHKOVIC, Ljubljana.
,K1IC
Stobro idoča
470 3
trgovina
se tiakoi odda d najem. Natančneje se poizve na Poljanski
cesti šteo. ?, o I. nadstropju.
Vsa £jubljana govori o tem, da je
aro! Slanitlšek-ova
pražetia kava
najboljša ! ! ! !
Katoliška
am
a
■ IllllllllllllltllSlli:illll1IlillMIIIIIIIIlllllllIIIII1IIII!MIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lllllllltllllllIllllllllllliniIIIIIUIlllIlI(ITIIllliIIIII)!CE(IEIIIIIIIIIIIIIIIllII|ltI|S(|||]||l|||||||i);f iiii
Tipki P1 7 llf^PH Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, WCaiv ii	i. vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest,
ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in sc mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga c lepem veden|n.
Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Sociologija.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10'80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezije $nton lV(edued
L del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5'40-Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
itiiimiimuMiMnimiiHummiuitiiiiimniiiiiiiiiiiiitiiiim^
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalttn. Roman. K 2---, vezano K 3•—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1'20, vezano K 2-20.
S. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest K 2-40, vezano K ii-40.
4.	zvezek: Ponižani In razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Jioman v štirih delih in z epilogom. K 3-—. vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrano pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Cbampol. — V. Levstik. Roman. K 1-(J0, vezano K 3-—.
1. zvezek: Hajdamaki. Taras SevCenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K .'J-40, vez. K 4 50.) S. zvezek: Dolina krvi. (Glonanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 580. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2'—, vez. K 3-20. Andrej ttofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K P40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1'80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobo slovanskih apostolov. K —-(50, skupaj vezan s 1. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitncr. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska, Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K i-00., vezano K 2-«).
G. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece-— 3. Sveta noč. — 4. Beg v Kgipet. — B. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Poter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta
na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—. 32. zvezek: Dolžan, lz dnevnika malega pored-
neža. K P40, vezano K 2'30. 13. zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek, K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spil 1-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in t ženska vloga). K —•50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025letnici
Metodove smrti (885-1910). K 1—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K l-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirojenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K—-80.
n — iiiMiimiii——i—»mwn
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2,	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roko! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —i). Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih viog.) K —'80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen pri' zor. (3 moške vloge.) — S. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dojanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v cneni dejanj«. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: I. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepoto. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vlogo: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —•80.
Navedene igro so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse našo domače odre.
Use h Knjige se dobe u KaioliJki Bukvami ^ Ljubljani, g KnSijarnl,Ilirija" u Kunju In I. Kroječ nosi. u Wmm mestu.
Izdajatelj: Dr. Ianacll žitnik.
Odgovorni urednik: Ivan štele.