PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 192 (7386) TRST, sreda, 20. avgusta 1969 SESTANKU WILSON- CHICHESTER Britanske čete bodo skrbele za varnost in red v Severni Irski Predsednik britanske vlade Wilson je po televiziji izjavil, da je treba nadaljevati z reformami za dosego enakopravnosti vseh severnoirskih državljanov - Posebni policijski oddelki v Severni Irski, ki jih katoličani izredno sovražijo, ne bodo razpuščeni danes bo varnostni svet razpravljal o položaju v severni irski Vlad« j. — Takoj po prihodu v London, se je predsednik *Mta| j Verne Irske Chichester skupno s svojimi najožjimi sodelavci ^l*9ha pr*^*e(fn*kom britanske vlade VVilsonom, notranjim ministrom bo |^| 0ni' zunanjim ministrom Stewartsonom, ministrom za obram-fjjj '*y«m in lordom Stonhamom. ,*lotu,Pr*d zaključkom sestanka in IlOm ^.roy * Chichesterjem - Claris Bna. !? ..,raial več kot P«* n Drftrle.il 1 wrr ton .nik britanske vlade Wil-«4 P° televiziji, da bodo S A"M," v"“‘' v za varnost v Se-britanske oboro- je poudaril Wil-v Belfast svoje Otolta ' ^stsvna ureditev irskega pripgjg 7^va dela, eden od katerih dejal »■, uženemu kraljestvu, je toda v (rson’ ne bo spremenjena, daljev-f. verni Irski se morajo na-®ritan.? reI°rme za enakopravnost. j. io nniiHnril Wil- >*> por ivnike, važneRglede mnogo vprašanj. Naj-Poveiin.l pa > dejstvo, da bo imel IrskjJ nT “inskih čet v Severni »ost j^Peino odgovornost za var-licijst.v red; Poveljeval bo tudi pobil So s'i®m in posebnim eno Veha Verne Irske. O vsem kar bo a "arediti. Nsbl-P°slala Ravnike. m tigov°r.P° televiziji je Wil-Tan^^Ja^ačel: »Dosegli smo spo- fbltih bo odločal povelj-čet.» ^ Posebnih rezervnih poli-1^:,^. ki so izredno zasovra-lasrul i "^občanih, je Wilson po-Oitko’, ^ mogoče ignorirati ob-5t°VolicpVraš^va do tega zbora oro ^več u ki Pa ne bo razpuščen, lanskih l P0^ nadzorstvom ori-hporahn °not!9ženih sil, v pogledu he gji. ?rožja. Britanske oboroženi lahu le dejal Wilson, so edine, vernj , Ugotovijo varnost v Se--• Wilson je nadaljeval: % i!Ve®r je bil storjen prestaja s °rak naprej. Toda položaj •»U e vedno nevaren, Kljub tc-hih na-stPp se sporazumeli o osnov-Javlja«in o izjavi, ki bo ob-aašjf«. Pozneje, o odnosih med lih vrvema vladama in o sploš- va j2 , Je Wilson izjavil, da usta-da pa P*a 1921 ne bo spremenjena, njem P9°. nadaljevali s proučeva-JanjjkjiPnlnih, socialnih in stano-jtolina»- re.forni, ki jih zahtevajo dOSego m 'n ki so potrebne za ,valcev Pnakopravnosti vseh prebi-kh *ar velja v drugih prede-®n» vlariZenega kraljestva. Britan-Nala aa’ .Je sporočil Wilson, bo rast, d sv°je predstavnike v Belini; v s.e seznanijo s tamkajš-;.n>Slu ,,u?Eani‘- Pole v tega pa bo kal Belfast notranji tni-*“i »ast -agkan, da prouči na me-J* S? Položaj. c0 Ura!! *°rlta poročajo, da Je JU**! oh , sporočeno, da se bo v„ 10-30 po krajevnem času *^K>stnl svet združenih najdite ' 7a na zahtevo republike n»kj, pr°uči položaj v Severni * totjjSf61 J® prispel v London %oy j/V v najstrožji tajnosti. Za rtki)siril0d 80 bih sprejeti strogi Sklonim. ukreipi, da bi preprečili ji En*Je Ircev v Londonu pro-jphlb ."tniku vlade Severne Irske. Pa se je v Dowiving .brala množica demonstran- ročij, trajalo tudi v bodoče z vrnitvijo miru. Po drugi strani pa je duhovnik Paisley, vodja svobodne prezbiterjanske cerkve, danes zvečer sporočil na tiskovni konferenci v Londonderryju, da je Severna Irske v vojnem stanju z republiko Irsko. Hkrati pa je obrazložil načrt, ki predvideva med drugim tar kojšnjo zaporo meje z republiko Irsko in aretacijo katoliške poslanke