60. *tev, Poštnina placana v gotovini. Q»lje9 ss-eda 30. maja 1928. Lefo X. v pondeijofc, Kredo in peteEc* Stane mesečno Din 7'~ za inozemstvo Din 20*—. Pösamei;,«a fttewiika 1 «Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredništvo in upravüiäivo t Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglaai.po tarffu. Telefon int. štev. 65. Obrtna vajeniška razstava v Celju. V Celju, 29. niaja. Tokrat so se oglaisili k besedi naij,- jnJajsi v obtniškem stanu. Postali smo in smo poslusali. Tudi mi neobrtniki. Tudi mi Visi, ki se zanimiamo za naša socijalna in liarodno - gospodarska vprašanja. Mi vsi, ki vidini-o, da skopa slovensku z^irulti-ai ne miore prerediti svojih otroik z lastnkn pridelkom. Mi VM) ** *& zaivedaimio, d'a je naša najtežja n^J°naIna nesreča izvoz živih. ne- ukin Ijudi, da postanejo v tujini helot- je Jn kar je se huje, odpadniki ocl last- nega rodu. BiJi sjdio stem, kar smo sli- sadi in vidiel-i, zadovolini. Mojster in ucitelj v obrlno-nadaljevalni soli se trudita, da kreneta bogate priroijene zmoznosti naših fantov v pra.vo sinier: do ljubezni in ponosa na svoje del« in svoj stum, do nuodernejših, rentaibilnej- ših produktivnib metod. Ustreči mora- mo znati tud'i najbolj raizvaienemn do- niacemu okusu, zabraniti moramo ne- potrebni uvoz. Usposobiti nuoramo naše iante, da bodo tudi v sluča.m izselitve zaslužiJi svoj kruh kot kvaJificirani delavci in da bodo za/vzemali v tujini eastnp pozicijo. To je bil cilj te bin- ko.štne. vaji>niške razstav-e v Celju. Kay>ta;v(j je otvioril y veliki dvorani Narcdtoe^a donna predsednik Sloven-, skega obrtnega društva v Celju gos-pod [van Rebek. Mailo razburjen je bil in ginjen. Pred 35 leti, ob začotku d ru- sty«., je pač težko niislil, da bode mo- g-oce na tak način skrbeti za naš slo- ven.ski obrtni naraščaj. Da bode tu. v nekdaj neinškem Gelju živela in delaJa tako dolga vrsta slavenskih mojstrov, pomocnikov, vajencev. Da bode mogel kot sedaj pozd'raviti doilgo vrsto odlič- nikov in publiko, ki so zaniina za dčinskih odbornäkov, za.stopnikav raz- ttih korporacij in društev. Tudi druge- ga obc-instva je bilo zelo rninogo. Velik aplavz so doživoli ml'ad.i govorniki: Pi- pan ova je zelo posreeeno podaila pe- sem prigodnico celjskega učitelja in pesnika g. Franja Roša, Mairtin Gor- nik je#tolniar(; in nazptaivl'janje importiranega ži- (lovske.m. Občiiiiski svet je za- vrnil prizive lastnikov avtotaJcs, ki se žive v glaivnem od dohodkov kake dru- ge obrti, proti odlmeri abcinske da.všei- ne na avtotakse. Dvema prosilceina, ki sta bila obcutno kaznovana, ker nista plačala cestne nakla'de, se je znižala kazen. Cinkairna v Gaberjn bo smela u])orabljati od J. julija. dalje saimo 20 kubik-metrov pitne vodie dnevno. Ga. Breisehka je prasila, da bi ji mestna obeina dala odškodnino za parcelo ob 'ijeni hiši v ulici Benjamina Ipavca; ta l^arcela se je uporabila za raizširje- nje ulice. Obč, svet jfe prosnjo zavrnil, ker je dotično parcelo po več ko 30-1 et- ni neniioteni uporabi smatrati za javno polest. Obc. svet jo sklen.il resolucijo, v kateri protestira proti določbi zako- na o državni hipotekarni banki, da se mora pupiJ/an'ni denar in denar avto- nomnih korporacij nalagati pri d'rz. hij)otekarni banki, in zahteva spre- niembo obligatnega v fakultatiyno vla- ganje. VodovodJni zadrugi v Zaivodni se dovoli napeljava vodovadnib cevi |)o mestnili parcelah za vilo g. Megliča brez odškodnine. Namesto bivsega obc. oclb. Felicijana se pritegne v finaiično- gospodarski in šolsko-kulturni odsek obc. odbonik Cepin. V tajni seji je obc. svet razpravljal o odskod'niniskem za- htevku rodbine vaijenca me&tne elek- trarne Jegrisnika, ki se je pri delu smrtno ponesrečil. Finančni in gospodarski odsek. Ar- htiketa sj;g. Jelenc v Mariboru in Šubic v Ljubllijami bosta izdeJala osnutke za novo mlestno .stamovanjsko hisO pri »Kroni«. 0 na.cinu, kako se naj zazi- da to stavbišče, bosta skilepala finančni in stavbni odlsek. Stavbni stroški so proračunami na töOO.tXX) — 1,800.000 dinarjiev. 0 predlogu finanoniega odse- ka, naj mestna elektrarna zaračunava mestni obcini tok namesto dosedanjih 2.50 Din le 0.52 Din za kilovatno uro, bo še razpravljal komibinirani finanč- ni in gospodarski in odsek za podjetja. Mesarjem-stojničarjem bo znižana ob- cinska taiksa za stojnice šele s 1. jarau- arjem 1929. Za drugo eta^po regulaci- je Hudinje od' Majdičeviega mlina do izliva v Voglajno prispeva imestna ob- cina 50.(XX) Din. Za film o rrnestu Ce- lju, ki ga bo izdelalto filmsko podljetje Bethke, je bil od obren kredit 3.500 di- nar jev. Del parcel na liribu sv. Jožefa, ki leže severno od poti, ki vodi mimo katpelic do cerkve, se ne bo zazidaJ, kex je tarn predvidon javen nasad'. SkJene se, nairočiti proračune za pog'Qzditev tega zemlijisca ter za renoviramje »Kal- varije« in kapelic. Za popr&vilo kapu- cinskega mostu, ki je zopet v zelo s-la:- bem stanju, je ctolocenih 50.000 Din. C. Hudolfu in ge. Viki Hajmamovi se j)iocla pod obieajnimi pogoji sta'vbna pad'ci'la na hribu sv. Jožefa. Stavbni octeek. Vacuum Oil Compa- ny v Zagrebu se dovoli zffrad'ba ben- oinske. postajo pred Celjiskim domain do 1. julija 1935 proti mesečni najem- nini 3(X) Dni. 0 prošnji Angiloi-jugosLo^ vanske petrolejske d. d., ki namerava zgrad'iti bencinsko postajo pred Ra- kuschevim sklaidiščem, se bo sklepailo \)o komisijonelnem ogledu. Mestna ob- cina bo zahtevala od vojaškega erarja, da jjrestaivi municijsko skladišče poleg okoliškega pokopalisča iz varnostnih raizlogov na d>rug4 primernejši kraj. Sklepanje o prošnji g. Frica Skoberne- ta za dovolj en je enonadstropnega go- spodarskega poslopja v Gregorčičevi ulici, ki naj bi s'hizilo za reanizo in za susilnico, se je odložilo. Obč, odJb. dl\ Kalan je ob tej priliki izjaivil, da velja za nekatere ceste in ulice v mestu prin- cip, da se nuorajo zidati tarn dvonad- stropna stanovanjiska poslopja. Ta1 Maurice Lehhmc — B. R.: Modri demant. (Dalje.) Da.