Leto XXIV., It. 7 Ifnbflana, torek H. januarja 1944 heb — Cena t.— h Ishsja vsak dia omo pooedeijk« Naročnina inaia mene no Ui 18.— z* inozemstvo vključno - »Pooeddiskii» l«» Crom« Lil 16.50 Oredtti t ro: LjvMiana. Puecmijeva alio tre». 5. tMaa ferv. 31-22. 51-23 31-24. Računi: zi Ljubljansko pokraitno pn poštno-čekovnem ravodu št 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post 11-3118 Upraviuitvo. Ljuünana, l'iiccimieva alita 5. Telcfoo 4t. i 1-22 ìl-23 51-24 Inserauu oddelek ciubluua. Puccimjeva ulita > - reletOD it 51-25 31-26 Podružnica Novr mesto: Uubliatiska cesta 42 Izključno ca stop» tv c za o glast a Italije in inozemstvo ÜP) S. A. MILANU Weiterhin harte Kämpfe Im Osten Im Raum von Kirowgrad W tebsk und Retschiza bolschewistische Durchbruchsversuche abg? vbssn — Oertliche Feind-Angriffe in Süditaikn zusammengebrochen Nadaljnji hudi boji na vzhodu ammmmi^mmmmmmmmmmmmmm■■MHHMBHaMMnai Boljše viški poizkusi prodorov pri Kirovgradu, Vitebsku in Rečici zavrnjeni — Sovražnikovi krajevni napadi v južni Italiji so se zrušili Aus dem Führerhauptquart er, io. .Jan. DNB. Das Oberkommando dei Wenimaciit gibt bekannt: Westlich von Otschabow wurde ein bolschewistischer Landungsversuch von Li» heiten der Kriegsnuirine vereitelt. Im Raum von Kirowograd wurden star ko feindliche Angriffe abgewehrt und d;< Bolschewisten in erfolgreichen Gegenan griffen zurückgeworfen. Süillich und südwestlich PogrebischtMhe sind hart*', wechselvolle Kämpfe ndt dem weiter vordringenden Feind im Gange. Eine vorübergehend verlorengegangene Ortschaft wurde im Gt genstoss »uriicker-ohert und dabei ein sow jefisohes Bataillon vernichtet. Der Fem»! hatte hohe, blutige Verluste und verlor 17 Geschütteln den letzten Titifen hat sich bei den Kämpfen in diesem Kaum die 17. Panzerdivision unter Fiibrunsr des Generalmajors von der Meden durch -Slandhaftigkeit und schneidig geführt»- fJegeiiuangriffe besonders ausgezeichnet. Südlich und weltlich Kerditsebew zerschlugen unsere Truppen zum Teil im Ge-genstoss heftige Angriffe der »Sowjets und vernichteten 31 feindliche Panzer, Die deutsche Luftwaffe griff wiederholt mit starken Kräften an dei; Schwerpunkten in die Erdkämpfe ein und belegte !ie-reitstellungen und Panzeransa mIungen Observerjevo« vest smatrati za poizkus-nt balon h komoromisu. za enkrat pa je na vsak račin še negotovo, ali so ga spust'H v zrak zapedni zavezniki ali pa v Moskvi. Po '-ObserveTjevem" poročilu so baie v Moskvi nredlarav nosebno težke ..................................... Plačajte zaostalo naročnino! zapadno od Nov os rada—Volinska in Sar-nija do krajevnih spopadov s sovražnimi izvidniškimi oddelki. Zapadno od Rečice so sovjetske čete nadaljevale napade. V težkih bojih so se tudi včeraj izjalovili vsi poizkusi boljše-vikov, da bi prebili fronto. Krajevni vdori so bili zajezeni. Južnovzhodno od Vitebska so zavrnile naše čete ponovne močne sovražnikove napade. Včeraj javljcno število 57 oklop-niknv. ki so bili sestreljeni v odseku enega samega zbora, sc je povečalo na 71. V istem odseku je bilo včeraj 'tničenih nadaljnjih 87 sovjetskih oklepniki v. Se-vernozapadno od Vitebska so bo'teviki ponovno, a brezuspešno napadli. Pri čiščenju nekega gczdneaa ozemlja je bila uničena močnejša sovražnikova b-.jna skupina V zadnjih dneh se .ie tu v bo.fh posebno «KHikova« saški erenadir^ki no!k št"v. 456, ki mu povel'uje podpolkovnik Sacher. V zapadnem odseku jtižncita:i.fanfk ga bojišča se je v našem strnjenem topniškem ognju zrušil': več krajevnih sovražnikovih napadov. Na ostalem boj'šču je dan ob uspešnem dr1ovanju naših udarnih čet potekel mirno V zgodnjih jutranjih urah 9. .januarja so napadla nemška bojna letala 'ad i ke ci!je pred severno «bile Circna.jke. 5'iri trgovske lad'e srednje velikosti so bile večkrat zadet" v no'no ".a'^ko r?čnn?mo z uničenjem dveh teh ladij. Fno lastno letalo je bi!o izgubljeno. Terorističen napad na Lucco in San Remo Kim. 9 jan DNB Znano kopališče San Remo ob ;ta'ij:m-k' rivieri ter po svoji tesoč-letni zgc.dorin' in izbranih umetninah zname-n'to toskan^ko mesto Lucca sta bili v 6oboto zvečer žrtev napada anc'oameri'kega letalstva Zlasti \ Lucci so bile uničene nenadmest-lj:vc umtn-nc Civilno prebivalstvo je imelo v obeh kr:M'h hude izgube Prebivalstvo Sardinije proti angloatnerlškisn posadkam Rim, 10. jan. DNB. Tudi na otoku Sar-d:niji se opaža vedno močnejši odpor prebivalstva proti angleškoameriškim posadkam tao v mestih kakor v oddaljenih gorskih vaseh. Kakor poraoča rimski radio, se navzlic zagroženim represalijam zasedbemh oblasti množe v mestih sabotažna dejanja, medtem ko na samotnih poteh sardinskih gozdov prebivalstvo vedno znova napada prevozne kolone in sovražnikove premike čet Tako so oborožen' domolinbi naoadli v bližini Sassarija angleški oddelek na pohodu. Nastala je srdita bitka, v kateri sta bila ubita dva angleška častnika ter 5 angleških vojakov. Stalin bratranec Viktorja Emanuela Rini, 9. jan. Izdajalec Viktor Emanuel si je dovolil novo- pobalinstvo »Tribuna« jav Ija. da je rxx'elil Stalinu najvišje odlikovanje bivše italijanske monarh'je. red sv. Anunziate Zanimivo je. da je po pravilih Anunziatinega -eda posta' sedai krvnik S t? lin bratranec Viktorja limanuela. Pač lepa sorodstvo! Ob lS-letnici ustaškega pokreta Zagreb, 9. jan. Ob 15 letnici ustaškega pokreta je imel Potflavn'k v petek zvečer na zborovanju, ki sta sc ga udeležila celotna hrvatska vlada in ves diplomatski zbor, pomemben govor, v katerem je. izhajajoč iz namena rn cilja usta-lcega pokreta. postavil ljudstvo n državo v sred'no svojih, vsa dnevna vprašanja obravnavaioč'h 'zvaianj Iz zaključka, da more le državna svc.bnda zagotoviti napredek kakega naroda, je iz-'a temel'na mise' ust^ke ustave — namreč zahteva po, ustanovitvi neodvisne Hrvatske Dejstvo, da je b:l dosežen ta cilj. mora navdajati vsakega Hrvata s ponosom. današnji bt-i na velja obvarovanju nr--borienega usneha Svcbcdo si je mo,«?oče /ago-tc,v:t: lc s trdno organ'zsciioi. z delom in z orožjem. Nadalje je Ptuglavnik v svojem goworu ob zagotovitvi s hrvatskim značajem zvezane zvestobe izpovedal svo'e bratstve v orožju z nemškim narodom, katerim sr, ustali tudi ideo-lr-:kf. najožie povezani. Ko je Pog'avn'k z vrvišen'm g'a«o>m vzk' knH: »U?taša je vedno nriprav-'jen umreti za hrvatsk; narod /a hrvatsko državo m za zvezo» z Vemc'jo«. io b»! v svojem govr.ru prekinjen / dolgotrajnim odo-bravart ;em Svoj zunanjerv-,lit''čn; n-ir^ram je ownacü z besedam', da Hrvat1 v z'*nd<'w:ni «e niso ni-kdpr zahteva!' n't3 ned' !"i" zemlic, zahtevajo pn od pri fotelja 'n ^ vražnika. iln spoštujeta to. kar ic brvat-ker'a braniku 3b Atlantiku Budimpešta. 10. ian. DNB. List >Uj Ma^yarsag« se Havi v uvodniku z napovedano inv'ar'jo v zapadno Ev ropo tei' pri tem primerja razmere iz 'eta 1917 in 1918. List piše. da. so takrr>t čak3ia ameriško milijonsko armado v F ascili cdorta vrata in varne Inke. Danes bi moral iz-krcevalni poizku« naprej nremagat; v-se ovnte. ki jih previstavi;n atlantski hranik. V nasprotiu z letom 1918 nridakuie ameriške vsiljivce nemška voiska z nezlomlj'-vo moralo, nemška voiska. katere sree ni knkor takrat otrolo zarad; brezimnega po-ložaia jn prikrivnnin v riomovini, temveč je razsrreto z neutešliivo žejo po rnašče-vaniu. Te nemške armade n- mu*i mrzlica anarhije, ona žari v strastnem fanatizmu konstruktivne vere v novi družabni red. Ob atlantskem br^n'lcn rv-Wófku'ie no maščevaniu kričeča dušn m'IMonov bombardiranih Nemcev one. ki rb ne vod; ni-kako moralno ali svetovno-nazorsko prepričanje. temveč zgolj hl-vlni računi. Sestanek madžarskega parlamenta Budimpešta. 9. jan DNB MTI javlja, da s« bc zunanjepclrtični o>dbr)T obeh zbornic ma-džarskeo^ parlamenta sestal v četrtek na sejo, na kateri bo poda! zunanji m'nistcr Ghvczy poročilo o zunanjepolitičnem pfflcžaiu Francoski protest proti švicarskemu tisku Vichy, 9. jan. DNB. Informacijski n propagandni minister Henriot je v radijskem govoru protestiral proti izvajanjem švicar kih listov »La Suisse« in »Gaze+te de Lausanne«, ki proslavljata teroristični pekret v Franciji in disidentsko politiko v Alžiru Izjavrl je. da si francoska vlada ne bo iskala nasvetov ne v Lausanni nc v Ženevi. Londonu, Alžiru in ne v Moskvi. Francozi bodo sodelovali z maršalom Pctainom, teroristi pa so s svojimi dejanji dokazali, da niso n?