v britanski poslanski zbornici Bemardette Devlin. Iz Londona pa poročajo, da je bil precej uspešen današnji sestanek med britanskim notranjim ministrom Callaghanom in predsednikom laburistične stranke Severne Irske Allenom, ki je poudaril, da se je z britanskim ministrom dobro razumel in porazgovoril. Pretekla noč je minila v Belfastu v popolnem miru. Britanski vojaki so odstranili nekaj barikad na ulicah in del prebivalstva se je vrnil na delo. Po dosedanjih podatkih računajo, da je bilo med spopadi v prejšnjih dneh v Belfastu uničenih okrog 400 stanovanj in da je ostalo brez strehe okoli 4000 oseb. Iz Dublina poročajo, da je prišlo v pretek® noči v središču mesta do spopada med demonstranti in policijo. Nekaj demonstrantov je bilo ranjenih, nekaj pa so jih aretirali. Med spopada so demonstranti razbili tudi precej izložb. Predsednik vlade republike Irske je danes izjavil, da vlada nima nič skupnega z dejavnostjo tajne idrske republikanske vojske«, katere predstavniki so včeraj sporo čili, da so odredili stanje pripravljenosti vseh svojih članov in da so že poslali oborožena skupine v Severno Irsko. Predsednik vlade Lynch je dejal: «Vlada ne more dopustiti, da bi sa katerakoli skupina lastila pravice, ki so v njeni pristojnosti V zvezi z izjavo, ki naj bi jo dala ilegalna «Irska republikanska vojska«, hočem pojasniti v imenu vlade in irskega naroda, da nobena skupina nima najmanjše pravice govoriti in delovati v Imenu irskega naroda« Predsednik vlade je nato obsodil neodgovorno uničenje dobrin in zločinsko ravnanje neznatne manjšine, ki je prejšnje dni v Dublinu in v drugih krajih razgrajala, «kar ne more na noben način koristiti našim bratom«. Zdi se, da namerava predsednik vlade Lynch odipotovati v London, da bi se srečal z Wilsonom in z notranjim ministrom Callaghanom Iz Londona poročajo, da je Združenje za državljanske pravice v Severni Irski poslalo tVilsonu pismo, v katerem zahteva, naj britanska vlada ukine ustavo v Severni Irski in naj prevzame nadzorstvo nad sevemo-irsko vlado. V Belfastu je Združenje za državljanske pravice v Severni Irski zagrozilo, da bo sprožilo obširno kampanjo, če ne bo London ne- posredno prevzel v svoje roke vlado v Severni Irski in odstavil sedanje oblasti v Belfastu. Hkrati pa je združenje izjavilo, da nima nič skupnega z idrsko republikansko vojsko«. Združenje poudarja, da je proti nasilju in da ni imelo nikoli nobenih stikov z omenjeno organizacijo. Katoličani s Severne Irske, pravi združenje, si v glavnem želijo obdržati ustavne vezi z Veliko Britanijo, ne bodo pa dopustili, da se zadušijo kulturni in socialni odnosi z brati z juga. PRED PRVO OBLETNICO ZASEDBE ČSSR Husak in Svoboda sta potrdila sovjetske teze o vzrokih okupacije Včeraj je prišlo na Trgu sv. Venceslava do demonstracij, ko je policija preprečila polaganje rož PRAGA, 19. — Danes sta imela predsednik ČSSR Ludvik Svoboda In generalni tajnik Gustav Husak pomembna govora v pričakovanju prve obletnice sovjetske okupacije ČSSR. Pri tem sta potrdila sovjetsko stališče, češ da je bila okupacija nujna. Istočasno pa gre delno tudi za politični realizem, ki je že postal nekako osnovno gibalo češkoslovaških politikov. Husak je pričel svoj govor, češ da je prišlo do izredne intenzifi- kacije tuje propagande in s tem tudi do novega pritiska reakcionarnih in protisocialističnih sil. »Napake v pojanuarskem razvoju so bile storjene zaradi neenotnosti v vodstvu partije, v katerem so bili ob poštenih komunistih tudi desničarski oportunisti in neposredni predstavniki desnice,« je dejal