« ^ -;Od teb petnajstih poslopij poznate stiri.« »Da«. »lS..lmat€ seznam ostalih enajstih.^ geu in *J "Ste ta seznam Pri Destan- noči.« 'lcei\ brezdvomno., danes po- »Da«. »In, kerinisiite riln , 4 • stimi naslovi L ^ se med temi enaj- poslopje, kjer se skI^ak nacm nahaJ'a pajdasi, ste narociU ^ "laz s SV(f !m Ganimardu, naj pÄnm P^^tolju odkrije inoje skrivftf prmce m ?Ne.« »Kaj naj to pomeni?« »To pomeni, da sem delai sam in d«i sem hotel kontaii napad izvesti sain n'\ lastno pest.« >.Potem se mi ni troba bati, ker se sodaj nahajate v moji oblasti.« } "Ni se vam treba bati samo dotlej, ^okIqt .se bom nahajeil v vaši obiasti.« ''*-- drugimi besedami: Vi ne mislite cstati dolgo moj gost, oziroma gost mo- jega kapitana.« ^Ne.« A-rsene Lupin je pristopil k Angležu in inu nalahko položil roko ma ramo. »Gujte, gospod Holmes. Ne zdi se mi vredno prereka.ti se z vami, ali bo- ste ostali v moji oblasti d'olgo ali ne. Vi v tern neugodnem položaju nikakor ne morete prepreciti tega, kar namera- vam z vami storiti. Torej koncajte!« ^Končajmo.« >Vi hoste dali častno be^edo, da ne boste te ladje zapustili, dokler so ne boste nahajali v angleskem vodovju.« »Dam vam castno besedo, da ne bom opustil nobenega poizkusa, ki bi mi laliko prinesel svobodo še predno se })oni nahajal v angleškem vodovju.« »Toda, za vraiga, ali ne veste, da je dovolj ena beseda, da vam to oneano- gočim. Vsi ti ljudlje so mi siepo pokor- ni. Ena beseda zadostujCs da vas vku- jfeijo v železje . . .« »Okoivie ni težko odkleniti.« ». . . Oiziroma, da vas, ko boste deset ini 1 j oddailjeni od obrežja, vržejo v vo- do.« »Plaiva.ti, bvala Bogu, znam.« »Dobro odgovarjQjte«, je vzkliknil Lupin in se nasmehnil, »Bog mi od- | pusti, bil sem jezen. Oprostite mi, moj- I ster, in ... koncajnuo. Uvideti morate, j da morarn podvzeti vse korake, da ob- varujem sebe in svoje prijatelje.« »Vsi koraJci pa so, žailibog, za.stonj. Tudi to monaite uvideti.« »Na(j bo, todia vi mi gotovo ne boste zamerili, ce jih vend'ar podvzamem.« »To morate.« >Torej naprej!« Lupin je odprl vrata in poklical ka- pitana in dva m.oi'narjiai. Oba mornarja sta zgrabila Angleia in ga preiskala. Nato st zirni do njega, ker ni moj ujetnik, am- pak moj gost. Koliko je vaša ura, ka- pitan?« >D\Te minuti črez pet? . . . Res je, are se ujemaü'o. Koliko easa rabite do Southamptona?« »Sedleni ur, če vozim bolj počasi. Tu- di hitreje gre.« »Rabili boste devet ur. Vi ne smote pristati, dokler ne odxjelje parnik, ki zapusti Southa>nupton o polnoci in pri- de v Havre ob osmih zjutraj. Saij me razumete, kaipitan, kaj ne? Tocrej, po- novim: ker bi bilo zaane in za nas vs« izredino nevarno, če bi se gospod Hol- mes vrnil v Francijo z dotično ladjo, ne smete prista/ti v Southaimiptonu pred eno uro zjfutrad.« »Razumem.« »Priporocam se vam, mojster. Na svidenje drugo leto na tern ali na onean svetu.« »Na svidenje jtutri.« Nekaj miinut pozneje je cul Holmes ropotanje avtoanobila, ki se je odda- l'jeval in kniadiu za tern so zatropotali stroji v trebuhu jailite s podvojenim hiruscem. »Lastovicai« se je pričelaJ preniikati. Okoli seste ure so zapustili izliv Sei- ne in prišli na odprto morje. Ob tern času je ze Holmes spal spanje pravič- nega na postelji, h kateri so ga prive- zali. * * * (Daje priih.) .¦-tr;>:; ~.~ ' N U V A U 0 i{ A < St~. 60 prinicip velja tudi za Gregorčičev.o uli- co. Izrazil je poiiiiLslek^?, tl;a bi gos-po- darrsko poslopje v tea ul'ici kvarilo zu- nanjo sli'ko. V Oliju se je itak že nmogo gresilo s pop'ustljivoistjo pri zgradbi bis. Koncno je bil sprejet predlog obč. odb. dr. Kalan a azironia d'r. Hrašovca, nag se zaideva od'llozi, dokler se ne bo rešilo principijielno vpnaišanje glede zgradbe dveh sušilnic, za kaiteri sta za- prosila i g. Skoberne i njegov sosed g. Zany. Obrtni in trzni odsek. Prosnji g. Jo- sipa Mozetiča za dovoljenje stojnice za južno sadje na Glaivnem trgu se ni ugodilo. Obeinski svet je izrekel meha- niku g. Francu Verku lakafllno potrebo za koncesijo avtoizvosčka, pri prošnji g. Vladimira Lipokla pa je zanikal lo- kal no potrebo za posredovialnico za makup in prodajo zemiljišč in za. in- formacije o daivicnih in d'rugili zade- vah. Odsek za občinska jtodjetja. 1. Vodovod. Stanovanjski koloniji »Lastni dorn/« v Gaberju se dovoli zgradba javnega vodnjaka. 