č drugega kakor običajni tolovaji. Bivši litovski predsednik Sme to na umrl StocKbobn, 10. januarja. Bivši litovski predsednik Smetona je v nedeijo umrl v Cle-velandu (USA) po požaru, ki je uničil njegovo stanovanje. Ameriško mnenje o lordu Mountbattonu žonev®-. io. januarja Angleški poročevalci v Washingtonu se pritožujejo naci »strupeno« severnoameriško časopi-sno kampanjo proti novemu vrhovnemu poveljniku v Vzhodni Aziji lordu Loui?u Mountbattonu. Tako pravi »Ohio State Journal«: Častitljivo obnašanje Mc Ar-thurja je v očividnem nasprotju z nastopom tega fičfiriča, ki je poleg tega še svak angleškega kralja. Bilo bi tragično, ako bi bila oblast general Mc Arth ur j a ovirana v korist tega londonskega hrta- . »New York Herald Tribune« prinaša pisma črtateljev, ki so istega mnenja. V nekem pismu stoji: »Ako se bo ugotovilo, da je ameriški junak št 1 Mc Arthur dejansko podrejen možicu Mountbattonu tedaj se bo dvignil v deželi val ogorčenja, kj bo nekaterim ljudem v Woshing-iomi zelo neprijetno« Nesreče v angleških tovarnah se množe ženeva, 10. januarja. Pc poročilu Daily Expressa« so na zborovanju industrijskih zastopnikov v Birminghamu obravnavali nezadostne varnostne ukrepe v angleških podjetjih, ki so v preteklem letu zahtevali nad 300.000 večiih obratnih nesreč. Poslanec spodnje zbornice Higes ie navajal kot vzroke številnih smrtnih nesreč mraz v delavnicah, nezadostno razsvetljavo in pomanjkanje vsakršnih zaščitnih naprav pri sfroiih. Povprečno se na leto rani 50 do 70% vseh tvorniških delavcev Poročilo znova dokazuje izredn> slabo stanje socialnega skrbstva v j>!ut'>kvatski Angliji. oMatnfd v©pe napovedi narodne Kitajske Angliji in Zedinfenim državam Izjavi Toja in Vangčingveja Tokio, 9. jan. ( Vzhodnoazijska služba DNB). Ob prvi obletnici vojne napovedi narodne Kitajske Zedinjenim državam in Angliji ie izjavil predsednik Tojo v radijskem govoru, namenjenem Kitajski, da ie kitajska vlada že v teku enega lota doprinesla dragocene prispevke k uspešnemu l;ončanju skupne vojne. K:tajski narod ne bo- mogel nikoli pozabiti, kako sta ga izkoriščali Anglija in Amerika, ki sta pričeli s proslulo op'jsko vojno. Zadnja svetovna vojna je pokazala, kako Angleži :n Američani kljub svetim zagotovilom v primeru zmage ravnajo z malimi ali slabotnimi državami. Zato izjavlja Japonska eb prvi obletnici kitaiskega vstopa v vojno, da se bosta obe deželi še nadalje kot bratska naroda ramo ob rami borila do končne zmage. Tokio, 9 jan (Vzhodnoazijska služba DNB). Narc-dna kitajska vlada je v nedeljo proslavila prvo obletnico svoje vojne napovedi Angliij in Zedinjenim državam. Ob tej priliki je sprejel predsednik narodne kitajske vlade japonske in kitajske zastopnike tiska, katerim je izrazil svoj trden sk lep, da bo storil v polni meri vse, kar 1k> potrebne za zagotovitev končne zmage. Kanton. 9. jan. DNB. 8. januarja se bo vršila v Kantonu velikoazijsko mladinsko zborovanje, ki se ga bodo udeležili številni zastopniki mladme s skupnega veliko-vzhodnoazijskega področja blagostanja. Imlifska osvoWlua vojska pripravljena fokjo, 9. ian. DNB Z vkcrakanjem indijske narodne armade in s prihodom vodstva začasne j vlade svobodne Indije v Burmo so bile do- j vršene vse priprave za indijske osvobodilno j borbo. Številne informacije poročajo o nara Ščajoč h močnih nem'rih v britanski indijsk" prrnad številni dezerterii prihajajo vsak dan če/ 'ndijsko mejo ter iščejo zavetja v Burmi. Bangkok, 10. jan. Subhas čandra Bose je med svojim nedavn'm bivanjem v Tajlandu ofc-'skal taborišče prostovoljcev v bližini Bang-koka. T taborišču &e tajlandski Indijci temeljito pripravljajo za borbe v džunglah. Indijske žene na delu v premogovnikih Stockholm, 9. ;an. Iz pršem, ki sta jih izmenjala neki angleški poslanec in minister za Indijo lord Amery je raz v dno, da morajo indijske žene delati globoko pod zemljo v premogovnikih Poslanec je zato protestiral pri min^tru za Indijo ki pa mu je odgovoril, da gre za »poldivjake ki so zelo nezanesljivi«, ter da je tako delo potrebno zaradi velikih vojnih potreb po premogu. * Ves svet že dolgo ve. da je Anglija v lindi ji uvedla delovne pogoje, ki so možir le še prt britansk'h mori'cih in njihovih boljšev:ških zaveznikih Že dolga leta pri kulturnih narodih ni mogoče uporabljati žen za dela pod zemljo v rudn:kih. Anolija pa se ne prišteva k tem deželam Za britanske imrseraliste je važno le načelo cenene proizvodnje Niei na ljubo ne poznajo nikakih ozirov in nikake sramote. Da Amerv imemrie te indijske sužnie celo »po'diviake« Kaj lahko še nrčakujemo od dežele, k' je nripravlicna izročiti evropske na rode boljševiškim valptom n mori'cem? Zgolj obrambni zid nemške vojske na vzhodu nas lahko obvaruje pred razmerami, kakršne so v britanski Indiji. Obnova prometa med Hon^kon^om in ša«?«hajetn šanghaj. 9. jan. DNB. železnišk' pro-me med Hongkongom in šanghajem, ki je bil wrekinien od izbruh* kita-'°Ve^a konflikta, je bil po šestletnem odmoru znova otvorjen. Igfafavlfeni sovjetski napadi pri Prapojsksi Hude sovjetske izgube — Sovjetski oddelki kaznjencev popolnoma uničeni Nov sovjetski manever proti Poljakom Berlin. 10. jan. DNB Zapadno cd Propoj-ska so pričele sovjetske čete 5 januarja napadati na ozki frr,nti z ve čstrelsk mi divizijami in oklepniškimi brigadami. Hotel' so vts-niti nemško mostišče na vzhodni stran: Dnjc-pra. po treh dneh hudih bojev pa so se sovražnikovi namem izjalovili. Sovjetske čete so v stalnih brezuspešnih poizkusih, da bi na tem cmstu in dalje proti severu prebile nemške postojanke. utrpele občutne izgube pehote in oklopnkov. da so morale svoje napade omejiti na manjše krajevne sunke. Po večurnem pr.pravljalncm ognju z številnih topov in avtomatskih metal min se je pri čel g'avni sunek sovjetske pehote, ki sc ga podpirali oklopniki. metala plamenom ;n bojna letala, na odsek dveh nemšk:h bataljonov Sovražno poveijništvo je računalo predvsem z udarno močjo in bojno moralo kazenskih edi-nic, ki so bile sestavljene iz približno 3500 biv'ih častn kor- « "• liso izpovedali, tla jim je bil za primer, če bi se obnesli, obljubljen ponoven sprejem v rdečo armado. Nemški grenadirj- pa So z uspešno podnoro topn;štva v srditih boj'h iz bližine in s silovit:mi pro+inapadi zlomili naval sovražnh kazenskih oddelkov, ki so bi'i razen nekaj ujet-n'kov popolnoma razbiti Tud; tri sovjetske napadalne div:zije. ki so bile po uničenju kazenskih odedlkov poslane v nanad. so se razbile ob neomajnem odporu nemških gTenadir-iev Do večera 7 januarja so si stalno sledir napadi in nrorinapadi ki jih ie prek-njalo le obojestransko obstreljevanje topn'stva Nato ie sovražn:k onusti! svoio namero, prebiti rernško fronto Razen nekega ozkega vdora, ki je b'l medtem že odrezan in očiščen, je ostala glavna boina črta v nermkih rokah. Tudi istočasno severno od Propojska z močnim' silami izvreni sovjetski proboini poizkusi so se izia'ovih Tu sc sovjetske ^ete v enem sam"m dcnoldnevu navalile v moč' bataljonov sedemkrat na nemške postojanke. Kljub močni podpori sovjeaskega topništva vseh kalibrov so obtičali napad; sovražnih oddelkov v stinjenem ogniu nemškega topn -tva Sovjetske čete so imele take hude izgube, da so morale ustaviti nadaljnje napade. v enem letu od majorja ds generala Berlin, 10- jan. DNB K - kor je bilo že nedavno javljeno, je Führer kot devetega vojaka nemške vojske odlikoval polkovnika Adalberta Schulza s hrastovimi listi k viteškemu križcu železnega križa z meči in briljanti. Dne 9. januarja *e sprejel tega zaslužnega nemškega častn ka Führer Adolf Hitler ki ga ie imenoval za generalnega majorja. Tako je generalni major Schulz v enem letu napredoval od majorja do generala. Novi generalni major, ki je bil šele pred nekaj tedni star 40 let, je v neštetih bo*ih dokazal, da je oklopniški poveljn k velikega foi-mata. Pri Smolensku in Vjazmi, pri Bjelgorodu in žitomiru je često z razmeroma slabimi silami vetlno znova izvršil sijajna vojaška dejanja z daljnosežnimi posledicami. Z last' v bojih zadnjih tednov, za katere je bil odlikovan z brlj' -nti, je bil večkrat pos'an z enega žarišča bitke v dragega ter je neštetokrat porazil sovražno premoč. S tem je dokazal, d? združuje pedjetnost, trezen preudarek, okretnost in junaško odločnost ter da je vojak z vročim srcem in hladno glavo Predstavita klas ften tip oklopniškega poveljnika, k'kor ga ribi to mlado orež-e. Ker -e oklopn*štvo v mnogih ozirih naslednik konienice. se nehote ob misli na h tro napredovanje generala Schu'za spomnimo primera najslavnejšega in najznamenitejšega konjen ške-ga pove'in'ka generala von Savdlitza Visoka odl'Kovanja generala Schulza za njegov slavna dejanja velja'o obenem tudi nepozabnim uspehom nemškega oklopniškega orožja. Polževska c£ anzi va na italijanskem bojišča naš program Leto dni iskanj in neprestanih bojev je *a nami. leto marljivega zbiranja vseh n;<5ih zdravih in pozitivnih sil leto spoznan,» marsikoga, ki je z zavezanimi očmi slfuif banderom našega narodrega u.iiče-nja. Bilo je to leto trdih preizkušenj, pre-snavijanja in preoblikovanja nas samih iz pasivnega oÄpora v strogi aktivizem, neizprosnega načelnega boja preti ž'd ivike-mu boljševizmu, pa naj ga propagirajo p; avi duhovni otroci Stalinovi ali pa njihovi prijatelji. Naš program — politični in vcaškj se je stvcril sam cd stbe tisti trcnu:ek. ko so komunisti zj»crìi s svejim. Naš propram lahko to uro obsežemo z nekaj besedami, ki niso nikaka politikantska fraz j temvc si a vek. k j ga nam je narekoval boj proti onemu zločinskemu duhovnemu pohabljencu dvajsetega stoletja, ki se mu pra vi komunizem: Očuvati naš narod rdeče diktature, prihraniti mu biče komisarjev in organiziranega hlapčevstva. Ohraniti