in pripisal tem silam krivdo, če je prišlo do avgustovske zasedbe ČSSR. «Ne avgusta, ne posega bi ne bilo, če bi vodstvo partije energično nastopilo proti antisocialistič-ndm silam in vzpostavilo red v tisku in končno obdržalo odnose z zavezniki«, je vkliknil in nadaljeval, da je «propaganda in izmišljotina uiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiifiiiiniiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiitiiiiiiis NA ZASEDANJU ODBORA ZA RAZOROŽITEV V ŽENEVI Omejiti je treba napadalni in obrambni raketni sistem Tako je poudaril načelnik jugoslovanske delegacije dr. Vratuša, ki je tudi zahteval, da je treba takoj prepovedati kemično in bakteriološko-biološko orožje ŽENEVA, 19. — Prepričani smo, da je splošna in popolna razorožitev z učinkovitim mednarodnim nadzorstvom eden osnovnih pogojev trdnega miru in stvarne varnosti na svetu in napredka človeštva, je izjavil danes v ženevskom odboru za razorožitev namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije dr. Anton Vratuša v svojem prvem govoru, odkar je Jugoslavija skupno s petimi državami postala članica tega odbora. Vratuša je napredek v sedanjih pogajanjih o razorožitvi ocenil kot nezadovoljiv. Eden od vzrokov slabega napredka je pomanjkanje dobre volje nekih držav, ki imajo odločilno besedo v omejevanju razoroževanja. Kljub temu jugoslovanska delegacija sodi, da je moč doseči pomemben napredek, ker je konfrontacija iz dobe hladne vojne odstopila mesto ozračju pogajanj, ker odpor proti politiki sile vedno bolj raste in ker sodobni svet ne želi več živeti v pogojih pred stalno grožnjo uničenja. Vratuša se je zavzel za čim hitrejši začetek pogajanj o omejitvi napadalnih in obrambnih strateških raketnih sistemov. Potem ko je omenil napore, ki jih je Jugoslavija in druge države vlagala. da bi se stvarno pričel proces na področju razorožitve, je vodja jugoslovanske delegacije poudaril, da je Jugoslavija skupno z drugimi nevezanimi državami predla- NEPRIČAKOVANA IN IZREDNO OSTRA «AKCIJA» J' ki jfi .- ■ it hatv lzza Policijskih vrst no-<>’ “Hočemo takoj 7r • Cia if Pravice« in »Chiche-p1*’ tv°je roke so polite s JJ^iftii^r^aadnjka irske vlade so » notranji minister Porter, tJkšdjiiv razvoJ Faulkner in pod-K vlade Andrews. J>sttaSečer 50 glavnl VullaatM i ^rkve Severne Irske W?lov&niei2,razi14 zaupanje, da bo ,7’ kJ j« nastalo med ka- Protestanti v teh dneh pri obrambi svojih pod- l||||ll"||„||l|la|||||||||||,|||||M|,l,m||| ^slovanska mladina * svetovnem sestanku v Vietnamu odri!?’ ~ Iz Beograda je iii Ja zr?tovala v Helsinki dele-bj, veze -?e mladine Jugoslavije 1» ^ 23 *U(Jentov Jugoslavije, ki i» 7 sv6tn° 27■ avgusta sodelova-lw"'Jokazala tovarišem šele uro po začetku sovjetskega vdora v ČSSR. Zaradi tega, je dejal Husak, bo moral CK KPČ sprejeti ustrezne ukrepe. V nadaljevanju svojega govora je Husak obsodil resolucijo predsedstva KPČ ob okupaciji 21. avgusta. Pri tem se je skliceval na tradicije KPC in zvestobo idealom revolucionarnega gibanja iz februarja 1948. Dejansko je pri tem odpravil splošno uveljavljeno razločevanje dveh obdobij v «predjanuarsko» in «pojanuarsko» in slednje odpravil ob sklicevanju na dosežke dvajset let izgradnje socializma v ČSSR, ne glede na Novotnijeve napake in krizo, do katere je prišlo decembra 1967. General Ludvik Svoboda, ki je nastopil takoj za Husakom, je imel krajši govor, v katerem je pozval državljane, naj ne nasedajo izzivanju in zagrozil, da bo vsak, ki bi se predal pustolovščinam, prejel odgovor, ki si ga zasluži. Istega dne je nekje na Slovaškem govoril