2.Mestno pokopaliMe. Vojasko po- ko])ališče je v slabein stanju. Vojaki se bodo od&leji pokapaivali na bolniškein pokopališču. Na mestnem pokopaliscu bi bi'Ho treba urediti troje novib rod- binskih grobov in sestero groibnic. Fi- nančni refernt g. da*. Vrecko je prote- stiral proti tern investicijam na poko- paJišču. ki j.ili je predlagal referent obd odb. g. Koschier, oeš, da bi se s tern prekoračil sedanji proracun, kar pa bi se po njegavem minonju ne bi smelo dogajati. Obč. odb. dr. HraSo- vec je povseini praivilino zaivrnil' dr. Vrečka, oes, da sinrt ne catka na to, kedaj bo otbčina pripravila now, po- trebne grobove, ki .se bodo itak iahko prodaJi. Delo je treba izvršiti že sedaj, ne pa še le po Noivem letu. 3. Elektvarna. Mesto skladiščmka. pri rnestni elektrarni se je oddalo gosp. Antonu Gučku. Gena eiliektricneniu to- ku za razsvetljiavo je v Gelju nižja ne- go v dTugili mestih, cena tcuku za po- gon pa je previsoka. Zaito bo sedaj ce- na to'ku za pagon znižana na 2 Din (pri manj niego 25-kratni preklopni vrednosti), na 1.50 Din (pri 25- do 50- kratni preklopni vrednosti) in na 1 di- nar (pri več nego 50-kratni preklojmi vrednosti) za kilovatno uro. Gena ja- l'ovemu (slepemm) toku znaša 0.50 Din. podjetjem, ki oddajajo c-el'o slepi tok v onirožjo, pa zairaicuna elektrairna po O.JO Din za kilo-ampersko uro v dobro, Socijalno-politioni odsek. Po zatrdi- lu referent a je doslej v Gelju sodno od~ povedano okrog 30 vstanovainjskiin na- jemnikoim, od katerih si je baije večina že sainia preskrbeila stanovanja. Neka- terim strankam pa vemdarile grozi, da bodo v kratke.ni na cesti^; tein bo mora- la obcina po nioznosii preskrbeti dni~ ga stanovanja. V ubožni svet sta bila se naiknadlno izvoljena gg. Kaic in Kus. Zadnja tooka dinevnega reda je bila volitev rodnega upravnega odbora Me- stne hranilnice. Po županovem poro- čilu je bila seja ob 21.15 prekinjena, naikar so se vršila posvetova-nja med šefi občinskih klubov. Župan je ob 22. spo]-afzumno s klubi zaključil sejo in javil, dla s& bo ta seja nadaljevala v to- rek, due 29. t. ni. ob 20. uri. Volitev upravnega odbora Mestne hranilnice. Nadaljievanjie seje se je pri- čelo v torek šele par minut pred 21. uro. V upravni odb or Mestne lii'anil- nice je bilo izvoljenüi 5 saiinastojnih demakratov, 5 radikalov, 5 klerikalcev, 2 NeiiKja in 1 socijalist in toe od. samo- stojnib denioikraitov: gg. Fraaijo Dol- žan, Karol Goričar, dr. Ernest Kalan, Karol Loibner in prof. Fran Mraivijak; od radikalov: gg. Stefan Borlak, notar Frainc Burger, dr. Alojz Goričan, An- d,ro Posavec in Josip Zumör; od kleri- kalcev: gg. prof. Ivan Braeko, Miloš Holinjec, dr. Anton Kunst. Anton Mo> žina in dir. Alöjiz Voršic; od Nemcev: gg. Franc Rebeus-chegg in dr. Friderik Zangger;; od socijalistav: g. Valentin Koraavli. Obč. odl>. dr. Kalan jo v imenu klu- ba obč. odb. SBS izja.vil, da je volitev upravnega odbora Mestne hranilnice za sedaj preuranjona,, ker še ni rešena pritozba na državni svet proti raz- pustu pr,ejsnjega upravnega odbora. Zato klub obč. odibornikov SOS sicer ne bo skušal volitev upraivnoga odibora. onemogoeiti, pridržuje si pa glede jjraivniega stališča v sluoaiju, da bi bila pritožba na državni svet ugodno reše- na-, pcpohumia pj'oste roke. Protestiral je tudi, dia se volitev uprai\'nega odbora ;u- vrsi. i>o ristein proporou, na pods- lagi ktt/terega bi iniorali d'obiti samo- stojmi deimokraiti (5 imnndaitov. kakor jVim jie bilio že loblijaibljeno. Obc, odbor- nik Jvioiiiiftvl L je v inienu .socijalistov izjavil pi'ipi'avijenost za pozitivno so- delova/iije v Mpstni lyjuiuiliiici. — rp — Boj za Šoštanj. Že 10 let pred prevratam je prešla občina mesto Šostanj v slovenske roko in je ostiila v sLovenskih rokn.l) do lan- skega leta, ko je pri olx-inskih volitvah Jiieseca noveinibra jješčica tčiiinošnjih Nemcev začutila potrebo, da s pomoč- jo renegato\' in od nems'kega kaij)itada odvisnih Slovcncev —- delaivcev \n oiirtnikov — zavojujio, obcino in tako svojiin braitcem v rajhu j^okaže, da je Sostanj »nt-iniski«. Z nečuvenim teror- jem napram tovaxniskeniu dekivst\ru, ki je bilo eiio^ta.vno poizvano od svojih gospodarje.v na volilni shod, na kate- rein so je po znani inetodi preparirali, so res dosegli, da so clabili za netiisko listo, ki se je skrivaila pod gospodarsko sirnio, 1.56 glaisov in s tein 8 nuaindatov naprani devietim. ki so jib dobili slo- venski narodnjaki in socijalisti na svojih dveh lista.Ii. Kaksen nairnen so zasledJoivali soštanjski Nemci. ki jih — prave Nenice naimrec! — lahko sešte- jes na prstiJi obeh rok. se je pokaza.lo kmalu: v nemiskih listih v inozennistvu so izšli članki, v ka.terih so n-epouceni jiavnosti natvezali, da je v Šaštamju 150 Nemcev, ki pa nimaijo niti ene solo. Slovenski narodnjaki in tudi soci- jailisti, ki so v izidü volitev upravičeno gledali ])otvorbo pra^e ljudske volje. ni'so nijQgli mirno glecbiti; da bi bila. odvisna. gospodan-ska usoda občine in da\-koplace\iailcurile dübove. Prvi pa so pričeli z demionstracijami — Italijami sami v Zadru. Dne 24. so obhajali v Zaidru v.stap Itailije v sv-e- tovno vojno ob navzoenosti vojnih »ju- nakov« iz Italije. Ob tej priliki so jav- no padaite najholj ordinarne psovke na našo državo ter kralja in kraljico; se- zgali so ja^'iio tudi jugoslovansko za- stavo, ki so jo sneli z neke jugoslovaiir ske ladje v zadtski luki. Te demonstra- cije so takoj odjeknile pri nas. V Šibe- niku in Spliitu