narodu tisočletno tradicijo in izročila očetov, ohraniti slovenstvo, pravo in čiato slovenstvo, iz ka eroga edine moremo črpati on h r rabit'dh si! 70. hrano našim dušam in na-ši.n zraóa'em če hečejo biti «amen k'i, n;;rradni in izklesani po naših lastnih, na mah spoznavaj čili narodnih izrazih in duhevnih ornamentiti, v veliki družini na-redov. Kct vsak drug narod v svetovni zajed-nici, tako mora tudi naš narod ohra iti svcj pravi nepotvorjeni obraz, ono : lo-vensko narodno karakterno črto, po kateri ga bo vsakdo spoznai in občutil. Morama F udarjati našo osnovno potezo, ki se ;z-priču/e in vestno ponazarja v naši zemlji in najem kmečkem človeku. Narodno bit oživiti in poživiti. jo dvigniti iz otrp-lufti in neke vrste pomehkuženja. z tkr-nelrsti in trudne pozabe vsega narodno svetega ki je bilo nerazdružljivo povezano z r.ašinii običaji in navadami ob stoterih prilikah našega narodnega življenja. Trav tja cd rojstva pa do smrti človeka je ra5t in preoblikovanje grude in duše spremi "ala niti običajev, ki so jih vsem čudovitim in prazničnim dogodkom, v neki simbolični rdraz dajali naši ljudje v neskončno globoki in čisti, nepokvarjeni narodovi veri, v ono osnovni življenjsko silo. tisočkrat poimenovano in ki se ji ko '. no vendar reče samo — Bog. V ko'ik.T je bajeslovnega in pravljičnega. vrržar^kega v vsej tej kmečki veri in njrni povezanosti na te ali one cbi-ca.'c, je to dejstvo prav tako dokaz o nepokvarjenem človeku našega naroda ki je vodno imel čut za urejeno in zakonito življenje, kj edino more nuditi resničen i • pravilen razmah težnjam in stremije-r.irm narodovim, ne da bi se le-ta pri tem raz ast'a v gogovje in razbohoteno trnje, k nuj io vzklije in vzcvete, če ni razumnih vrtnarjevih rok, ki trezno in po preudarku uravnavajo rast vsemu klitju. Običaji in navade, simbolični odtenki u+i ipan ;a naše duhovne narodne biti, začno prav cb izrezljani in z nageljni okrašeni zibki, v pomlad življenja in v rast (i t re varia, mimo vasovanj, petja in rož-ira.rina v svate in godce, ki jih spremlja ed f3re do cerkve in nazaj tisoč slikovitih slik ki nam odkrivajo življenja pot r; h dedov in naših očetov. In od svatov gr do običaji dalje v testamente in smrt, s?rem'ja'o naravo in njem izpreminjanje, n:c n ž:\i "r.ie darovanja, rasti in počiva-ja No-'lepše in najgloblje pa doživlja naš' človek praznike v običajih, kjer se njegovo razmerje naveže na Roga, v ka-t^rr jaslih in kolaču, naj bo to Novo leto i kcledr.iki in nedolžnimi otročiči na tc-pežnji dan, naj bo to Vstajenje Velike noči, — kar koli, spoznal boš. da je za vito iskrenostjo in za vso to srčno toploti slovenska duša za katere obraz se - i mo danes z vsem cgr.,,era. z vsem b i o nini in neupogljivim duhom v zavesti, d brez vseh teh svetinj nismo nič. postane mo .ju J je — živali, brez karakterja .n brez duše, postanemo brezosebni stvori, i nekaj mesene energije, ki lahko da svojo zadn.ro kapij > krvi za goljufivo gospodai sko srečo, za prospeh židovske veleindu strije. veiekapitala, ki jc mozaik številk kartelov m trustov, brez duha in morale V tem zmoderniziranem kolosu, ki j Katri vsako moralno zakonitost, vsak preprosto človekovo čustvovanje in ga nadomesti! z bajko o nekem človeškem brat stvu in tovarištvu, ne oziraj, č se na na-ro žnost in individualne človekove težnje nadi mestujoč vse to s pripadnostjo V rdeči internacionali. — nam ni prestora ram ne more biti prestora Preveč trdn in g!, bi ka je naša vera v Borra preveč smo združeni z našo zemljo in našimi domovi, ki dajejo vsebino in osnovni akord naši narodni simfoniji, ki mora estati brez disonanc, brez vpadkov ne na šega nastrojenja kj samo moti in kva> i lagodni in ponosni ritem našega prostega in svobodnega dihanja. Vse naše resnično vredno .ie vzk'ilo iz nas samih, je bilo delo naših rrk. naših src in našega razuma. Najtrši in najbolj tragičen dokaz za resničnost te trditve je injicirano zlo, ki ga prinaša tuja boljševi-ška zlaganost, je to usoda naše zemlje, ki , je vsa sveta in namučena razpeta na križ. i s trnjem kronana in zasramovana po last-I nih izgubljencih, ki niso nikdar cenili ' svojih mater in svojih očetov. Naš kmet ni poznal rdeče zastave, ne sklenjenega srpa in kladiva in nikdar ju ne bi mogel v simbol in veliko vero varstva namestiti na prostor, kjer mu. danes visi razpelo. To je utopija, blazna želja in bedni načrti pokvarjencev, ki bi svojo brezduhovnost radi posplošili za ceno smrti lastnega naroda. To pa se ne bo zgodilo, dokler bo kdo od nas še živel, naš nepokvarjeni kmet in vsak. ki mu je vera očetov nad vse draga. Vsako uro nas je več. vsako uro nas bo več sklenjena kolona neupogljivega branika, trdnega zaklona nad našim narodnim blagom. Samo preko naše krvi in preko naših življenj bi mogla iti pot naših sovražnikov. Pa tudi v tem ne bi dosegli svojega cilja, preveč je naše krvi in oni in njihovi načrti bi se v njej utopili. Mi trdno zaupamo v Boga. verujemo, da življenja naroda ni moči ugonobiti, če je v narodu le trohica volje po življenju. In v našem narodu je je mnogo in dokazal jo bo. da jo bodo čutili oni. ki so mu smrt namenili. Morda še ni zadnja postaja tega križe-vega pota človeka, ki je šel za dobrim in za besedami materinimi. Morda je pred nami Golgota najtežje preizkušnje, ko bo dokončno moral pasti eden od dveh. Kolikor težak in krvav naj bi že bil ta zadnji spoprijem, mi ne bomo tisti, ki bodo klonili. V najhujšem in najbolj trpečem bomo v duhu zrli življon.ie. ki s: ga bn-mo priboril; po Kalvariji. — cvetno slovensko Veliko noč. Stanko Sedlak. U&Ičevsnfe tolovajev sta Balkanu F-prlšn, 9 januarja. Na Balkanu je bilo v zsdniih dneh v bosanskih Ln hrvatskih gorah znova uničenih več komunističnih to:D. Pri uspeh h so b li posebno udeleženi koz ški odielki. Poizkus neke obkoljene tolovajske skupine, da bi se prebila, jo ie stal 150 padlih. Ostanki so se zatekli v gorske prepade in soteske, kjer jih koza-k zas edujejo. šari nadaljnje skupine so b le uničpne pr Sarcjevu. Izgubile so več sto mrtvih in številne ujetnike, mnogo prisilil; h mcbiiiz rancev pa je prostovoljno piestopilo. Tudi v GvöMi je b lo onesposobljenih več tolp. Zaplenjenega je bilo mnogo orožja in uniform. B • garski bataljord, ki so se udé-Icžli čistilna operacij, poročajo- da je bilo med un conimi komunističnimi roparskimi skup n mi tudi nekaj britanskih častnikov kot vodij. V nekem o'iseku bojišča v okolici Banje-luke, ki so jc v prejšnjih dneh zaman napadali. so imeli tolovaji ki so ros U deloma ukradene nemške uniforme, da bi v da.nem primeru lažje ušli, 358 z nosljivo, naštetih padl'h. Nadaljnje velike izgune so ime'; tudi v drugih bosanskih krajih. V srednji Dalmaciji je uspelo uničiti štab ne-k" komun:st;čne tolpe. V severni črni gori so izgubili tolovaji na nekem mestu 27 p <-u h. 20 ranjenih in 16 ujetih. Kljub ojačenemu terorju boljševiških komisarjev poizkušajo vsak dan številni tolovaji prebegniti k nemškim četam. V enem dnevu je v dveh odsekih prešlo k Nemcem 90 mož Predvsem so to Italijani in Srbi, ki jih smatrajo komunisti vedno bolj za narod ostno sumljive člene tolp. Postopanje komunistov z izdajalskim generalom Auxiljem in z večino častnikov štaba Badogliu vdane divizije »Venez a«, je znoč lno z boljševiške tolovaje. Po iz-povedbah pobeglih tolovajev so komunisti pioi nekaj dnevi postrclili badoglijevske čnstniko v črnogorskem mestu Beranah. Fo 8. septembru se je Auxüio najprej nri-kijučil črnogorskim nacionalistom- ki jih jp potom, ko so so pr bližale komunistične toln<\ pustil na cedilu. Priključil se -e slednjim in io s t^m z krivil smrt številnih črnogorskih n srbskih nac onalo.ih borcev. Njogova d'v izi i a ki je b^a uporabljena večinoma pr^-ti muslimanskem samozaščit-nm oddelkom v Sandžaku in Herce,gov;ni je utrpel tožke izgube. Vse kaže, da so sp ser1äj komunisti maščevali temu izdaj.il-njegovim tovarišom, ker je del mož ki jih je brez prejšnjega vprašan-a pripeljal k tolovajem. zkorist;l vsako možno piiliko. d? je lahko pobegnil. Hvaležnost bosanskega prebivalstva, ki je osvobojeno komunističnega terorja, prihaja najp-isrčne.ie dn izraza med sedanjimi moh mcJanSlcimi, katoliškimi in pra- voslavnimi prazniki. Posebno prisrčno ^o biii sprejeti nemški oddelki v Tuzli, ki je prišla z izdajstvom oktobra pod komunistično oblast, ki pa je bila pozneje zopot osvobojena. Oblasti, prebivalstvo, ženska udruženja in redovnice tamkajšnjega velikega samostana so obdarile poleg hrvatskih tudi nemške ranjence v bomišn cab ter jim s tem izrazile največje priznanje Beograd, 10 jan K nasprotujočim si vestem icndon^keoa poročevalskega urada o nekem domnevnem izkrcanju zaveznikov ob dalmatinski obali, ki deloma priznavajo, deloma zopet zanikajo to operae jo priponi;nja ■»Novo vreme«, da je to vse skunai le živčna vojna proti južnovzhodn; Evropi Angleži se pa zelo motijo, če mislijo, da bodo imeli od takih sredstev kake koristi. Nem'ka vojska pričakuje invazijo z največjim mirom Nemške čete so na vseh obalah evropske celine prinravljene. da odbijejo vsako podjetje evropskih sovražnikov Berlin, 10- januarja. S podporo albanska nacionalistov je bilo pri čistilnih oneracijah e-da\mo zajetih 110 badoglijevskih ltal'"ianov S tem je usoda kaznovala zopet no^o skunino teh izdajalcev, ki so v septembru m si li. da se bodo Anö'ezi in Amerčani v nekaj dn~h izkrcali na Balkanu ter da bodo nato v njihovem spremstvu lahko r/nlenili doscdanjeoa vdan""1 in zvestega zaveznika. ameriškega letalstva Stockholm, 9. jonuarja Britansko 'et'lsko ministrstvo objavlja, da ie bil »z odobritvijo predsednika Zedinjenih držav« imenovan letalski maršal sir John Slo^scr za namestnika generala Eakerja. vrhovnega povelin:ka anglo-ameriškega letalstva v Sredozemlju. StocKholm, 10. januarja. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da jc b'l gcnoralni ma.ior Walter Bedeli .Snrth imenovan za oe-neralštabnega .še a E is en h o-v rov i h čet Do nedavna je bil Smith šef generalnega štaba anglo-ameri^kih čet v Sredozemlju Amsterdam, 8. januarja. Po vesti britanske poročevalske shi^bo je zavezniški glavni stan v severni Afriki uradno objavil. da ie lyl namestmkn nre^sednika zaveznške nadzorne kom'sije za Tt~Mio imenovan eroneraini noročnik Mason Mac Farla.ne ki bo naslednik o»-očn'k Mac Farlane. ki io 2-,;vPrner O braltaria je bil vodia zavezn'fikeea odoo- slanstva, ki ie bMo odnos^Tio na poga^ar ja z BadogVievo vlad^. Načrtoval je tudi an-p-toški vojaški delegaciji- k; ie cbiskala ll^oskvo. Zimska pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč smo prejeli: Hišni lastniki in Zimska pomoč Hišni lastniki oziroma njihovi zastop iliki in pooblaščenci v Ljubljani ee opozarjajo na člen 6 naredbe g. prezidenta pokrajinske uprave o pobiranju pr spev-kov za Zimsko p>omoč. (Službeni list z dne 22. dee. 1943. št. 57/102. > Ta č'en se glasi: *Vsi imetniki stanovanj (stanovalci v lastnih zgradbah, stanovanjski najemu ki stanovalci v servitutnih stanovanüh itd '», v katerih prebiva manj osob kakor je sob. plačajo ob novem len 1944v korist Z;ni5kc pomoči enkratni prispevek v v šini 2" n CP~ loletne kosmate najemnine, oz. po davčnem oblastvu ugotovljene naiemne vrednosti. Za sobo so štejejo tudi kab:^li in posel-ske sobe. izvzeti pa so sobe. kabineti in poselskf ssohe, ki služijo imeniku stanovanja v poslovne namene, kakor n. pr. ateljeji, krojaške in šivilske delavnice itd. H'šni lastnik' ali njihovi zastopn'ki in p-ohiaščeno; so dolžni zbrati od prizadetih koristnikov stanovanj prispevke in jih do 15. jan. 1944 s seznamom plačnikov oddati ustanovi Zimska pomoč.« Člen 7 cit. naredbe odreja da se bodo prispevki, ki ne bi bili o pravem času vplačani, izterjan z izvržbo po II- poglavju zakona o ob'nem upravnem postopku. Poleg tega se kaznujejo kršilci te naredbe z globo do 1000 lir v korist sklada Zimske pomoči. Podnajemniki, ki niso imetniki stanovanj. torej ne plaačjo tega prispevka. Kot sostanovalci se upoštevajo vse osobe. ki bivajo v stanovanju skupno z imetnikom stanovanja (ne le družinski člani). Glede stanovalcev se upošteva sta njo. ki je bilo na dan uveljative cit " ' t. j. stanje dne 22. XII. 194:^ \vni lokali se smatrajo one f imetniku stanovanja preto ne namene. Hišni lastniki ali njihovi zaoiopniki in pooblaščenci naj čimprej oddajo od prizadetih imetnikov stanovanj s seznamom vred tudi že zbrane prispevke v pisarni Zimske pomoči v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9. I. nadstropje. Ta seznam piačmkov naj vsebuje sledeče podatke: Ime. priimek in naslov hišnega lastnika (ter eventualnega njegovega zastopnika ali pooblaščenca); ulico in hišno številko, kjer bivajo prizadeti imetniki stanovanj; ime in priimek imetnikov stanovanj; število oseb. ki prebivajo v stanovanju: celoletno kosmato najemnino oziroma naiomno vrednost; 2% prispevek l^tne najemnine, datum in podpis hišnega lastnika oziroma zastopnika. Hišni lastniki oziroma njihovi zastopniki m pooblaščenci morajo javiti Zimski pomoči tudi one prizadete imetnike stanovanj, ki bi ne plačali tega prispevka. Vse nadaljnje inf-rmacije o tem daje pisarna Zimske pomoči. * * * Simfonični koncert v korist »Zimske pomoči«. V ponedeljek, dne 17. t. m. bo priredil Wehrmachtsender. Ljubljana, s povečanim radijskim orkestrom simfonični koncert, katerega dohodki so namenjeni letošnji zimski pomoči. Koncert bo d'ri-giral dirigent D. M. šijanec. Vstopnice bodo v predprodaji od srede zjutraj dalje v knjigarni Glasbene Matice. Koncert se bo vrš:l v veliki unionski dvorani. Spored in ostalo bomo še priobčili. * * * Gosna Peršič Minka je darovala za Zimsko pomoč lir 100 namesto cvetja na grob pokojne tete Sartori Josipine. * * * V Ljubljani se pojavljajo razni nabiralci prispevkov, zato Vas ooozarjamo. d^ ne nasedate. Darujte res samo za Zimsko pomoč. * * * Opozarjamo občinstvo, da se morejo plačevati prispevki za Zimsko pomoč pri vceh denarnih zavodih v Ljubljani. Za informacije glede »Zinr~ke pomoči« kličite; 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9/1 levo, Denarne prispevke pošiljajte no čekovnih položnicah na »Pokrajinski po d po mi zavod — Zimska pomoč — ček račun 16.580« ! Kratka porgala iz vsega sveta Stockholm, 8 januarja List poljskih komunistov v Sovjetski zvezi »Volno Pol;-sk-« napada po moskovski vesti švedskega lista »Nya D gligt Allehanda« najostreje poljsko emigrantsko vlado v Londonu češ da se je izgubila v »slepi ulici«. Hadersleben. 8. januarja. V Gmiofte-ju na D nskem je nek: deček našel ang.e-ško fosforno bombo in vtaknil nekaj njenih koščkov v žep. Zaradi telesne toplote se je fosfor vnel, tako da sta mladeniču zgoreli nogi. V boln;šn ci je podlegel težk.m poškodbam. Helsinki, 8. januarja. Kakor poroča »U-usi Suomi« iz Stockholms je dosedanji tretji tajnik ameriškega veleposlaništva v Londonu. Edmund Gullion, ki je bil imenovan za novega ameriškega odpravnika poslov na Finskem, odpotov-1 iz Londona čez Stockholm v Helsinki, kjer ga v krat-kom pričakujejo. Ženeva. 7. januarja. Epidemija črnih koz je sedaj izbruhnila v zelo okutm obliki v vseh delih New Delbija. poroča »Times« Polovica bolnikov ie v življenjski nevarnosti, mnogo pa j'h je že umrle Tokio, 7 januarja Tokijski časopisi javljajo da bo v aprilu letošnjega leta izvršeno vol'kopot^-no znanstveno potovanje v puščavo Gobi. Te eksped cije se bodo udeležili pomembni japonski znanstveniki. Mersina. 7. januarja. Sultan El. Atraš. ki je 1. 1925 vodil upor Druzov proti Francozom. je umrl v starosti 70 let. Izmir. 8. jantarja. Židovska poročevalska p~°nc:ja SITA javlja z zaskrbljenostjo o š;rjenju antisenrtskega gibanja v Zerlinienih državah. To gibanje je najmočnejše v trgovskih okrajih Bostona. Cinica ga in New Yorka. kjer ljudje bojkotiralo židovske trgovine. Buen°s Aire». 7. januarja V četrtek je b;la v Argentini otvorien.n nova letal ska orometna orogn med Buenos Airecom in Territorio Milione* v se^ern^v.hodni Argentini. Na tei r-rn«?i bodo obratoval' trimotomi Junkersi 52«. Gospodarstvo Izselitev Hrvatov iz Spodnje Štajerske in Uoren,sse Te dni je bil na bpoanjem olajeioiw*.. in Gorenjskem oojavtjen razglas nemško nrvaiske preselitvene komui,e v Muiibo ru glede preselitve hrvatskin državi,ano» ;n pripaan kov hrvatskega narodi i/. Spxi nje Staje;site in iz zasedenih o-droču Koroške in Kranj--ke Mčd Nemčijo in Neoa v Lino Državo Hrvatsko je bil 11. avgu^ preteklega leta sklenjen sporazum, ki o mogoča preselitev hrvat.sicih državljanov in pripadnikov hrvat=kiga naroda, ki sta nujejo na področju Spoonie Štajerske i zasedenega ozemlja Koroške in Kranjsko, v Neodvisno Državo Hrvatsko. Kol izšel niki v smislu te naiedbe se smatrajo brez nadaljnjin formalno-li vsi oni. ki jih jo doslej nemško-hrvat-ko oa. iiet a komisii priznala kot pripadnike hrvatskega naro da. Vsi ostalj morajo svojo odločilev za preselitev prijaviti v treh mesecih pri nemško-hrvat-ki preselitveni komisiji \ Mariboru s predložitvijo dokazov o hrvat skem državljanstvu ali o pripadnosti k hrvatskemu narodu. Pre elitver.i upravičenci lahko oddajo prijave tudi oreko diplomatskih in konzularnih zastopstev a i preko hrvatskih uoravnih obiastev. Le oni upravičenci ki brez lastne krivde ne morejo v določenem roku predložiti prijave, bodo lahko prijavo podati tri mesece po prestanku ovire. Piiiave za oreselitev bodo upravičenci lahko o.edložili ne gieds na sedanje članstvo pri Štajerski domovinski zvezi ali Koroški ljudski zvezi. Prijavo za preselitev lahko vrhu tega predajo pripadnika hrvatskega naroda, ki so pred 11. avgustom lanskeg le'a imeli stalno bivališče na Spodnjem Štajer.-kem ali v zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske in sedaj ?tanujejo na Hrvatskem ali pa v drugih področjih Nemčija. Končno se lahko priključijo fizične in juridične osebe, ki imajo sedež v Neodvisni Državi Hrvatski in imajo na področju Spodnje Štajerske ter v zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske nepremično premoženje, ki so ga pripravljeni zamenjati za enakovreden nadomestek na Hrvatskem. Preselitvena izjava družinskega poglavarja velja za vse člane dotičnega gospodinjstva in tudi na take osebe, ki same ne izpolnjujejo pogojev za preselitev. 