Leto 1878.
437
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 9. oktobra 1878.
439.
Ukaz finančnega ministerstva od 8. oktobra 1878,
o prenaredbi štempeljskih mark.
Od 1. dne j an u va rja meseca 1879 začn6 se drugačne štempeljske znamke ali marke vseh vrst prodajati, namreč :
Po ‘/2 kr., 1 kr., 2 kr., 3 kr., 4 kr., 5 kr., 7 kr., 10 kr., 12 kr., 15 kr., 25 kr., 36 kr., 50 kr., 60 kr., 75 kr. in 90 kr.,
po tem po 1 gkl., 2 gld., 2 gld 50 kr., 3 gld., 4 gld., 5 gld., 6 gld., 7 gld., 10 gld., 12 gld., 15 gld. in 20 gld.,
naposled štempeljske marke za koledarje po 6 kr.
Nove štempeljske marke razdeljene so na osem vrst ali kategorij po veličini ter se posamezni vrednostni iznosi znotraj teh vrst razlikujejo po različnem bar-venem podtisku.
Vrsta
I	obseza štempeljske marke po ‘/2,	1,	2
II	*	„	»	»	4,	5,	7
III	„	„	* 12, 15, 25
IV	„	„	»	*	50,	60,	75
V	„	„	„	„	1,	2,	2‘A
n	VI	„	„	„	„ 4, 5, 6
«	vn	„	„	„	„ 10,12,15
v tem ko koledarski štempelj za VIII. vrsto veljd.
in 3 kr.
» 10 *
« 36 „
„ 90 „
»	3	gld.
„	7	„	naposled
» 20 „
Po naslednjem opisu štempeljskih mark v podrobnosti bodo marke za najnižji iznos vrednosti v vsaki posamezni vrsti imele rudeč, marke za drugi iznos zelen, marke za tretji iznos višnja v (moder) in marke za četerti in najvišji iznos rjav podtisk.
Koledarske marke imajo rudeče-rjav podtisk.
o *
( Sloyruiich.)
Na vseh ^tempeljskih markah je v zgornjem dve tretjini cele veličine zale-gajočem prostoru nameščen pravi Štempeljski obraz ali lik. Na doljnjem prostem polji mark, namenjenem, da se čez-nj piše, vidi se letnica izdatbena „1879“ v belih cifrah.
Čez celo marko, razen tistega nje dela, na katerem se poočituje v cifrah iznos vrednosti, tiskano je ožilje drevesnega lista ali peresa.
Marke po i/t, 1, 2 in 3 kr. so 28 milimetrov visoke in 22 milimetrov široke. Večji krog, v katerem so zgoraj besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“, (ces. kralj, avstr, štempeljska marka), a zdolaj naznamba vrednosti s pismeni, sklepa osmerodelen olepotičen prostor, kateremu v sredi se vidi jajast ščit z naznambo vrednosti v cifrah.
Na zgornjih oglih nameščen je c. kr. orel.
Marka po */2 kr. ima rudeč,	marka po 2 kr. ima višnjav (moder) in
„	„	1 „	„ zelen,	„	„ 3 „ „ rjav podtisk.
Marke po 4, 5, 7 in 10 kr. so 31 milimetrov visoke in 24 milimetrov široke. Črne opiate oklepajo obraz. V nasprotnih si oplatah vidijo se v belem pismu besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“. Osredje je s festoni obkoljen krog, sredi katerega je c. kr. orel punktiran, na njem naznamba vrednosti v cifrah, a na kraji vrednost marke s pismeni izražena.
Marka po 4 kr. ima rudeč, „	„ 5 „	„ zelen,
marka po 7 kr. ima višnjav in „	„ 10 „	„ rjav podtisk.
Marke po 12, 15, 25 in 36 kr. so 33 milimetrov visoke in 26 milimetrov široke. Velik krog oklepa obraz. V gornji polovici stojč mu besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“, in c. kr. orel, a v dolnji polovici iznos vrednosti, povedan s pismeni. Koncentrično z vnanjim krogom nameščen je lovorov venec, ki oklepa školjkovito ploskev, sredi katere ščitek drži vrednost v cifrah.
Marke po 12 kr. so rudeče,	marke po 25 kr. so višnjave,
„	„ 15 „	„ zelene,	„	„ 36 „	„ rjave.
Marke po 50, 60, 75 in 90 kr. so 34 milimetrov visoke in 27 milimetrov široke. S 4 oplatami oklenjeni prostor obseza v nasprotnih si oplatah besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“. Sirja opiata znotraj prve na desno in levo obseza čern ornamentalni okras. V krogovitem sredinskem obrazu je punktiran c. kr. orel, na njem naznamba vrednosti v cifrah, na kraji kroga pa je vrednost s pismeni povedana.
Marke po 50 kr. so rude če,	marke po 75 kr. so višnjave,
„	„ 60 „	„ zelene, |	„	„ 90 „	„ rjave.
Marke po 1. 2, 21/* in 3 gld. so 38 milimetrov visoke in 30 milimetrov široke. Ob straneh arhitektoničnega podnožja sedita alegorijski podobi, in to: na levo trgovina, na desno poljedelstvo sè svojimi atributi. Na podnožji je zdolaj naznamba vrednosti s pismeni, na sredi v cifrah izražena. C. kr. orel ga venča kot medaljon. Na odseku kroga nad glavami podob nameščene so besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“.
Marke po 1 gld. so rudeče,	marke po 2‘/a gld. so višnjave,
n «2 n „zelene,	„	„ 3	„ „rjave.