svojim volivcem bivši tajnik KPČ Aleksander Dubček. V svojem govoru se ni dotaknil osnovnih političnih vprašanj in se omejil zgolj na poziv državljanom, naj ne nasedajo izzivačem, «ker bi to škodilo našemu razvoju«. Dejal je še, da podpira politiko CK KPČ, kot je bila formulirana v dokumentih zadnjih plenumov. V teh pa ni bilo nikakršnega opravičevanja sovjetske okupacije, pač pa potrditev veljavnosti pojanuarskih izbir KPC. Kmalu po Husakovem govoru Je na Trgu sv. Venceslava prišlo do I lažjega incidenta, potem ko sta j dva študenta hotela položiti pred spomenik šopek cvetlic. Miličniki, ki so ob 16. uri zastražili trg in postavili ob dohodih nanj oklepne avtomobile, so fanta surovo napadli in pretepli. Prisotnih je bilo več oseb, ker se ob tej uri zapirajo uradi in se je mnogo ljudi vračalo na svoje domove. Od tod domneva, da je morda prišlo na glavnem praškem trgu do demonstracije, vendar pa ni o kakih demonstracijah nobenih točnih vesti. Tuji dopisniki poročajo o tem incidentu in trdijo, da je prizoru prisostvovalo 200, morda 500 ali tudi 2500 ljudi, ki so se surovemu nastopu policistov glasno zgražali. Nekaj po 19. uri je policija uporabila solzilne bombe, s katerimi je razpršila demonstrante na Trgu sv. Venceslava. Trg je bil preplavljen s solzilcem kot tudi sosedne ulice, na katerih so bili vojaški av- tomobili. Govori se, da so nekega demonstranta ranili v nogo, ko je eksplodirala ročna bomba. V sosednjih ulicah so se zbrali mladinci, ki so kričali »gustapo«, in torej novo verzijo nemške oznake «ge-stapo«, s čimer so očitno hoteli žaliti generalnega tajnika KPČ Gustava Husaka. Tito sprejel Manescuja BRIONI, 19. — Predsednik repub' like Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih ministra za zunanje zadeve Romunija Cor-nelia Manescuja in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Na sprejemu sta bila navzoča tudi državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Te-pavac in romunski veleposlanik v Jugoslaviji Avrel Malnašan. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiojiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiia Odgovor Libanona na U Tant o v predlog Bejrut obtožuje telavivsko vlado kršitve sporazumov o premirju . Izraelska letala spet napadla položaje ZAK ob Suezu - Saudova Arabija vrnila egiptovsko letalo NEW YORK, 19. - Libanon je danes uradno odgovoril na noto, s katero je generalni tajnik OZN U Tant predlagal namestitev opazovalcev OZN na meji med Libanonom in Izraelom. V libanonskem odgovoru je rečeno, da je bejrutska vlada venomer spoštovala postavke premirja iz leta 1949 ter vsestransko sodelovala z osebjem OZN v komisiji za premirje. Nasprotno pa je Izrael — trdi dalje libanonska nota — že pred več kot dvema letoma sklenil, da ne bo spoštoval obstoječih sporazumov o premirju ter celo prepovedal osebju OZN vstop na lastno ozemlje. Zato bi morali po mnenju Libanona prisiliti telavivsko vlado, da znova spoštu je te sporazume. Libanon je torej, kot je bilo pričakovati že iz včerajšnjih prvih reakcij iz Bejruta, v bistvu odklonilno odgovoril na U Tantov predlog. Po drugi strani pa ni prišlo s strani Izraela do nobene reakcije v zvezi z namestitvijo opazovalcev OZN na meji med njim in Libanonom. Izraelska letala so danes popoldne ponovno obstreljavala egiptovske položaje na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Prvič po dolgem času je Izrael uradno priznal, da je bilo eno njegovo letalo sestreljeno. Poročilo telavivskega glasnika trdi, da je letalo padio 20 kilometrov zapadno od kanala, da se