2e na, otroci in ostali pripadniki družine nad 18 let starosti pa lahko za sebe v roku dveh mesecev ugovarjajo proti preselitvi. Preselitev se more izvršiti v okrajih Brežice in Trbovlje do konca januarja 1.1., v okrajih Ptuj in Ljutomer do 15. maja t I., v celjskem okraju do 31. avgusta in v ostalih področjih do 31. decembra t. 1. Izselniki lahko carine prosto prenesejo svoje premično premoženje v Hrvatsko. Kolikor puste v Nemčiji premičnega premoženja, se bo to premoženje obračunalo in bedo dobili nadomestek v naravi in v enaki vrednosti iz premoženja, ki so ga na Hrvatskem pustili nemški izselniki. Delavcem, nameščencem, obrtnikom in podjetnikom je v Hrvatski zajamčena enakovredna zaposlitev. Izredna obilica živil na rumunskih trg'h Kakor je znano, je :me'a Rumunija lani rekordno letino, k je prekosila vse dosedanje Pridelek ni bil obilen samo v žitaricah, temveč je bil dosežen izreder. donos v sko-ro vseh panogah kmetijske proizvodnje-Poročali smo že. da je imela rumunska vlada v početku skrbi, kam bo izvozila presežke žitnega pridelka. Te skrbi so bile seveda preuianjene, kajti odjemalcev za žito v Evropi ne manjka in pride v posterie vprašan e prevoza in začasnega vsklaii-ščenja. Rumunska vlada je medtem sklenila dogovore glede izvoz ž ta v Finsko, Švico in Turčijo, pretežni del pšenice pa bo odkupila Nemč ja. V izrednem obsegu se je lani povečala tudi proizvodnja slaokorja. S sladkorno peso posejana p:vršin3 je znašala v lanskem letu 79.100 ha in se je skoro podvojila v primeri z letom 1942, ko je znašala 41.300 hektarjev. Proizvodnja sladkor a pa se je zar di'zr.at ega odstotka sladkorja v pesi povečala cd 60.040 ton v letu 1942 na 155.560 ton v lanskem letu. Tako je b la proizvodnja sladkorja v lanskem letu za 159Vc večja nego v prejšnjem letu. Ruinu-niji ima letos tudi prav znaten presežek °raha in f žola Da se omogoči vnovčenje te o a presežka, je bila zveza rumunskih kmetijskih zadrug s poseboim zakonom pooblaščena, da odkupi in izvozi 2000 vagonov graha. že lani v jeseni je rumunska vlada spričo oblice kmetijskih pridelkov postopno ukinila racioniranje pos meznih živil, ki se se,aj lahko nabavijo v neomejenih količinah. Povsod ponujajo kmetje r.a trgih ve- 1 ke količine najrazličnejših živil, zi sti za praznike je bila ponudba na trgih posebno obilna, kar nam priča zlasti vest, po kateri je v Buk rešti ostalo na trgu navzlic znatnemu povpraševanju neprodano 850 glav goveje živine in 1250 svinj. Nadalje nso našli na trgu kupcev za 220.000 kg slanine in 20 vagonov svinjske mfasti. Načrti za izgraditev madžarske trgovinske mornarice Na iniciativo madžarske vlade je bila v vsej Madž rski prirejena anketa o vprašanju. kaj je treba že sedaj storiti, da se čim bolj olajša prehod madžarskega gospodarstva iz vojne proizvodnje v normalno proizvodnjo. Kakor poročajo iz Budimpešte, so na anketi postavili predvsem vprašanje, kako naj se po vojni po primernih cenah omogoči izvoz žitnega presežka. Madžarska bo morala na leto izvoziti okrog 2 milijona ton žita. Pri tej priliki je gene^ ralni direktor Nacionalne družbe za du-navsko plovbo in proste luke Bornemisza na posebnem sestanku gospodarstvenikov predočil nujno potrebo, da si Madžarska : zgradi 1 stno trgovinsko mornarico, kajti maažaisko žito bo na svetovnem trgu konkurenčno le tedaj, če bo omogočen neposreden izvoz po ceneni vodni poti. že v teku vojne je Madžarska zgradila prve du-navske ladje, ki go grajene ne samo za promet po Dunavu, temveč tudi za prevoz po morju, tako da odpade prekladanje iz rečnih ladij na pomorske, že sedaj mors Madžarska misliti na to, da si zgradi primerno število takih ladij in to ne samo ze izvoz žita. temveč tudi z namenom, da pre. vzamejo madžarske ladje tildi ves promet Madžarske s pi ekomorskimi državami Drag prevozni stroški po železnicah najbolj obremenjujejo cene žitu Z lastno trgovinsko mornarico lahko Madžarska prihrani n leto ^o 80 milijonov do'arjev na devizah za prevoz v pii>meLu z inozem- stvom. Izgraditev lastne trgovinske mornarice je po mnenju generalnega direktorja Bo»ne.nisze že samo zäradi izvoza žita nujno potrebna To ni romantična ideja, temveč nu nost praktičnega razmotrivanja. Po vojni se bo uvozna potreba surovin znatno dvignila. V ietu 1939 je znašal blagovni promet Madž rske s prekomorskjmi državami 1-52 m li jo-a ton: od tega je odpadlo 1.15 milijona ton na izvoz in 0 37 milijona ton na uvoz. če bi hotela Madžarska vse to blago prevoziti na lastnih kombiniranih rečnih n pomorskih ladjah, bi potrebovala 127 tak h l:.dako posamezno sliko, ki jih je <>sem. Igra je imela na prenreri prav lep uspeh: razveselila je srca mladih in starejših. (Naj- Spodnje štajersko Nesreče. Devetletni Ivan Piečnik iz Slovenskih goric je padel pod voz ter je bil ranjen na glavi. — 59letni posestnik Jakob Kavčič iz Tepanja je padel ter si zlomil nogo v zgornjem delu. — Levo nogo si ie zlomil 6letni Ivan Donik iz Sv. Benedik a pri Ptuju. — 36letni pleskar Miha Fekonia iz Maribora je padel na tla in se pri padcu tako poškodoval, da so Sa morali oddati v mariborko bolnišnico. — 56letna Franca Pušnikova iz Ribnice si ie zlomila nogo in piav tako leži v bolnišnici. Iz Gorice Avtobusni promet v Gorici. S početkom januarja je bil avtobusni promet v Gorici na nevo urejen. Tako vozi na primer avtobus na severno in južno postajo samo zjutraj in zvečer, ko prideta vlaka iz Vidma in iz Trsta. V št. Peter pri Gorici avtobus ne vozi več, v Solkan in Ločnik pa vozi samo po trikrat na dan tja in nazaj. Ljudsko gibanje. Dne 4. januarja so bili v Gorici 4 smrtni primeri. 2 rojstvi in 3 poroke. Ranjena. I» Rihemberka poročajo: Dne 27. decembra 1943 je šla 25-letna Pavla Cermelj preko polja v bližini domačije, ko je nenadno počil strel. Obležala je z rano na desni nogi. Cernie!jeva se zdravi v goriški bolnišnici. Oblastva poizvedujejo za krivci Nesreča v Grahovem ob Soči. 19 letni Dominik Torkar je bil zaposlen pri popravljanju mostu v Grahovem. Nnlcž:l je na rame tram, spotoma pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Oddati so ga morali v bolnišnico. Obstreljen font. Neznanci so pri delu na polju nedavno obstrelili 21 letnega Svobodo Dobrilo. Zadeli sta ga dve krogli. Dobrila se zdravi v goriški bolnišnici. Nesreča med Goričani v Rimu. V soboto 11. decembra se je primerila med goriškimi slovenskimi rojaki v Rimu smrtna nesreča. Skupina delavcev je ravnokar pela slovensko pesem, ko je priletela v lokal ročna granata. EKsplozija je zahtevala deset žrtev, od katerih je šest primorskih Slovencev. Med njimi so: 29 letni Anton Boškin iz Mirna pri Gorici, 30-letni Izidor Kocina iz Medane, 30 letni Martin Zidarič Iz Deskelj pri Kanalu. 23-letni Boris Brajnik iz štandreža pri Gorici, 31 letni Rudolf Petaroš iz Doline pri Trstu ter 22 letni Dišot iz Pulja. Ranjeni so bili: Albin Ožbot s Peči pri Mlrnu, Rafael Trcšt iz Podrage, Karel Jelačič iz Renč in Zorzin iz Tržiča. Iz Trsta Razstavi v tržaški umetnostni galeriji. V štirih razstavnih prostorih tržaške umetnostne galerije sta razstavila svoje umetnine Roman Rossini in Viktor Berganja. Med prvimi obiskovalci razstave je bil tudi tržaški župan. Pogreb F. Coiauttija. Dne 4. januarja, je bil v Trstu pogreb oddelkovnega vodje republikanske straže Francesca Colauttija, ki so ga našli mrtvega v nekem gozdu pri Gropadi. Pogreb je bil iz bolnišnične mrtvašnice. Prodaja jabolk. Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu je razglasilo te dni prodajo večjih količin jabolk po 11 lir za kg. Kolesa izginjajo v zadnjem času v Trstu. Oblastva so zlikovskemu odnašalcu tujih koles že tik za petami. Sedaj je prišel ob kolo trgovski nameščenec Cesar Ricatti. Kolo je pustia pred neko trgovino v Imbri-anijevi ulici. Ko se je vrnil, ni bilo več -co-lesa. Tramvajska smrtna nesreéa pri sv. Jakobu. Pri Sv. J kobu se je pripetila te dni usodna tramvajska nesreča, katere žrtev je postal 601etni Dionizij Rangan. Starček je ravno stopal preko tračnic, ko je privo-zil izza vog?la tramvajski voz in ga podrl na tla. Nesrečni Rangan je bil pri priči mrtev. Iz Srbije Povratek srbskih rudarjev. Srbska gospodarski minister dr. Nedeljkovič je te dni sprejel skupino 27 mladih rudarjev, ki so bili pred pol leta poslani v Nemčijo za-rad i izpopolnitve v stroikovni izobrazbi. Rudarji so ministrai poročali, da so bili v Nemčiji tovaiiško sprejeti. Mudili so se rea rensko-westfalskem področju. Sedaj so se z novimi in bogatimi izkušnjami vmJi domov. Smrtna kosa. Iz Zaječara je prispela vest, da je na svoj god dne 4. novembra 1943 preminula gospa Karotina Jenček roj. Habbe, vdova po podšefu kurilnice, v 62. letu starosti. R. I. P. mlajšim utegne biti vendarle previsoka.) Izpolnila je občutni/ repertoarsko vrzel. »Trubadur« zopet v Operi Z nedeljsko predstavo je naša Opera ponovno uvrstila v repertoar Verdijevega »Trubadurja« v režiji in inscenaciji Cirila Debevca in pod