Marke po 4, 5, 6 in 7 gld. so 42 milimetrov visoke in 32 milimetrov široke. Sredi štempeljskega obraza predočuje se „Avstrija“, oborožena s ščitom in mečem, sedeča na sedeži, ki je prestolu podoben. Večji okrog, v katerem so besede: „kais. kön. österr. Stämpelmarke“, oklepa celotino. Na Avstrijini glavi vidi se nianji krog, noseč dvakrat naznambo vrednosti s pismeni a sredi njega povedana je vrednost marke v cifrah, in na stopnici v znožji zopet s pismeni. C. kr. orel izobražen je v obeh gornjih oglih marke, radialno h krogu.
Marke po 4 gld. so rudeče, j marke po 6 gld. so višnja ve,
»	» 5	„	„ zelene, ;	„	„ 7	„	„ rjave.
Marke po 10, 12, 15 in 20 gld. so 45 milimetrov visoke in 34 milimetrov Široke. Dve alegorijski ženski podobi, ki predočujeta umeteljno obrtnost in rokodelstvo, sedita, podajoč si levici, na arhitektonični podslombi. Desnica ene podobe počiva na ramenih druge, katera pa spušča desnico, držečo atribute, v lono. V arhitektoniki biva šestero ščitov. V srednjem ščitu nad glavama nahaja se v punktiranih risih c. kr. orel in naznamba vrednosti v cifrah, v doljnjem ščitu na podnožji pa tudi dotični iznos vrednosti s pismeni izražen. V dveh gornjih trapezastih ščitih vidijo se na levo besede: „kais. kön. österr.“ in na desno „ Stämpelmarke “.
Marke za 10 gld. so rudeče,	marke po 15 gld. so višnjave,
„	„ 12	„	„ zelene, |	„	„ 20	„	„ rjave.
v
Stempeljska marka za koledarje in pratike je 29 milimetrov visoka in 22 milimetrov široka. Večji okrog oklepa obraz. V njem so na levo besede: „kais. kön. österr.“, na desno: „Kalender-Marke“, zdolaj je vrednost s pismeni izražena. V gornjem delu kroga vidi se medaljon z glavo „ Avstrijino“, pod njo v četverokotnem srednjem ščitu je naznamba vrednosti v cifrah.
Podtisk je rudeče-rjav.
v
Stempeljske marke vseh gori navedenih vrst, kakoršnese zdaj prodajejo, preklicane so z 31. dnem januvarja 1879 do dobrega terse ne bodo smele več rabiti.
Ako bi se torej po 31. dnevi januvarja 1879 kje porabile take preklicane marke, bilo bi to enako, kakor ko bi se štempeljska dolžnost ne izpolnila, ter bi imelo škodljive posledice, ki so po pristojbinskih zakonih s tem združene.
Kar preklicanih mark ostane, da se niso porabile, bodo se po zakonitih določilih in propisih od 1. februvarja do vštevno 30- aprila 1879 pri štempeljskih uradih zastonj zamenjevale za nove marke štempeljnice.
Prodajavci štempeljskih mark imajo dolžnost, zalogo preklicanih mark, kolikor preseza potrebo do začetka januvarja 1879, pravočasno zamenjati za nove marke.
Po 30. dnevi meseca aprila 1879 ne bodo se preklicane marke več zamenjevale, niti se bode kaj povračevalo za-nje.
Obrtniške in trgovske bukve, po tem blankete za menice (veksle), računi itd., na katere so bile starejše marke štempeljnice prilepljene in ki so se pred dnem 31. januvarja 1879 po propisih uradno preštempl jale, smejo se brez spotike tudi po 31. dnevi januvarja 1879 rabiti.
Na poštnih in železnocestnih voznih listih vtiskani štemplji bodo tudi tako izvedeni, kakoršne so nove štempeljske marke, vendar se smejo poštni vozni listi z vtiskanim prejšnjim Štempljem rabiti dotle, dokler povsem ne pogredö.
v
Stempeljskih mark za časnike po 1 kr. in po 2 kr. ne dotika se ta ukaz ter ostanejo one neizpremenjene.
Pretiš s. r.
133.
[Razglas ministerstev za finance in trgovino od
24. oktobra 1878,
da se c. kr. mestnemu poštnemu uradu v Ljubljani daje oblast, odpravljati brez posredstva dohodarstvenih organov v vnanjo deželo namenjene tudi čez 2 5 kilograma težke poslatve.
C. kr. mestnemu poštnemu uradu v Ljubljani daje se oblast, za kako vnanjo deželo namenjene poštne poslatve tudi tedaj brez posredstva dohodarstvenega organa odpravljati, kadar vagajo čez 2‘5 kilograma.
Izimlje se samo takšno blago, ki je podvrženo izvoznini (izvoznemu colu) ali katerega izvoz se mora po veljajočih propisih izkazati z dohodarstveno potrdnieo, kakor kvarte za igro, zlatnina in srebrnina.
Ta oblast začne veljati « 1. dnem novembra 1878.
Cliliiinecky s. r.	Pretiš s. r.
1S4.
Razglas finančnega ministerstva »d 3. novembra 1878,
kako ravnati s centrifugami in shrambami repnega soka pri povprečnem plačevanji davka od žganja po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora.
Na podlogi §fa 30 postave o davku od žganja, izdane 27. junija 1878, določuje se dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom, da je bobne od centrifug, ki se v žganjarnicah rabijo za dobivanje repnega soka, in shrambe repnega soka, t. j. shrambe v žganjarnicah, katerih namen je, jemati v se repni sok, predno mu se primesi kvasilo, in predno začne vreti, — kadar se davek od žganja povprečno po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora plačuje, — raču-niti med zasladilnike itd. navedeno v §. 28, st. 3, omenjene postave.
Pretiš s. r.