OSTRI BOJI V VSEM JUŽNEM VIETNAMU Spor med Gvajano in Surinamom HAAG, 19. — Po poročilih, kd prihajajo iz Haaga, je prišlo danes na mejd med Gvajano (bivšo Britansko Gvajano) in Surinamom do hudega obmejnega incidenta, ki bi se utegnil spremeniti v pravo vojno med obema državama. Gva-j Buške čete so namreč vdrle na sporno ozemlje na meji med obema državama, kd je bilo doslej v rokah Surinama. Poročila, id so zelo skopa m jih ni mogoče prevar j ati, pravijo, da so gvajanske enote zasedle neko letališče ter prisilile surinmnske vojake k umiku Zdi se, da se surinamska voj-i tka pi črnika proti letališču. Skl SAJGON, 19. — Tudi danes so se v vsem Južnem Vietnamu nadaljevali hudi boji med osvobodilnimi silami in ameriškimi ter sajgon-skimi enotami. Do dveh silovitih spopadov je prišlo kakih 50 km daleč od Da Nanga, kjer so imeli Američani 13 mrtvih in 48 ranjenih. Hudi boji so bili tudi ob severni meji Južnega Vietnama in na področju okrog Sajgona. Sile FNO so preteklo noč obstreljevale sedemnajst oporišč. Šest od teh napadov je bilo po ameriških poročilih »pomembnih*. Danes so v Sajgonu potrdili, da se je v Tra Vinhu na področju ustja reke Mekong sajgonski topniški oddelek 13. avgusta uprl in začel streljati proti sedežu tamkajšnjega vojaškega poveljstva. U-por je povzročil materialno škodo in več žrtev, o katerih pa ni točnih vesti. Osvobodilne sile so sestrelile a meriški helikopter, na katerem je bil tudi fotograf ameriške tiskovne agencije »Associated Press*, 29-letni Olivier Noonan. Tako fotograf kot vsi člani posadke so zgubili življenje. Dejavnost strateških bombnikov »B-52* je še vedno izredno intenzivna. Ameriška letala so izvedla v zadnjih urah devet misij in izstrelila ogromno količino bomb. Radio Hanoj je sporočil, da so osvobodilne sile zajele med 13. in 14. avgustom v pokrajini Auang Nai 330 sovražnih vojakov, od katerih je 90 ameriških. Ameriško vojaško poveljstvo ni vesti še potrdilo. (Na sliki: ameriški vojaki upravljajo _ 81-milimetrski minoiret i.a področju Tay Ninha ob kam’-*):';1--) meji, kjer so se v zadnjih dneh razvneli srditi boji.) je pilot rešil s padalom in da so ga Egipčani zajeli. Letalski napad je po tem poročilu trajal dvajset minut. Poročila iz Kaira pa trdijo, da so bila med napadom sestreljena tri izraelska letala. Eno je bilo sestreljeno nad kanalom, njen pilot pa je s padalom pristal na vzhodnem bregu, ki je v rokah Izraelcev. Drugo letalo je bilo sestreljeno nad Sinajem, tretje pa nad zahodnim bregom Sueškega prekopa. Kairski glasnik ni poročal ničesar o usodi pilotov teh dveh letal. Po njegovem poročilu so bili trije egiptovski vojaki ranjeni. Tudi preteklo noč in danes zjutraj so se ob kanalu nadaljevali topniški dvoboji med egiptovskimi in izraelskimi enotami. Streljanje je trajalo celih devet ur in je bilo posebno intenzivno na področju Port Tevfika. Poveljstvo odporniške organizacije na Sinaju je sporočilo, da so egiptovski komandosi napadli danes z raketami letališče v El Arišu na področju Gaze. V poročilu je rečeno, da je akcija prizadejala hudo škodo letališkim stezam in skladiščem goriva, ki so bila popolnoma uničena. Poročilo trdi, da gre za najvažnejšo akcijo, ki jo je izvedla organizacija po svoji ustanovitvi. Izraelske varnostne sile so preteklo noč vdrle v taborišče arabskih beguncev v Almo’Azinu blizu Gaze, kjer naj bi se skrivala skupina gverilcev. Izraelci so obkolili taborišče in v njem uvedli policijsko uro, ko so pa vanj vdrli, je prišlo do streljanja. Trije Arabci so bili pri tem ubiti, dva ranjena, deset pa aretiranih. V