so naši deiiionstra.iit.ji? ob tej priliki tudi razbili italijanske trgoviine in v Splitu tudi okna na ma,- gistratu. Oglasil se je tudi Zagreb in celo Beograd. Tam so priredili dijaki v nedeljo protestn:o zboroivanje, na ka- lerein samerni je že došlo do spopadwr s policijio, kateri je daJ notranji mini- ster dr. Korosec strog nalog, da mora demonstraeije preprečiti. Do gilaviw? borbo med dijaki in poüeijo pa je pri- šlo vcenaj pred novim Dijaškim do- mom, ki ga je dad zgraditi kralj in je bii šele pred par meseci sLovesno otvor- jen. Dijaki so stali taimkaj v v€c sku- pinah in ogorčono demonstrirali proti Italiji ter proti nedeljskeniu postopa- nju žandarmerije, ki je s sabljami \- rokah razganjala. demons tränte. Nena- doma se je pojavil oddelek žandarnie- rije, ki je price! dijake pretepati s jju- škiniini kopiti. DijakL so se nato umaik- uili v notranjost Dijaškega doma in nadaljövali z.demonstracijami. To je sma.traia žtindarinerija za povod, da je napraviia Lienoralni naskok na Dijaski dorn.. Orožniki so s puškinimi kopiti razbili vhodua vrata in potem vdrli v POoicpje, ', katerem so bile kmalu raz- biti1 vsL- sipe in demolirano pohištvo. X >jiopad'j je jjilo 30 dijakov lažje, 5 pa težko ranjonih. Padlo je tudi vec strdov. J'anjeMce so pozneje prepeljali v bolnico. l'olicija je izvršila več areta- cij di.iakov, češ da so oni izzvali inci- dent. - Po.stopanje polieije proti na- cijOiirJni Giiladini je seveda vzbudilo vihar egorconja v beograjski javnosti in tudi v Narodni skupsc.ini, ki je za- čela \čera:j zopet s sejami. Samoobscbi unievno je, da nastopa v tej borbi KDK za vnrstvo naših nacijonahiih in gospodarskih interesov. Mi uvideva- mo, da mioraino z Italijani priti na ei- st o. mis Hm n pa, da ne samo tam, kjer :jc to Italijanom prav, temveö tudi ifuit, kjer smo. prizadeti mi. Bohs la. MoSki Cevlji Din 182'- MoSki polčcvlji . IÖ9- Ženskl čevlji „ 182*- Ženski polCcvlji „ 169'- OtroCji 31-35 . 110'- OtroCji 20—20 , 75-- OtroCji 22-25 . 5G1- Daniski ševro „ 185- Damski v barv. , 198'- Daniskl Iak „ I99"~ MoSkiizkravinc „ l.r>4- Mogkiizteletino , 163"- Kupite tukoj, dokler so šc iiizke cene In oglejte si izložbe ter ogromno zalogo v veletrgovlnl R. STERMECKI, CELJE. Hmeljorsko društvo v Žalcu. IV. poročilo Hmdjarakega drušlva za Siovenijo o stanjn hnieljskih nawufnr. Žitlcc r Savhijski dolinK 26. >">. 1928. Pred 14 dnevi v našem iiorocilu iz- ražena želja knieto\-a'l!cev ])0 izbolJKa- ii.ju \ lenienskih raiznier se ni izpolnila. Mnogo dcaja, mialo solnca in hladne n.oci so na d'nevneni redu in zabramju- jejo razvioj raistline in otežkocaijo obde- lo\a:nje hiineljnikov. V |.)osameznih in dobro obdelamb nasadih na žico so poganjiki že nad 2 metra. visoki, v nit-i>z škudljiv- cev. Zaloge znctsajo približno šo 2500 starih stotov. Drtistrcno rodslro. Kiroo» Kino (laberje. Sreda. 30. maja: »Pa- nika«. Filmska senzacija prvega reda. V glavni vlogi Hairy Piel. — Cetrtek 31. maja, petek 1. in sobota 2. junija: »Marji most«. Po slovitem Suderman- no\'em romafnu >\)vr Katzensteg«. V glavnih viloigali Jack Trevor in. Liszi Arna. Film spremil'ja ruski zbor ka- pelnika Nedzelnickega. Vsled izredno •velikih stroškov zvišane cene. — Pred- naznauiilo: »8vejk v ruskem ujetni- Mvu« in »Svengali«. (Paul Wegen er). Mestni kino. Sreda 30. maja: »Žena brez intend«. Ogromma pustolovska senzaicija. Izredmo lep film s prvovi'st- nimi berlinskimi igralci. Krasni na- ravni poisnetki iz Amerike, Kita-jbke in Japonske. — Četrtek 31. maja in petek 1. junija: »Sfilhf«. VeMilm iz cirku- škega živJjenja v 6 dejaiijih. V glavnih vlogah Alfred Lunt in Carol Dempster. Velika senzaeijai! — Pred'naznaiulo: »Na nočni straži«, »Prokletstvo na- dodstra*, »Cirkus« (Gharly Chaplin) in »Donna Juana* (Elisabeth JJorg-- ner). d Lolerija Junoslovenske Malice ob- sega »estosto dobitkov in sicer: 1 mo- torn o kolo 3 PII (francoska znaiink:a), 20 koles »Tour de France« in »Luxus«. 19 dektričnih svotiljk,- 25 feairbidnih s-veliljk, 50 gumije.vih plaščev, 100 zračnih cevi za kolesa, 100 pump za kolesa, 100 kolekcij orodja in lepila in 185 zvoncev z zastavicami. Žrebanje se vi'si 1. julija. Izžrcbaiie številke bodo objavljene v vseh slov-enskih dnevni- kib. Dobitki se oniin, ki jih zadenojo, dostavijo na diom. Srecke po 10 Din so naprodaij pri vseh podruznicaJi Ju- goslovonske Maitioe v Sloveniji, p0 raz- nih ljubljia.ns.kih trafikah in knjigar- naih ter pri Jugoslovenski Ma-tici v Ljubljani, Šelenburgoiva ulica 7/11. PoRe za obracunavanjß uslužben- skega davka se dohe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva .1 .."••'¦¦•• 00 »NOVA DOB Ac Stran 3. Boss&ače vesli* d D<;oje prireditev Glashene Malice v Celju. Doslej je priredila celjska Glasbena Matica že štiri zelo lepo Lispele produkcije gojencev. Kot na- dal.jnja prireditev se vrši v saboto, dne -. junijii ob 8. zvecer v veliki divorami Narodnega doma klaivirski v-eeer Glas- lieiie Mart ice, na katerem bodo naisto- pili gojenei visje stopnje z zelo zani- ULivini spovedom. V nedeljo, dne 3. ju- nija ob 11. dapold'ne pa se vrši v veliki •dvorani Narod'nega d'onna zakiljucna (šestai) prod'ukcija gojencev lraladin- skega zbora. pod vodstvam g. (\. Preg- lja in komorno glasbene sole pod. vod- slvoin. g. ra'vn. Sancina. Obeinistvo opo- zarjamo na ti d;ve lepi glaisbeni pri- reditvi. d Cvetlit-ni dan drz. krajemie eaščitc dece in mlndine v Celju se vrši 2.