taktirko dr. D. Svare Opera sodi tudi pri nas — in zlasti še pri nas. kjer je Verdi tako priljubljen — v železni repertoar opernega gledališča in se pojavlja vedno znova na odru. saj ji ni treba publiko šele pridobivati. Predstavo sino dobili v že znani zadosti vigra-ni zasedbi ter nam ni mogla obetati nikakih bistveno novih sprememb n presenečenj. In vendar smo jo vsi pričakovali s svežim zanimanjem. Predvsem je veljala pozornost tenoristu Iv. Franclu. ki je nastopil kot gost v naslovni vlogi Manrica. in dirigentu dr. Danilu Svari, ki je po dveletnem presledku zopet obnovil svoje po kvalitetnem doprinosu tako pomembno delovanje v slovenski Operi. Pri Franclovem Manricu smo z neko upravičenostjo pričakovali, da nam pevec, ki se je pred leti na deskah ljubljanskega gledališča s tolikimi uspehi razvijal v umetnika večjega formata, pokaže, v koliki meri je zahtevno delo na reprezentativnem hrvatskem odru vplivalo na njegovo pevsko kulturo. Zal da vsaj pri tej predstavi nismo bili deležni tega užitka. Pevec se je dal po drugem dejanju opravičiti, češ da je glasovno indisponiran. Že sloveča začetna arija v drugi sliki je kazala, da Franci ni v popolni formi, in to je bilo potem curiti na vsej črti. z majhnimi epizodnimi izjemami, ko se je nekoliko notranje razgler in izpričal neke kvalitativne odlike svojega glasu in igre. Pevca je občinstvo ob vstopu na oder pozdravilo z aplavzom in je bil zlasti po posameznih dejanjih skupaj z ostalimi solisti deležen pozornega priznanja. Opozorilo Uprava policije objavlja: Prebivalstvo se ponovno opozarja, naj se ravna strogo po predpisih glede zatemnitve. Zatemnitev mora biti popolna, tako da ne uhaja noben pramen svetlobe na cesto ali pa na dvorišče Ni dovolj, da so okna, izložbe ali pa steklena vrata zastrta samo s tkanino, morajo biti tudi zastrta s črnim papirjem, da je na ta način preprečeno sleherno uhajanje svetlob« na presto. Prav posebno pa se še opozarjajo lastniki in vozači motornih vozil, naj se strogo ravnajo po predpisih glede za-temnjevanja žarometov. Policijski organi imajo strog nalog, da prijavijo sleherno prekršitev. Kazni za malomarne kršitve so zelo visoke m je v lastnem interesu prebivalstva, da zadosti predpisom glede zatemnitve. Betesmca KOLEDAR Torek. 11. januarja: Higin, Božidar. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ko dekleta zorijo... Kino Sloga: Ce ti veter vrata zapre. Kino 1'nion: Enkrat v letu. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 11. jan., ob 16: Cvrèek za pečjo. Red torek. Sreda, 12. jan., ob 16: Normanni rinaki. Red A. * Dickens: Cvrček za pečjo, komedija ▼ treh dejanjih. Igrajo: Cesar, J. Kovič, M. Skrbinšek. Gregorin. šaričeva, V. Juvano-va. Levarjeva, Rakarjeva» Režiser: C. De-bevec, scena: inž. E. Franz, kostumi: J. Vilfanova. »Vera in nevera« je naslov Leskovcevé igre. ki jo pripravlja Drama v Skrbinško-vi režiji. Pisatelj je razkril v tej igri eno izmed življenjsko najpomembnejših vprašanj: resnične in samo navidezne vernosti. Globoko je posegel v življenje našega ljudstva in ločil kleno zrno vexe od sneti Zaradi tega vsebinskega jedra ima delo nadpovprečen pomen in vrednost in bo brez dvoma vzbudilo upravičeno pozornost. OPERA Torek, 11. jan., ob 16: Prodana nevesta. Red B. Sreda. 12. jan., ob 15.30: SneguročRa, Red Sreda. ♦ B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Kru-šina — Janko, Ljudmila — Poličeva, Marinka — Polajnarjeva. Miha — Dolničar, Kata — Golobova, Vašek — Banovec, Janko — Slanovec k. g., Kecal — Lupàa, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Esmeralda — Barbičeva, Indijanec — Maren. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevec. Ko-reograf: inž. P. Golovin. Otroci, kS sodelujejo v mladinski opereti »Princeska in zmaj«, imajo vsak dan skušnjo ob 15. uri v Oper*. RADIO LJUBLJANA Torek, 11. januar.ja. 7.00—7.10 Poročilo v nemščini. 7.10— 8.00 Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročilo v slovenščini. 12 00—12.30 Opoldanski koncert. 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00 Koncert glasbe za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario ši-janec. 14.00—14.10 Poročila v nemščini. 14.10—15.00 Za vsakega nekaj. 17.00— 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45 Popoldanski koncert. 17.45—■ 18.00 Zdravniška ura. 19.00—19.30 Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45 Poročila v slovenšični — Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00 Mala glasbena medigra. 20.00—20.10 Poročila v nemščini. 20.10—20.40 Kadar balerina pleše. 20.40—21.10 Ouverture in intermezzi. 21.10 —21.40 Napevi in ritmi 21.40—22.00 Prenos beograjske vojaške oddaje. 22.00— 22.10 Poročila v nemščini. 22.10—22.30 Glasba za lahko noč. Orodje v zaklonišču naj bo stalno na istem, preglednem in pripravnem mestu. Priporoča se namestitev v stojalih. Prav tako je občinstvo pozdravilo z aplavzom nastopajočega dirigenta. Dr. Š v a r a je bil skozi dolga leta tako tesne povezan z našim opernim orkestrom, da je treba zares samo pozdraviti njegovo vrnitev, tembolj, ker nimamo dirigentov nič preveč, čeprav se je medtem trdno in uspešno uveljavil mladi dirigent D. Žebre. S ponovnim nastopom dr. Svare je dirigentsko vprašanje rečeno in iahko s te strani pričakujemo samo najboljše. Pod dr. Svarovim vodstvom je orkester igral z nekim posebnim vzgonom in polnostjo Verdijeve tak0 mikavne melodije. Ostala zasedba je tudi pripomogla »Trubadurju« do zelo zadovoljivega uspeha. Posebej je treba omeniti H e v b a 1 o v o kot odlično Leonora in Golobovo kot pevski n igralski vprav izredno Azuceno. Ni dvoma, da je to ena njenih najboljših vlog in da je zlasti pevsko v nji za sedaj kar nenadomestljiva. Obe pevki sta bili deležni posebno poudarjenega priznanja. Prav tako odlično se ;e postavil V. Ja n k o v vlogi grofa Lune Z eno svojih arij je dosegel navdušen aplavz Simpatičen. v pevskem in igralskem pogledu dognan Ferrando je Lupša. Poleg teh sodelujeta še E. Barbičeva in K. Boštjančič. Predstava je potekla v razprodanem gledališču ob navzočnosti nekaterih odličnih gostov in je zapustila v splošnem prav dober vtis o Verdijevi interpretaciji v našem teatru. * 7. številka operne izdaje »Gledališkega lista« priobčuje uvodnik ravnatelja Opere Vilka U k m a r j a »Nekaj o „Tiuhadurju"«. Pisec označuje vrednote te opere prav posebej še njeno melodično bogastvo in njene značilne razpoloženjske motive, ki dajejo tej glasbeni umetnini posebno opazno karakteristiko. Poleg vsebine opere so v številki interesantna razglabljanja umetniškega dela v Operj z naslovom »Umetniški utrinki v našem delu«. Forsterjev »Robinzon« v Draaai Vprašan ie mladinskih predstav, kj vzga jajo gledališču kader njegovega občinstva v prihodnosti. je v naši Drami že nekaj časa pereče. ( i oli c ve mladinske ;gre. ki so bile malone edine dolga leta na repertoarju, so v svojem rodu dobre, vendar je v zadnjem času čutila tudi mlad na. da so že preigrane in ne morejo vec mikati s prejšnjo svežo silo. Drugi domači, a ruc!: tuji avtorji so prišli le poredkoma do besede. (ti vendar so mladinske igre važen del sezor.sk .-ga repertoarja in bi jih ne smeli zanemarjati. Novi dramaturg prof. Janko Moder je nr.sveti! temu vpra anju članek »Ob mladin-K i i gr " (v nainovejiem dramskem »Gledali--kem listu«). Tu se dotka celotne problema-r ke mladinske drame in nje uprizarjanja in prav: med druodo prav nič prikrajšani ter bodo dobili tobak tudi za nazaj. Razdeljevanje nakaznic hkrati z razdeljevanjem tobaka je bilo potrebno, da se preprečijo večji navali pri trafikantih, razen tega so pa imeli pristojni uradi utemeljen vzrok za tako ureditev. Zato znova poudarjamo, naj se nihče ne razburja, če karte ne bi dobil že prvi aH drugi dan, ker je vse poskrbljeno za to, da bodo karte čimprej dostavljene. Prosimo_ pa prav vse upravičence, naj ne nadlegujejo oblast e v s prošnjami, da se jim karte dostavijo čim prej. Mestni preskrbovalni urad bo objavil o pravem času, kdaj bodo razdeljene vse tobačne izkaznice, prav tako pa tudi, katere še niso razdeljene in zakaj. 0 pravem času bo tudi objavljeno, kdaj in kako bodo lahko reklamirali oni, ki tedaj ne bodo dobili izkaznic za tobak. 