Jeruzalemu sta danes v časovnem razmahu 45 minut eksplodirali v različnih krajih mesta dve bombi, ki pa nista povzročili škode. Policija je takoj sprožila široko akcijo ter aretirala kakih štirideset oseb. V srednjevzhodnih državah vlada medtem še precejšnja nejevolja zaradi romunskega sklepa, da poviša na raven veleposlaništev svoje diplomatske odnose z Izraelom. Po neuradnih vesteh je egiptovski zunanji minister sklical danes romunskega veleposlanika v Kairu, kateremu je izrazil nezadovoljstvo ZAR ter egiptovsko stališče v tej zvezi. Zdi se, da je kairska vlada pozvala romunsko, naj še enkrat preuči svoj sklep glede odnosov s Tel Avivom. Danes sta pod policijskim nadzorstvom dospela v Kairo dva moška, ki sta včeraj z orožjem prisilila pilota egiptovskega linijskega letala, da je pristal na ozemlju Saudove Arabije. Ko je namreč letalo pristalo v Geddi, ju je policija Saudove Arabije na osebni ukaz kralja Feisala aretirala in odposlala z istim letalom v Luxor na egiptovskem ozemlju. Gre za dva brata, Solimana in Mohameda El Mouniri, po poklicu zdravnika. Vzrok njunega dejanja ni znan. Egiptovska vlada se je kralju Feisala zahvalila za sodelovanje. General Gowon obiskal Liberijo MONROVIA, 19 _ Nigerijski državni poglavar general Jakubu Gowon je zaključil dvodnevni o-bisk v Liberiji, med katerim se je sestal z liberijskim predsednikom Williamom Tubmanom. Eden od glavnih argumentov razgovorov je bil spor med Nigerijo in Bia fro. IZJAVA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA V LAOUILI V Italiji bodo nadaljevali postopek proti Defreggerju Italijanske sodnijske oblasti ne bodo upoštevale sklepa frankfurtskega državnega pravdnika L’AQUILA, 19. — Sodni jska pre. v Paganici, kjer Je bil edini povelj. učiliščih. V desetih referatih, ka- tčikava proti rmiemchendkemu po. možnemu škofu dr. Mathiasu De-freggenju, kii je bil leta 1944 ka. petan nemške vojske v 114/A divizi. ji planinskih lovcev in ki je obtožen, da je odgovoren za pokol v Pilettu, se bo nadaljevala kljub temu, da je frankfurtski pravd, ndik dr. Rahn sklenil, da ne bo ponovno odprl preiskave proti nje. mu. To stališče italijanskih sodnij-skih organov je zavzel danes višji republiški pravdnik v L’Aquili dr. Armando Troise, ki je poudaril, da italijansko sodstvo ne more v ničemer upoštevati sklepov nem. škega sodnika. Glede položaja po. ločnika Ehlersa, ki je prejel ukaz od kapetana Defreggerja, naj izvrši justifikacijo vseh moSkih v vasici Filetto in ki je ukaz izvršil, je dr. Troise izjavil, da so vsa u. gibanja v tej avezi prezgodnja. Ni pa izključil, da bi se lahko zgo. dilo, da bodo tudi bivšega poročnika nemške vojske poklicali na odgovornost pred italijanskim so. diščem. Kar se bo zgodilo tudi v vseh drugih primerih, če bodo u. gotovih odgovornost posameznih o-seb. Medtem se je zvedelo, da je se. dan ji tajnik škofovske kongrega. rije kardinal Confalonieri, ki je bil med vojno nadškof v L’Aquili, pristal na intervju z nekaterimi tujimi časnikarji. Kardinal Oonfalonleri je potrdil, da med vojno, in še prav posebej v času, ko je prišlo do pokola v Filebtu, ni imel stikov s kapetanom Defreggerjem. Občasno pa se je sestajal s poveljnikom nemške postojanke v L’Aquilt, polkovnikom Dohlsenom (ki je že umrl) in z nekim avstrijskim poročnikom SS, ki je bil katoličan in ki je na nadškofovo zahtevo prizanesel mino. g'm ljudem ter preprečil razde‘a. nla poslopij in tovarn v mestu in okolici. nik zvezne skupine 114. divizije. Povozil je deklico skrito pod škatlo iz lepenke PALERMO, 19. — Karabinjerji in policija