-ju- nija. Prebitek te huTnainitarne akcije je namenjen izkJjučno ubogim otro- kom. Zato prasimo blaigohotnega raz- umevanja in Ijubeznjive naklonje- nosti. d Redni sestanek Manor kraj. org. üDS v mestu Celju odpade danes radi abcnega zbora DraLnaticnega društva. d Puko-vska dam 39. peš polka v Ce- lju se jo vrsila na Binkoštni pondeljek 28. t. m. na glaziji. Božjo službo sta ¦opravila gg. opat Jurak in prota C)u- dic. na kar jie imel g. podpaikovnik Do- lenc krepek nagovior na zbra.no vojia- stvo. Po defiliramju se. je vrnilo voija- stvo v vojašnice, gg. aficirji so pa po- vabili goäte polka, nied katerimi so bili zastopniki vseh ceLjskih ablasti, k nuali južini. Popoldfre so imel-i. vojaki na istem prostoru svojo veselico. d Cenejxi tok za reklamne svrJie. V poročilu o zadnjii seji mariboxskega obc-inskega sveta oitama. da je falska elektrarna pristala na znižanje con za tok. ki .-¦(.¦ |)(;j-abi v reklamme s-vrhe. P&- pusta hi bili deležni kanzainnenti, ki uporablj'ajio letno vsaj 1.000 kilovatnih ur za reklaimine svrtoe. Papust bi veljal za Oas od pol 7. ure naprej in sicer do uporablij«iih 1.000 ur 50%. za na- daljnje nre pa 75%. Občinski svet je izrekol zeljo, naj se vzame za zimii cas popustna doiba od 4. ure natprej in da so popusta udelozoni vsi interesenti )>rez razlike, violiki in niali, tudi ta.ki. ki poraibijo za roklanine nameno jnanj ko l.(H)t) kilovatnih ur na leto. Morda bi se izplaealo tudi ceüski Mestni elek- trarni. da bi se s tern vprasanjem ba- vila. d Siarlino gilmnje je letos v (lelju v splosnem nekaj živaiheejse ko v proš- iem Mu. Okrog ulice Zrinjskega v se- v(irnem delu mesta se grade tri novo ¦vile. Ta ulica d'.obiva sploli sedaj svojc koncno lice in se more mirno reči, da hods jt'dma cd najlepših stanovainjskih "ulic v Geliju. Ob tej priliki moramio tu- di pribiti niaeehovsko pastopainje se- daiijo večine v celijskem rnestntein sve- u n a pram tenm raizvijaijaceniu se delu Jllef a: Zakaj se ne prične s taliko po- jrebnim nasipavanjem ulice od vile g. ¦Urofoii ika na.prej? Ali je res potrebno, üa morajo prebivalci taimošnjih novili Jl>« toiriti v bfetu in vodi, oe le malo •üezuji?? To je, milo rereno. dolx>la. hvw,- dUmrii ste v celjski boTnišniei 27. t. m> ^^-letna Neža Vranko, licerka po- «estnika na Kalobju, 28. t. m. pa 31- j^etna Pavla Za.vršnik, hčerka cestnega djelaivca pri ok raj n em zastoiDU. Sinoei Jte umrl 20-letni Valok Al'ojzij. hlaipec pri trgoviki Kegl v Za-vodni. d V nedeljo zopet ne bo toka. Falska ^ktrarnn, sporoča, da bo v ned'eljio, tine 3-' lUn^a °^- 6- zjutraii do 5. po])0.1- ,l;i ^ (:^ju in okolici zaradi popravil d ^10^1'11 ukinjen električni tok. in n\i^yevni «°^* odbor za osnovne Kvmn\.^"'ske šok v Gelju - mestu ima ui? A** Petok« dne L JUniJa °b °- v , ' v zibornici iwestne osnovne KG It'. d Iz sodne službc Za soduika sta iiiMHiovana pra!V.na ' praktikanfei gg. Janko Ivarlofvsek in dr.'Robert Maršic pri okro-žnem sadišču v Gelju. ¦— Traj- no je upokojen vodja zemljiške kn.i'p 8". Josip Bogcvic pri okruÄncin sodišču \" Gelju. — Sodne počitnice prično le- *os po vesteh iz Beograda dne 1. julija 111 trajajo do 15.. avgusta. d Vrisilni pristanek aeroplana. Vc-e- l>aj ob pol 11. uri do])oldne je moral Pristati jeden aeroplau 4. zrakoplovne ^eto v Zagrebu v Škofji vasi pri Celju. •Aeroplaai je dobil na potu z letalskega mitinga- v Maribaru nad Skofjo vasjio motorni defekt in so ie moral spustiti na tla. Pri tern .se je aeroplan precoj })oskodoval, jede.n od vojaskih lietalcev se je pa potolkel po ustib. Aeropla,n so ¦u\ cas, diokler ga ne popravijo in spra- vijo vstran, vojaško zastražili, letalca sta se pa weraj jiopoklne vrnila z vla- kom v Zagreb. d Poroka. Porocil se j- na, se slovesna otvoritev prelioda pre- lozi mi jjrai/.nik 7. juwija. Tj'eba je bilo izvTtati skoro 300 kikenj za kline in drzaje ter se bodle na.pelo 150 m zi(v:ne \ rvi. Po otvoritvi bode pri Gdjs'ki koči sestanek vseh planink in planincev ter ]jrosta zaibava. Vabljeni so vsi prijia- toilji prirode, da na« tega dne posetijo v naj.obilniojäem številu in se oddolžijo Celjanom za trud pri obniovi naše naji- lepše točke v Geilj^ki okolici. Pot preko Hudič-eviega grabna na Celj.sko kočo je novo markirana z belorudečimi znaki. d 0 regulaciji Savinje ima danasnji »Sloveneic« sledeče poročilo: »Kaikor smo ze poračali, si je poseibna kainisija j pod vodistvom inž. Gagiča od direkcije vcda iz Beograda prosli teden ogleda- la polozaj na Sa:vi.n'ji in pritokih z n.a- menoin, da se definitivno utrdijo na- i-rti za regulacijo. V nasledniem na,va- jaino nekatere ugotovitve te komisije: Od predlozenih dveh načrtov je koiui- sija as\'oyilia prvega v proracunskein znasku od 18,890.000 Din. Ta nacrt se od dxugega razlikuje v toliko, da ne predvideva gradinje levostraiii.ske.ga obrežnega zidu med izlivom Sušnice in prvirn železniskim mostoin. Tudi so po torn ]irvem naicrtu izvrši re.gula.cija po- tokov Koprivnica in Sušnica loceno \'sak.a za sebe. Izvršiti je tre.])a regu- lacijo Hudinjie od niesta,, do katerega je regulacija že izvodena, t. j. od nioista pri posestvu g. Majdiča na Sp. Hudi- nji do iztoka v Voglaijno. Stroški v zne- sku 800.000 Din v celokupnem projek- tu za regulacijo Savinje in pritokov njso predvideni. Povodöm i/^iedbe re- .gulaicije se naj skuša izogniti dragim eksproprijaicijalm zeinljisca na levem hegu Savinje s pomaknitvijio cele tra- so v snieri proli pairku. Za regulacijo so sedaj razpoložljiva sledeca sredstva,: Drza.vna uj)rava je dodelila kredit po ¦i-OO.OOO Din, oblaistni odbor imaribor- ski jie zagotovil prispevek po 350.000 (Imaii'jev in v proračunu celjske mewt- ne obcine za 1. 