2e danes opozarjamo, da se bodo morali vsi upravičenci s svojimi tobačnimi izkaznicami zaradi vpisa prijaviti v svojci trafikah najkasneje do 22. januarja. Po tem roku bo vpisovanje dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem mestnega pre-:-krbovalnega urada. Obenem tudi. sporočamo da bodo tobak in tobačne , izdelke prodajale samo samostojne trafike in le nekatere nesamostojne. Za prodajo tobaJca bodo upravičene samo nasledil je trafike: . ' Ahčin Izabela v Frančiškanski', ulici, Ahlin Katarina v Kosezah 3. Ažman-. Franc na Tržaški cesti 126. Baš Ivanka v Dol-nicah št. 9. Babnik Marija v Rožni dolini V/13 a.' Bardorfer Angela na Vòehrkovi testi 131. Belak Mihael na Bfei&eisovi (Dunajski) 17, Belino Franc v kiosku na Hrvatskem trgu. Bla? Helena . v' Kraški ul. 3, Brie Justina v kiosku v Medvedovi 1 lici, Bricelj Ivan v Štepanii vasi*:48, Calar Antonija v kiosku pri karmeličanksh •/a Zaloški cesti. Certanc Jože na Cesti na Brdo 144. Dermaša Marija na Karlovski 6. Dimnik Rudolf pa B;e:>u 6. Dolar Ivana na Bleiwe'.sovi (Dunajski) cesti 12. Dolenc Manica.v kiosku na C e-t i na Rožnik, Domik Frančiška v Igri-3. K rjaveč Josip na Gosposvetski 34. Fer-j an èie Anton na Pokopališki 32, Francot Ana r.i Ciril-Metcdovi (Dunajski) cesti 53, Godec Alojzija v kiosku na oglu Domžabke in Grab-l'Wceve ulice, Golii Franči:ka na Mestnem trii u št. 20 GcTŠič Jože na C'ril-M et odo vi (Dunajski) cesti 82, Grajzer Ana na Šmartinski 18, Gregorinčič Rozaiija v kiosku v Stožicah, Haf-r.er Anica v kiosku na Marijinem tr^u, Hitti 1 rane v Florijanski 12. Hnmkv Alojz v kio- sku v Vegovi ulici, Hrovat Matija na Ambroževem trgu 2. Jelar Marija v Krakovski ulici 20, Jerina Rudolf v Gerbičevi ulici 81. Jerman Albina v kiosku nasproti Delavskega doma. Jeršek Ivanka na Borštnikovem trgu 1, Ješ t Marta v Prešernovi 54, Juvan Friderik v Ko'odvorski ulici 35, Kajzer Frančiška na Tržaški 28. Ka-6telic Lea v Ilirski 23. Kladnik Otilija na Blei-weisovi (Dunajski) cesti 9, Kmetič Ivana na Celovški cesti 54, Kobal Ferdinand na Gospo svetski cesti 7, Kočnik Irma na Čemetovi 17, Kodran Marija na peronu glavnega kolodvora. Kcrfar Frančiška v Predcvičev," 12. K o'ar Jurij v kiosku na Taboru, Koretič Cec:Iija na Jurčičevem trgu 3, Košak Stefania na Ulici 3. maja št. 1, Košir Julijana na Gregorčičevi 12, Kor-diš Angela v Verdijevi 5, Košmerlj Cecilija v Kolodvorski 8. Kovič Matilda na Zaloški 41, Kramar Ivan v splošni bolnišn;ci na Zaloški 2, Kranjc Ana v kiosku na Opckarsk cesti. Krča Marija v kiosku na Cesti v Rožno dolino, Ku-šar Frančiška na Vodnikovi št. 28. Kušar Marija na Sv: Pe+ra c 30. Langof M' i v Rožni dolini C. II, Lavrih Neža v kiesku na križišču Aleševčeve in Celovške ceste. Lesjak Avguštin na nekdanji Bleiweisovi cesti 14. Leskovšek Andrei v kiosku ob železniškem pre'azu na Dunajski cesti, Levstek Alojz v kiesku na Pokopališki cesti, Lojk Ljudmila ob izhodu glavnega kelodvara. Len fior Milan v kiosku v Cerkveni ulic', Maj-dič Ivanka v I atrareovi 36 Mlakar Julija v Albanski 20. Mrvar Frančiška v kiosku na križišču Tržaške m ceste Mrz';kor \na v Tavčarjevi 4, Mučerle Ivana v kiosku na oglu Potočnikove in Poljanske ceste. Margen Leopoldina na Brdu 77, Mek'nda Veronika v Društveni 21. Melihar Ljudmila v kiosku ob vhodu v Tivoli, Meriasec Frania na Tržarki cesti 62. Mlakar Apolonija v kiosku na oglu Resljeve in Sv. Petra ceste. Novak Anton v Štepanii vasi 25. Novak Gabrijela na M'klo-šičevi 20. Novak Just' na Tržaški 45. Novak Jože na Vodovodni 39. Novak Marija v Go-snoski 11, Oblak Marija v Flori janski ul 38, Pate Franc v košku na Krekovem trgu. Pečar Fran ja v Povšetov; 12. Peharič Uršu'a na Jer-nejevi 49. Pezdir Franči&a v Gradišču 3. Piš Ivan na Celovški 115. Pleško Anton v Vrstov-škovi 10 Podgoršek Marija v Bohoričevi 13. Pcdjed Marija na Sv. Petra nasipu 23, Pohar Frančiška na Medvedovi 2. Pokom Ivanka na Šmarfnski 5, Pokovec Ivan na Zabjaku 1, Prašn:kar Metka na Dunajski 20. Preša Iv&.ika v kiosku ob Zmajskem mostu. Pugelj Olg*3 na Miklošičevi 34. Radešič Pavle v Jeranovi 1, Rainer Alfonz v kiosku cb velesejmu. Ravnikar Jožefa na Poljanski 50 Resnik Ivanka v kiosku ob železniškem prelazu na Zaloški cesti, Robežnik Avsrust na Viču 70, Rus Roza na Ižanski 63, Sattler Antonija v fciosku ob Sv. Jakoba mostu, Sernec Mihael na Polianski 3, Sever Zr.lka v šelen-burgovi 1, Smerkolj Ivanka v Rožni dolini XVII/34. Snoj Ivan na Dunajski 47. Suhadebnik Ana na Poljanski 80, Steile Elizabeta na Ižansk: 202, šenk Ivanka na Resljevi 24. škerlj Franjo na Cesti na Brdo, Šmcn Frančiška v kiosku Ob železnici, šoukal Mariia, Pred škofiio 12. Štefan Elizabeta v Konališki 3. štrukelj Marija na Dunajski 37 b. šubic Evgenija na Miklošičevi 3, šušteršič Ludvik na Sv. Petra c. 7, šušteršič Marija v Tovarniški 17, šventner Olga v Novih Jaršah 38. Tre-bušak Frane v Vilherjevi 35 Unk Frančiška na Vodnikovi 81, Urek Franc v Ho-timirjevi 13, Vadnjal Matija v Židovski 1, Valenta Frančiška v Kolodvorski 41, Vel-kavrh Antonija na Sv. Jakoba trgu 9, Vodnik Manica, Podutik 22. Verbinc Ivan na Peruzzijevi 105, Vrhove Albin na Borštnikovem trgu 3. Zaje Milica na Poljanski c. 11, Zlatic Katarina v kiosku na križišču Dunajske in Vilharjeve ceste Zaplatil Angela na Galjevici 9 a, Zupančič Franja na strelišču na Dolenjski cesti, žirovnik Ana v kiosku na oglu Einspiler-jeve in Hraniln:ške ul. Pri drugih prodajalcih, ki s-o do.sedaj tudi prodajali tobak in tobačne izdelke, ne bo mogoče nabavljati teh predmetov ter naj se zato upravičenci javljalo edino pri naštetih trafikah. Za prodajo tobaka na odrezke tu.i h občin so pooblaščene naslednje trafike: Kodran Marija na peronu glavnega kolodvora, Kramar Ivan v splošni bolnišnici. Lojk Ljudmila na kolodvoru. Kladnik Otilija na nekdanji Dunajski 9 in Dermaša Marija na Karlovški 6. Vsi trafikanti naj se javijo današnii torek 11. t. m. od 14. do 18. ure v glavni tobačni založbi v Gradišču, kjer bodo dobili štampilje, Siezname in navodila Eazgledfilk Jutra je že izšel. Dobite ga v upravi »Jutra« in v vseli knjigarnah. SPORT Drobiž po svetu »Milo in sončno vreme je bilo danes naklonjeno športnikom«, tako eo v nedeljo zvečer najprej ugotovili športni poroče mnogih radijskih postaj po Evropi, ko s ili prva poročila o športnih dogodkih in pred vsem poudarili neobičajno vnanj. "uge januarske nedelje. Glede vremen.. jalo enako tudi za nas, s sporedom pa se tudi to pot ne moTemo prav nič pohvaliti. Sicer pa je vse ostalo pri starem in zato ostanimo pri starem tudi mi s svojo pr'shr kovano športno kroniko, ki 6e v najbolj o-, .iejenem izvlečku g'asi takole: V Nemčiji je bilo na sporedu nad 80 nogometnih tekem iz raznih naslovov. Največ jc bilo seveda prvenstvenih in pomembnih za vrstni red v tabelah posameznih udeležencev v raznih okrožjih, toda predaleč bi vedlo in premalo je prostora, da bi se megli podrobno ustavljati pri tolikih izmed nj:h. Kakor zmerom pri tej igri z žogo, je bilo tudi med temi mnogo nepričakovanih izidov, ki so tu in tam prevrgli dosedanje račune, obenem pa še bolj dvignili zanimanje za nadaljnji razplet konkurence. Zvest svoji vodilni poziciji je ostal trenutni prvak Dresdener SC, ki je v Chemnitzu izprašil moštvo tamkajšnjega Ballspielkluba z gladkimi 7:0 Tudi stari nogometni kanom iz enajstorice Schalke 04. ki je prej dolga leta nosila državni dres, si to nedeljo niso dali vzeti mastnega zalogaja in so tokratnega partnerja iz Rouhlinghausena poslali domev z 8:1. V Berlinu so biii tepem vsi trije najvidnejši kandidati za okrožnega prvaka, med njimi tudi vod'Ina Hertha SC. Na Dunaju je Sportklub v prijateljski tekmi zmagal nad Rotstre-nem s 6:1. In tako dalje, bi dejali zaradi tega. ker smo že zašli v prevelike podrobnosti. Dve važni tekmi v hokeju na ledu je treba omeniti posebej, saj sta berlinskim hokejistom prinesli nove tri tečke v prvenstveni tabeli. v soboto jc ekipa Rot-Weiss nastopila proti ištvu NSTG iz Prage in zmagala s 3:0. Med domačini je bil najboljä znani reprezc-tativni igralec Schibukat, ki je tudi 6am zabil vse tri gole. V nedeljo so isti igralci sprejeli v drugi tekmi za točke goste iz Biis?'' rfa, ki so se pokazali precej nevarnejši od h iz protektorata. Po izredno ogorčeni borbi, v kateri je Düsseldorf že vodil z 2:0, je tekma nazadnje ostala remi« z 2:2. Tudi ta dan je oba berlinska gola spravil v mrežo Schibukat. Seveda je bilo minulo nedeljo na sporedu še mrogo drugega »na zelenem polju«. Rokomet, hokej na travi, boks, smučarila, drsanje, za vsako izmed teh panog so nemški športniki doprinesli svoje. Med b&xsarji sta nastopila tudi znana predstavnika nemškega boksa Neusei in Heuser; dvoboj se ni končal, ker je moral pni zaradi po'koiibe že v 4. krogu odstopiti. Na ol'mpijskih teren:h okrog Ga-Pa so tekmovali smučarji za domače prvenstvo; v skokih se je najbolj postavil znani F.isgruber z dvema skokoma na 40 in 48 m. v teku na 12kin pa je bil prvi mladi Do*!! s časom 58:15. Nemška drsalna ekipa s prvakinjo Musilekovo in bivšim mojstrom Fafrom je navduševala publiko v Rcgentovem stadionu v Monakovu. Švicarski športniki so imeli svoje nastope v nogometu (v tekmah za pokal in za točke), ki so b;lc to nedeljo zaiadi prijetnega vremena še posebno privlačne, dalje v hokeju na ledu in boksu, ddga pa je bila tudi vrsta smučarskih tekmovanj, ki jih je bilo treba zaradi vremena prenesti na višje terene. Vse tc tekme so bile v glavnem priprava za razne prvenstvene preskušnje ki v kratkem čakajo švicarske smučarje, in sicer 23. t. m. v Ensie-delnu v štafetah na 4X10km. potem pa konec februarja v norveški kombinaciji ter v smuku in teku na 50 km ter šc isti mesec tudi v slalomu in skokih Zanimiva jc novost, da bodo ßkoki za kombinacijo izvedeni pred tekmo na 18 km. Senzacij — po ra:cm merilu — tudi ta ncdc'ja ni prinesla, toda povedali bi radi samo to, da se -purtniki povsod, kjer se le d;i. v teh čas:h 'e rajši posvečajo borbi in razvedrilu v športn h tekmah kakor včasih. Znani nemški smučar in specialist v alpskih disciplinah Josip Gstrein je v maju 1943 prišel v angleško vojno ujetništvo Danska in Švedska sta se dogovorili za medsebojni ženski teniški dvoboj, ki bo v dnevih od 14. do 16. t. m. v Stockholmu. Več EAZNAŠALK za raznašanje listov za okraje Bežigrad, šiška in mesto SPREJME takoj uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. MALI OGLASI Uo. *t* luteo piate m » dr* u> pro» cakao — -oo ■» tsnos « t. ogla« I j. '- t^dc ta dopisovanj» 1* pla«*tl t i-—T a™*« °slase L z: ~ ifiÄiar^A» tene» *• «■«I»"* »• t- — \SlutbeUc* VDOVA [m 2ek-zDióar,u. «ira 57 It i-f.5 trimetro Mjcslitve. 