so preiskali vse garaže v Palermu, da bi našli neki avto (ali furgon), ki je pozno sinoči ubil 4.1etao Michelo Scanmaliato. De. klica se je pri igranju skrila pod veliko škatlo iz lepenke ter se plazeč prečkala Ul. Pertignano. Mi-chela je to storila, da bi prepri. čala svoje prijatelje in prijatelji, ce, da se škatla sama premika. V istem trenutku je privozil mimo z veliko hitrostjo neki avto, povozil deklico in nato nadalje, val pot proti Trgu Principe di Čampo reale. Preiskovalni organi so ugotovili, da je bilo v bližini vsaj 20 06eb, ki so bile priče dramatičnega in. cidenta, toda nihče ni rekel, da je videl šoferja. Vso noč so karabinjerji zasliševali sosede in dekliči, ne prijatelje, toda nd jim uspelo, da bi ugotovili vsaj eno nesporno okoliščino, ki bi jim pokazala pravo pot. Preiskovalni organi domnevajo, da se je šofer zavedel, da je povozil deklico, toda ni se hotel ustaviti, da bi se tako izognil sitnostim. Na kraj nesreče je prišel pomoč, nik republiškega pravdnika. C e. prav so policijski organi pokrili truplo deklice, so jo njeni starši vsaj deloma videli, ko so jo odpeljali v mrtvašnico. tenih avtorji so bili pretežno jugoslovanski študenti in profesorja, kakor tudi v razpravi, je poudarjeno, da bi študentje morali direktno odločati o skoro vseh vprašanjih na vseučiliščih. Po njihovem mišljenju oni ne bi imeli pravice odločanja edino o razdelitvi osebnih dohodkov in izvolitvi šolnikov. Po drugem mišljenju bi bilo dobro, da se pravice študentov odločno povežejo z doseženimi rezultati v Studi ranjai, ker bi to bila zelo značajna pomembna družbena in vzgojna komponenta. Razprava o glavni temi dubrovniškega seminarja «Položaj vseuči lišča v sodobni družbi in upravljanja na vseučiliščih« se bo nadaljevala in končala verjetno pojutrišnjem. Pričakujejo, da bo v zvezi s tem sprejeto tudi priporočilo seminarja. ...................................INI......Ililllllllllimil.■■■■Illlllllll............................ Najsodobnejše letalo DC/9 serija 30, ki bo letelo na progah družbe ATI: 115 sedežev, hitrost skoraj 1.000 km na uro SILEN VIHAR JE OPUSTOŠIL DRŽAVO MISISIPI Vsaj 200 ljudi je izgubilo življenje zurudi divjunju or ko na «Camille» na jugu IDA Predsednik Nixon je proglasil državo Misisipi za opustoše-no področje - Vihar je lažje prizadel tudi zahodno Kubo Vključevanje študentov v upravljanje vseučilišč DUBROVNIK, 19. — Vključitev študentov v upravljanje in samo-Kardinal je še pripomnil, da bo- | upravljanje na vseučiliščih je iz- sta morali Italijanska in nemška zakonodaja sklepati na podlagi ve. ljavnih zakonov, vendar pa ne bi smeh okrniti predpisov kanonske, ga prava. Kardinal Confalonieri pa je na drugi strani govoril v prid bivšega kapetana, češ, da je ta prostovoljno povedal nemškemu sodniku, kaj se je zgodilo v Filet-tu, ko ga je ta zasliševal o dogod. kih do katerih je prišlo v Gubbiu. S to izjavo je kardinal Confa. ionieri pojasnil stališče do sodnij-skih oblasti. Te so namreč priča, kovale, da bo visotei cerkveni do. stojansbvenik pojasnil dogodke v Filebtu. Pripomniti je še treba, da so v raznih cerkvah v nadškofiji prečitali v nedeljo kardinalovo pismo, ki je bilo sestavljeno v zgor. njem duhu. Predsednik škofijske katoliške akcije v L’Aquili prof. Giuseppe Varrassi je poudaril, da mora bi. tl zadoščeno pravici, ker vsi katoličani v nadškofiji žehjo, da se vse zadeve razčistijo. Po njegovem mne. nju pa bo sklep nemškega držav, nega pravdnika Raima olajšal rešitev primera. Profesor Varrassi pa m hotel komentirati nastopa nem. ških katoličanov, ki