1928 je predviden v te svrhe znesek 3 Jiiilijonov dinarjov, sku- i>a.j tedaj 3,750.000. Iz teh sraistev je treba izvršiti sledeča najnujnejša de- la: a) regulacijo Savinje od prvega že- lozniskega moista do Grenadirske brvi pod drugim železniškim miosiom vkljiučno z ustjein Voglajne, kar bo staio 3,240.000 Din. Z ostankom, ki naj we popohi'i s prispevki prizadetih čini- teljev do prora^unske vsote ©nega mi- lijona dinarjev se istacasnio izvrši re- gulacija Ložnice. Vsa nad&linja regu- lacijska dela se bodo morala izvrsiti iz .sredstev držaivnega investicijskega. posojila in iz konkureiumih prispev- kov. V investicijskem načrtu drž. po- Kojila je v te sva-be predvidenih 13 mi- lijoii-ov dinairjev, od kaiterih bi odpadlo nil obmocj.e Gelja in ofcolice 9" milijo- riGV. Že iz toll iifkuiteirili ugotovitev ko- lfllsije jie razviden velikanski cbseg projekta rcgulacije Savinje in potreba. dla se združijio država. oblaist. okraj in obcine v dd'ii za izvršitev velikopote./.- ne in wi Saivinjisko dicHno ži\ijonsko važne akoije.« d Prostocoljno gusilno di'uMvv v Ce- lju. ])riredi dne- 3. junija svoj »gasilski dJa.ii«, zdritzen z, liudsko veselico in tonvbolo v prid nabaivi moderno urejc- nega resilnega voza in pa ureditvi aim- bulancne s-obe. Ako se društvu ta nova pridobitev po-sreci, bode s tern od'po- imagano zc dolgo obi-uteni nujni javni potrebi. d Izgube in najdbe r Celju. Izgub- ljeno: zlat obosek in dvakrat po 100 (iinarjev. Naijdeno: črn dežnik in 20 j dinarjev v gottovini. d Porocil se je na Binkostno nedeljo v Hogaski SJatini g. Andrej Pecenko, ba;neni uradliik v Gelju, z gdc. Kristo l'redianovo iz Ptujske gore. d Zrdkoplovni meeting v Mariboru, ki. se je vršil an Bin-koštno nedieljo. je bil. sicer kolosalno obiskaji — miaribor- ski list! pišejo o 20.000 udoležencih — prinesel pa je obiskovalcem otbilo raz- ocaranja, ker so najbolj privlacno točke programa bojda vsled l^repovedi \"ojnega iministrstva odpadile. Tako so na pr. z letallia spustili mesto človeka s padaiorn slaiiMiatega mozica; bilo tu- di ni znanih vratoLomnih obratov v zraku. Ta ponesrečeni spored je vzbu- dil pri obiskovoilcih silno nevoljo in bode gotovo neugodno uplival na bo- doce podobne prireditve, ker se koncč- no za lasten deivar nikdo ne da za nos (/ /c /irciir. (Pi-vo ločo) siiH) iiiicli jiiiiiuJi čctrtoik v lvdši ükolici. Najbolj prizctdete so vaisi v pišečki sa- ri. Onieena so polja in vinogradi. Ker so bili ti kraji prizadeti. po toči tudi lainsko leto, je nesreca še toliko hujsa. — (P o t r e s) smo obcutili na bin- kostno nedeljio nekaj po 6. uri popol- dne.. Ljudje so se iruočno prestra:šili, dlruge skede pa ni bilo, d Znižana vstopnina na velesejmu. Uprava Ljubljanskega velesejma. je sklenila delno znižaiti vstoipnino za cbisk velesejuwi, ki se vrši od 2. do 11. jiunija. To znižamje vdja zlaisti za dr- žavne in privatne niaimeščence. delav- stvo in dijaištvo. Izdajia.jo se namrec vstopnice za dve osebi skupno za ceno 15 Din. Te v.stopnice se dobe le v ])red- prCidlaji. pri uradiu velcseijina )ekono- niat). Pozivaorruo vse stanovske oa'ga-ni- zacije, da nan-oce skupno za svoje čla- ne potrebno stevilo vstopnic. d Obrlna higijenn silno na.preduje n. pr. v Angliji, kjer ,se zavedajo veilike narodino-gospodarske skode. ki jo po- vzroei bolezien delaivca. V nekaterih kraj in so vpeljall za vsakega delavca »zdraiv.niško karto«, ki je slicna na-si delavski knjižici in ki jo miora imeti delavec vedno pri sebi. Tudi pri nas se je zadnja leta v pogledu obrtne higije- ne stoi'ilo že miairsikaj koristnegai, a ko- liko več uspehov bi dosegli, ko bi s<> vsak pasaimoznik dlovolj zamimal za napredek higijpne v oibrti. Kako važno je to vprašanje za delavca kot tudi de- lodajaik'a, ka'ze poweben oddelek na Stalni higijenski ra>zstavi na Velesej- mu v Ljubljwni. d Na steklini so letos umrli v za- grebški zaklaicVni bolnišnici že štirje ljudjte. Po navadi je stvar vedno jed- na in ista: ko ogrize jednega ailii dru- zega kak pes, se za. stvar dailje ne bri- ga in zanMidi pravi hip zdTavljeo poljih so elo obcutne, r Bombe mesto owmz. Policija je za- sl'edila na beograjiskem kolodvoru dva vag on a itaiijanskega vojnega mater i- jala,, namenjena za Bolgarijo. Ta ma- ter ijal, po vwini bombe, je bil d!ekla- riran za oramže. r Hudo slano so imeli v petek po- noči v vinorodtnih krajih ob Reni. Pri Bachruehu. Lorchii in okolici se ceni skodo na (>0%. Sraj«« čisto bele od 59 Din naprej, barvaste od 46 Din naprej. OfratniKi ool trdi Din 20, 13, 84, trdi 13 Dm. $atnoftintce od Din 12 50 naprej. jtogatic* od Dm 7,8G4 ?2"50» 55, SO925naprej Poliok&ice od Din 25, 50, 