1'° nodbe prosim prelati na naslov: Alojzi :a Cek. Han-k« c«1». št 101 313-1 KUHARICA starejša išče službo za vsa hšna dela. Ponudbe na osi. odd. Jut a pod »Poštena^. 773-1 ü.'F POSTREŽNICO snažno in pcšt?no — sprejmem v KnafU'V: ul. 13 p tliCje. 79^ la Ie - m POSTREŽNICO od 13'/» do 15. Trž š"'a cesta 1/H nadstronie 801 l.i UČENKO Bil trgovski poklc v ura rs ko zlata-ski stroki, sprejmem. Začetna mesečna nagr.ida 300 lir. Janko Jazbec. M k'oài-čeva tU. 12. 732 44 FRIZ. VAJEN KO sprejmem t'koj. Be^fc-ničar Bre? 14. 803-44 'iL M(sl. POJCA.XE in ščurke, zane ljivo po-končate s strupom, ki ga dobite v drcgsnji KANC, Zidovsk.i ui. 1. 784 6 JEDILNICO msko, kompletno in .«paldico z ž mnicami, prodam. Naslov v vs:h posi. Jutra. 597 6 R10 S KO OBI-EKO zimski površn;k. d mfOci kostum, motlrr. m;?o za I'jt>J»š.ki str.nj. p-airo" za oamski stroj in nov potovalni kovčeg. vso predvojno blago, peneni prodr.m. Kamniška 13. 795-8 KLUKASTE MEKE (Schubler), za relezo-stnii5.irje, prodam. Ci-glarjeva 15-1. 775-6 GRAMOFON-kovčee a ploščfimi. p oiam. — Izredna cena 1500 lir. — Og ed od 13. do 14. U:e. Cajeva 6-V, vrata št. 13. 7 6 6 DAMSKE CALO 5E št. 38. prodam. N .slov v vseh posi. Jutra 781 6 PVEN*MATIKO za biclkeij in ovčji kožuh. prodam ali z menjam. Staretova ul- 271 p itl rje. desno — med 13. in 14. u-o. 788-6 üUiOS HJHE GOBE STAR PAPIR kupujemo. — B Weber, F'eòna ulica 8. msproti mestnega kopališča J,—360 7 STEKLENICE -azm- v!¥tc dLiifij-ii#-jBftiin ' N. V tU tPlW> jifc x.'vzamenji, oo lomu B Go i>>' V-vinilc'-« CTS c" Ž. J-81& M SREBRNINO, kovance in druee predmete kakor tudi dragocenosti kupimo in [••ir.čarr.o naivisje rene. Rudolf Zore. Liu1!-iiana. Gledališki ulica 12. 747-7 OTROŠKI VOZIČEK globok in šivalni stroj, kupim. Ponudbe na 03I. crfd. Juta pod »Takoj 779 . "779-7 GOSJEGA SAMCA kuty-D. Naslov v vseh posi. Jutra. 786-7 TOPEL KOC za odejo, kup:m. Naslov v vseh posi. Jutr-. 802 7 SREBRNI DENAR in predmete, razne dragocenosti. ve'žioe, ure, zapestnice, pr&tane itd. kupm, pl?ča.m najviJjo ceno. Pon'-db? na ocl. oddelek »Jutra« poi Šifro »Sr?b-o 799-7 DOSER PIANINO vzamem v najem — do 200 li- mesečno Naslov v vseh posi. Jut'a 8"4 17 KUPIM HIŠO ali stavbno parcelo* do lir 600.000 za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod >>600.000 lir«. 752-20 VILO ali H ISO z vsem komfortom, v tliž ni periferne mesta, kupim. Po možno ti v bližini cestne železnice Ponudbe s točn mi podatki positi na og odd. Jutra pod »Takoj nja selitev. 783-20 HISO dvod-už n«ko. blizu centra in tramvaja radi selitve takoj usodno prodam N, slov v v^eh poslovalnicah »Jutru« 791-20 Sobo odda OPREMLJENO SOBO z 2 postslja-na. brez pe r la, oddam zakoncema. Ponudb?, m ogl. odd. Jutra pod .Brez penla 111«. 806-23 MIRNO SOBO oddam v Beethovnovi uiici št. 15. vrata 17 — desne stapn.ee. 789-23 SOBO V TRNOVEM s posebnim — vhodom, odd ra ves dan ods t-nemu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 794 23 %Razno KDO VZAME v p-eskrbo dva t on J a, s'ednje Za p-otiuslvgo njh. Ponudbe odd. Jutra pod vprežna velikosti, vporabo na 07l. t-Konj-. 793-37 MAJARINOVE PLEVICE nudimo. Serer et Komp.. Gosposvetska S. 491-37 NAZNANJAM cenj- občinstvu, da sem prevzela v najem ple-tlno delavnico v Nunski ul, 3 in da »prejemam vsa v to stroko spadajoča dela m po-p.-avila. — Is totam se p-ejme takoj 1 vajen-Ka. Anica Pavlin, pie Cilja. 774-37 DRSALKE kupuje in prodaja »Promet« (nasp ofci k Ižanske cerkve). 777 37 O I ROŠKE VOZIČKE m š vaine st-oje. kupuje ;'n prod"aja tvdka »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve). 779 37 TRGOVEC ki je pomotoma vzel kan to Za olje, p-osicn. da jo vrne nazaj na klavntco (skl. Preveda). 78J-37 USNJENA COPATA se je izgubila od kavarne Majcen do Vodovodne reste. Odda n«J se v ua*ra.wi Julti a. 735 37 IZGUBILA SF.M črno, da.-r.sko lak sto denarnico z vsoto 520 lir. Pošten najditelj naj jo vrne v pisarn; I. Knez, Figovčevo dvo-ièée p o-ti visoki nagr di. 800 37 POUČUJEM violino in kiav rsko haff moni ko po zrn; ni ceni — Po zve se pri hišn KU v Mandelčevi alici 'S — Trnovo. 793-37 Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marlfa Urablc Pogreb drage jx>kojniee bo v torek, dne 11. t. m. ob pol 4. uri jx>poldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 10. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI jr^v-v*? ; a':-^. "j iTird» rai i ré É ' -fri S&tmSS! '♦t i q • r v 11* • i KINO fiNION relffon '<»-21 Ocll'òna francoska komedija, polna šorma in duhovitega humorja ENKRAT V LETU V glavnh vlogah: ljubka Danielle !>arrieu\ in elegantni Albert Prejeau. Fredstave ob 10.30. 13.30. 15.30 in 17 20 uri ZAHVALA Vsem, Iti ste nam na kakršenkoli nač'n izrazili sožalje ob težki izgubi naše nenadomestljive žene, ljubljene mame, stare mame, sestre in tete, gospe MELE MARIJE roj. URBAS izrekamo našo najtoplejšo zalivalo. Posebno zalivalo izrekamo g. dr. Ki amariču, šef - zdravniku šlajmerjevega doma, ostalim gg. zdravnikom in strežnemu osobju. ki so ji skušali rešiti življenje in ji požrtvovalno lajšali bol, daJje vsem za poklonjeno cvetje, in vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Sv. maše z ad uš ni ce bodo dne 10., 11. in 12. januarja 1944. v v farni cerkvi v Cerkn:ci. Cerknica, 10. januarja 1944, ŽALI JOČI OSTALI RIMO MATIC A r«lel«n 23-41 KO DEKLETA ZOBIJO.,. Duhovita komedija o treh življenjapol-n:h mladenkah in njihovi podjetni mamici na lovu za snubci z ljubko Geraldino Katt, Marino v. Ditmar, Hennj Porten, Rene Deigten in Otto Gebülir- jem v glavnih vlogah Predstave ob delavnikih ob: 13. in 17.30 uri; ob nedeljah in prazn'kih ob: 10.. 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Paul Kemp v odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu Če ti veter vrata zapre Sodelujejo: KHen Banor no v^šem mesto, imate seveda prav. menina. Najbrž si 7a™-.jšiiete vso stvar mnogo boljšo in lepšo, nesro je.« »Ne. nikakor ne. Oče mi je sam že pra-v*l o tem in me skuša! pregovoriti. A jaz bi rada vz'ic temu šla. Rada bi kaj dožive'a.« Orechas, ki je dotlej samo poslušal, se je oelas^l. »Ne razumem tvojega očeta,« je deial, »otrok, kakršen si ti, ne gnada v tnkšno divi'no. Nu. konec koncev mora oče vedeti, kaj dela. — A kaj te je privedlo, dete?« »Pravkar sem ti hotela povedati — baš to. o čemer smo zdaj govorili.« Telefon je pozvonil. Major je vzdignil slušalo in prisluhnil. »Kaj?« je zakl'cal v školjko, »senhor Braun je žc prišel? To je kakor nalašč. Precej ga pošliite k meni!« Znova se je obrnil k nečakinji. »Zdaj pa ne zameri, če te prosim da naju zapustiš, Eliza,« je rekel, »razpravljali bomo o važnih stvareh. Povej cčetu, da ga lepo po- zdravljam in da &e oievi še oglasim pri va in. Do svidenja, date!« Eüza se jo obrn la k Barretu, da bi se poslovila. V njenem izrazu je bilo tiho občudovanje. ko mu je pogledala v oči. Krepko ji je stisnil drobno ročico. >Zdia-vi ostanite, menina. In na veselo svidenje v Serri Ouro!« Po zvoku njegovega glasu se ji je zdelo, da mu ta želja ni samo prazna beseda. * BaiTeto se je umaknil od vrat, ki jih je bil odprl Elizi, in z začudenim glasom rekel majorju: »Öe sem vas prav razumel, ste poslali po nekoga drugega, ne da b,i bila pr#j najina zadeva v ledu. We vem, kako —« Orechas se je nasmehnil in pomirljivo mahnil z roko. »Senhor Braun, k; takoj pride,« je rekel, »ta je baš pravi človek za vas! Vsekako sem slišal o tem komisarju doslej samo pohvalo.« »A, tako — omisar je?« »Da. Brazilski Nemec, ki sem ga bil pravjpa prav »aročil za svooi lastno rabo. Ker pa tukaj v Cuyabi trenutno ni posebnega posla zani. pre'->ust:m gosnoda vam. Kakor sem že omenil, j? nemškega rodu, in Nemci so zmožni ljudV», £*iv veste.« Barretu se je obraz vidno ziasnii. »Torej ste voljni ustreči moji želji?« Major se Je zasmcial. »?«iji? Ta je dobra! Pred nekaj minutami ste še oc»oč-no zahtevali! — A k-"» ie zdai ta gospod? Prav za prav bi mora*; biti zdavnaj tu.« Schriftleiter - Urejuje: Davorin RavVjen. — Für das Konsortium »Jutro« als Vorlag - Za konzorcij »Jutra« bot izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narortnn tiskarna A. G.« als Druckstelle ttak&niarja: Fra« riera®, — Fttr den Inseratenteil vwantwortUeh • Za lacerata! oddelek odgovarja: Ljubcmir Volčič Za »Narodno tiskarno i d.« kot