60, 65, 75 in naprej. Jfaramnkc Dm 25,30,35. Pa*<*vi od Din 15"— naprej. VeliRa izbiret! L. PUTAN, Celje Samo rnajlioljše kakovosli. Snujmo rnlekarne! Vladajoi'o krizo v nasem knietijstvu se skusa z raizličniini bolj ali manj uspesniini sredstvi odpraivljati. Škoda je le, da ostane mmogokrait le pri l>e- sedah ter je premialo dejan.i. V zadnjih letih »so zaceli, osobito v ljubljanski oMasti, posvečati mlekafr- stvu vecjo ])ozoirnast. Spoznali so, d? jo to panoga, ki daje k met oval cu skozi t-elo leto redne doliodke in ni toliko cdvi.sna od slučajnega v rein on a. Pri nas pa se ta še silno omalovažuje, češ: ml.eko je samio za atroke. Pri tern se no poni'isli. da predstaivlja raivno mleko velikansiko pi'emiozonje v našem narod- nein gospodairstvu. Sanno v Sloveniji. ki ima po uradni statistiki 210.340 molznih kraiv, ki dajejo pov.prerno po 1000 1 mkka na 1-eto, znasa to okroglo 31(i niilijonov dinarjev, ako računa- liio liter le po 1.00 Din. Dasi je donos mleka v Jugoslaviji na najvisji stapinji v Sloveniji, je ta v drugiih na.prednejsih drzavali nepri- merno vecji. Medtenn ko daije krava pri nas letno poivpiwno po 10(M) 1, da- je v Avstriji po 1650 1, v Švici po 2500 litrov, na Dan-skem po 2750 in na Ko- land^kem cello ]io 3200 1. Prva leta ]>o vojni je Avstrija uvažala ogromne nwiozine mleka tudi iz-Jugo'slarije, da- ises pa že pri del a in spravi na trg več, kakor ga potreibuje ter je posta.la ondi ta panoga kmetijstva eclen naijvaiznej- ših stebrov nj'ilwm»ira nnrodncuM <>-o- spodarstva. V celjsike.m sreizu. ki iiiKi okroglo 04.000 ]irobn7alcev. je po uradni sta- FresBlitev iwimte obrti. Cenjenornu občinstvu v mestu in okolici naznanjam, da se zireselim s 1. junijem iz Ozkc ulice st. 3 v Gospo^ko ulico St. 26 v novo hiSo gospoda Karla Mantela, nasproti pekarni yospodu Janiča. tar se vljudno pripornčam tudi v novem lokalu za obilen obisk. S spoStovatijem Josip Cwclber. akft-^ 5«-^ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjaiti, da sem 9««»ZI19I1II«9« pr»es®B*l sv^i*:> če^i arsSio obrt is nasproti staremu okrožnemu sodišču. Izdelujcm vsakovrsttic modne cevlje po meri za ženske in nioške, kakorludi Sportne, hribovske in tudi vsako njmaujSe popravilo. Vsa dda bom izvrSeval tofno, z dobrim matprija'om po zmernih cenali. Za dolo jainčim., Za obilon obisk se priporoča Martin KolŠek, čevljarski mojster, Celje, Samostanska 6. St ran 4. »NOVA DOB A« Stev. 60. tis-tiki 8.800 krav. Ker je poraba mle- ka po asebi j)ri il&s 0.12 1 na dan, se porabi letno 2,800.000 1, mecltcm ko se f?a dofoivsi 8,800.000 1. Množina ß inili- jonav litr,a se vecinoma uporablja pri gospodwii'Ktvu, bodisi za rejo prešičev ali teliekov ali na drug način. Vzrok Umiui shiibenRi vnovcevanju mleka je to, ker nimaxnio orsaniziranega mle- karstva. Posameaniku se ne izplača, nabavljati si dragih strojev, tudi ]e rrualo taikih, ki bi se n,a izdclovamje mlečnih izdelkov dobro spoznali. Zato bi bile primer ne zadruge ter se jili .je tudi v zadnjih letih v ljubljanski oblai- sti re.s ustanovilo veliko število, ki zelo dobro delajo ter donasajo kmetovak-em irmogo doliodkov. Pri nas se mnogokrat cu.je, da v bli- žini mest ni misliti na izdelovanje ma- sla in sira, ker se baje vse odvišno mieko spraivlja za dober clenar v nic- sto. Da tenau ni tako, priča gori na- vedeiia statistika, ki dakazuje, da se dobiva in. ostaja v naSem okolišu vzlic bližini meista še tako velika ranožina inJeka nepraivilno izrabl.jena. Najboljši clotkaz, da ta trditev ne drži, pa je mle- karna na Vrhmiki pri Ljubljani, ki jo ena največjih v Sloveniji, ko je vendav Vrhnika v bližini Ljubljano ter ima z njo celo železniško zvezo. Ta milekarna sprejema (Inefvno skoro do 3000 1 mle- ka ter je imela v 1. 1927 okrofflih 7 nri- lijonov dinarjev prometa. Tudi vprašanje strokoivno izvezba- nih moci za mJekarne ni tako hudo ka:- kor si marsikdo predstavtfja. Ce pomi- slimo, da so i 7x1 el oval i naiši Bohinjci sir in nuaslo prod nekaliko leti še na. najpriprostejši naein ter so se vendar preborili do modemega izdelovanja in pri tern vzgojili že niairsikaterega do- brega sirarja, ta'ko da delujejo že v vseih mlekairnab izvežbane mioči, je ta ]30ija.zetn popolnoma. odveč. Čestokrat se tudi sliši, da jo pri nas poraba mlecniih izdelkov prenMtjh-na. Kaan bomo z na'simi izddki, če bo na- stailo toliko nileikarn. Z vecjo produk- cijo pa se veča tudi poraba. Res je si- cer letos v apamiladi nastala kriza v sirairsttvu. ker niso miogli ljudje sproti od'dati svojih izdeDkov, AH nismo imeli takib pojHvav tudi v drugib strokah? Ta kriza pa livaJa Boigu ni dolgo tra- jala ter je dan« že toliko ijovpraševa- nja, da se je oena siru dvignila1. Ker je poraba pri na« v primeri z drugimi držtiivaimi še zelo inaila, ker pride na Oisebo koanaj 0.12 1 na dan, rroedtem ko porabd Avstrijec dnieYTio 0..6, Swear 1.2, Holandec 1.5 ter Danec celo 2,7 1, bi se daila ta ob uspešni propagandi stopnjovaiti v veliki meri ter je bila propaganda za večjo konzumiranje rruleka celo predmet zadnjega mlekar- skega kongresa v Zagrebu, ki je toza- devno storil tudi neke vaine siklepe. Tudi glede strokovnih knjig je že nekaij paskrbljeno. Med drugimi bi opozoril na mlekairsko knjižnico, ki jo izdaja priznami strokovnjak g. Franc Krištof v Ljubljani. Ta bo gotovo do- bra služila našim mlekairjem, zlasti ker jb pisana zelo poljudno, da .;o vsakdo dobro raizume. Z ozirom na to bi boteli opozoriti vso merodaijne kroge v naši okolici. da ratzmisljajo 0 tern, da-li bi ne kazalo usiainaviti v krajih, kjer xso podan.i za to potrebni pogoji, m'Jekarne. Bilo bi morda uspežno pokreniti to vpra&anje baš sedaj. ko j-e panekod slab izgled. za gotove pridelke, ko je zamiorila slana v gotmih krajih saxini Meet in trto. pa tudi tarn, kjer se pridelki ne morejo spraviti v denair kakor n. pr. hmelj. Ker bi si naiš poljodelec prizadeval gojiti v*eč in pa dobrib krav mildkaric, ko bi videl, da mai donaša mleko lep in stalen dohiodek, bi se dvignila tudi ži- Wnorejia, s tein pa bi se povecalo bla- g.ostanje, kar bi bilo gotovo v korist ce- lemu okrajju. Ustanaivljajte torej mlekacrske za- druge! (Teoretični in strokoviii nasveti se dobe tudi pri Zadružni Zvezi v Ce- lju. Op. ur.) Gramofon z več plošČami, skoraj nov, se poceni proda. Gaberje »Lastni dom« St. 124/1. Radio - zastopnike za vse večje kraje Slovenhe se i§če. Ponudbe pod » Radiozastopnik « na upravo »Nove Dobe«. NezrinüQ preseiifue. Cenj. občinstvu naznanjarn, da sem se preselil s čevliarsko delavnico iz Gaberja St. 14 v mesto Gosposka ulica štev. 9, zraven hotela »Balkan«. lzdelova! bom navadne, najfinejäe, kakor tudi luksuzne, športne, hribovske čevlje 7.-H, dame in gospode. Se priporočam za obilni obisk. čevljarski mojster CELJE, Goßposica uSica «H, 9. Zraven hotela »Balkan«. IÜBÖIOUDBO SO&O soln^ataspostbnim vho- IlkVlrlViHIIII VVMn ? • lit i % • ------------------dom hi elektr. razsvetliavo se odda za eno osebo event, dve ali za- konskemparubrezotrok.Naslovvupravi. Tovarna nogavic išče v Celju in v bližnji okolici mesta stanujoče kMi lii preraejo delo no doi ter bi opravljale mafienje. Ponudnice naj se zglase v soboto 2. junija t. 1. v dvoriščni stavbi Krekov trg št. 5 (vhod [z Gubčeve ulicc) ined V23. in l/24. uro. Proda se nekaj dobro ohranjenega pohiSiva po nizki ceni. — Naslov v upravi «Nove ciobe». Proda se mala hičira lesena,znotraj poceni maia msicai ometan3) I opeko krita in z malim vrtom. Vuraša se v Zavodni St. 25 pri Hladniku. Sprejrne se trg. pomočnik in kontoräst (kontoristinja) StarejŠe zanesljive moii. Prvi ako mo- goče s kavcijo. Ponudbe do 15. junija 1.1. Nabavljalna zadruga državnih usluŽ- bencev v Celju. in učenka z dobro šolsko naobrazbo se sprejmeta po končanem šolskem letu v veletrgovino R. Stermecki, Celje. Proda se lina, bela rips-obleKa za 12—15 let starega dečka ter več drugih moških oblek pri MaKs Zabukošek, Celje. Vse v dobrorn stanju. ZÄ Xu O Or A C JB Y L J E Y « fkm st, sraAŠEHT^Si! Bogaža txtilTu ina!nove)šlh pomlndams^&ti Kvallletmlti čevltev r=^rn=nr^-----------~ svefovniti xnamk: ----„-----.------------- iBatiy*8 ^Tip-Top1 Vetfka zaloga VAaKovreitsltega ceneuesa obuTaTa^R^Kor krajih ofroskiti čeveljtR >v Cevljs e>© merl. popraviia hitro in tttno. Velika izbira belih platnenih čevljev. OgHejte sS tzložbe ! Najnižjie ctisieJ PyVOVrstaiQ^lagOl _____________Oddala mdl na obrohe brez povtSka cene- Venko podjetje v Zagrebu išde perffektf«© popolnoma veščo hrvatske in nemSke Stenografije. Ponudbe poslati na Zagreb VI, postni predal29. skoro v sredini mesta Celja na prodaj po ugodni ceni. — Reflektanti naj se zglasijo pri g. Josipu Žumru na Giavnem trgu. si bull! il naJbo!Jše vrste 2j dobavlja in do- stavlja najcenejSe FwkaniQ> Jošt, C^Eje, Aleksaudrova ul. 4 S O B A s posebnim vhodom in elektr. razsvet- ljavo se odda dvema event, enemu sospodu. Naslov se poizve v trafiki Sturm, Gaberje (tik vojašnice). 3-3 ™R°GDONVA1NA DRAGOCERLiHI Gla>vni f^f; priporoča svojo bogato zalogo damske in otroške konfekcije ter perila, moškega pe- rila, naramnic, sportnih kap, nogavic, roka- vic, žepnih robcev, otroških klobučkov itd. ttr>?KWLt>& lastnega izciellta. Za kc-esšjo št. 4 Klepavstvo in nap^ava sfrelovodov. Pokvtvanje streh in zvonikov. Vodoviodlffie InStataoije, naprowa moderno« higijeničnih kopalnih gob, klosetov in zdravstv. napra«. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Dciaj, nabiraj in Popolnoma vsmo Hslozite dename prihranke pri varcuj v miadosu, hrani, varčevati ,,..,...... . ^ , . - ,. da stradal ne boS se ne branii stavbefii m krechtm zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pn Celiu v frostn Obrestule hranilne MföL t O Vtčjp stalnc vloge po dogovoru najugodnejc. ^losr« po ^SJ*» a o Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 Din. Marijivost, treznost P""» naloibi «neBka do 5O Oir« se dobi nabira««ik na üom. ^ ^^ ^ ^;rnravnopsrt"" p\$^M v Celju, Prešemotfa u!ka 6. Nsjuecja zaloga in samoprodoja z\lt: najpripFsvnejšili 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Di«t n^^rcj. A» NEGEJFS, Ceil®»» Gosposka ulica 32. Cene znatno ZralZEine S in koles .namke , ? W A F F E N R A D ' * Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Najveqa zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. NajveČja rep»racij&k* delawnica. Vsi stroji so za ] vezenje pripravni. i POUK v vezenju ZASTONJ. Tiska irj izdaja Zvezna tiskarna. — O&govorm za izdajatelja, tiskarno in rediakcijo Milan Četina V Celju.