zahtevajo, naj Defregger poda ostavko. Danes se je tudi zvedelo, da bo komunistični poslanec Cicerone vlo. žil na državnem pravdništvu v L’Aqirill novo tožbo proti nacističnim častnikom, ki so bili v vasi Paganici v trenutku, ko Je prišlo do pokola v vasi Onna. Obtožbo bo vložil tudi proti škofu Defreggerju, ker je tudi on po njegovem mne. nju odgovoren za ta pokol, do katerega Je prišlo štiri dni po dogodkih v Filetbu. Dr. Defregger je Vedno izjavljal, da je bil več dmd rednega pomena za reformo vseučilišča in vsestransko povezovanje te pomembne institucije in njenih čianov z družbo. To je kratek povzetek današnje razprave na 4. plenarni seji 14. mednarodnega seminarja «Vseučilašče danes«, kjer so razpravijali o upravljanju na vse- GULFPORT (Misisipi), 19. — Do sedaj je vsaj sto oseb izgubilo življenje zaradi strahovitega orkana «Camiie», ki se je razbesnel na južnih obalah Združenih držav. Ranjenih oseb je več kot 2.000. Orkan je besnel dve noči. V številnih krajih, ki so bili naj. bolj prizadeti od orkana, najdejo šp vedno številna trupla. Istočasno nadaljujejo akcijo, da bi našli osebe, ki jih pogrešajo. Včeraj zvečer so pod ruševinami števiL nih hiš našli kakih 50 trupel. Ob. lasti domnevajo, da je zaradi orkana izgulbilo življenje skoraj go. tovo več kot 200 oseb. PO zadnjih vesteh je orkan po. PREISKAVA 0 POKOLU V BENEMCT CANY0NU Osumljeni Harrigan izpuščen na svobado Kanadčan je dokazal, da on in njegovi trije tovariši nimajo opravka z umorom LOS ANGELES, 19. — Thomas . dobesedno: «Ne obstaja noben raz. Steve Harrigan Je dokazal policij, skim organom, da ni imel opravka s strahovitim umorom v Bene. diot Canyonu, kjer so izgubile življenje Sharon Tatejeva in štiri druge osebe. V prejšnjih dneh se le zdelo, da so sploh vse okolišči. ne bremenile Harrigana. toda 24. letni mladi Kanadčan je dokazal svojo nedolžnost na podlagi neiz-podbitega alibija. Sinoči so ga po. licisfci izpustili na svobodo po 3.ur-nem zasliševanju. Harrigan Je prišel na polldjeko poveljstvo skupaj s svojim odvet. n'kom. Policistom je povedal, da tudi njegovi trije tovariši, katere je policija iskala, niso Imen o-pravka s pokolom v igralkini vlil. Neki policijski glasnik je rekel polnoma porušil tri mesteca v Lui-siani: Boothville, Triumph in Ve. niče. Predsednik Nixon je proglasil Misisipi za opustošeno področje ter ukazal, naj državne oblasti takoj odobrijo kredite v višini enega milijona dolarjev, s katerimi bi nudili prvo pomoč przadetim. ki so ostali brez strehe. Nadaljnje sklade bodo dali na razpolago, ko bodo dokončno ugotovili škodo, ki jo je prizadejal vihar. Oblasti so nadalje organizirale zračni most za prevoz hrane in zdravil. Prevoze opravljajo vojaška letala in sicer na progi Atlanta (Georgija) — mestece Bilosi v državi Misisipi, katerega je vihar | strašno razdejal. Iz nekega radijskega poročila iz Havane je razvidno, da je orkan na svoji poti laže prizadel tudi za. hodni del Kube. Do sedaj so ugo. toviii, da so 3 osege izgubile živ. ljenje, in sicer zato, ker so uto. nile v naraslih vodah rek. Število že 'ogotovtjendh žrtev orkana se je v zadnjih urah še povečalo. Davi so našteli 128 mrtvih. Zadnje žrtve so našli v skupini porušenih hiš v mestecu Pass Christian. Orkan ((Camdlla« je v zadnjih u-rah izgubil skoraj popolnoma svojo rušilno salo, čeprav še vedno povzroča močne padavine v državah Kentucky in Tennessee. Po zadnjih vesteh, ki smo jih : prejeli v poznih nočnih urah, je ' število žrtev naraslo na 138. Re. sevalne ekipe še vedno neumorno delajo pri "odstranjevanju ruševin, škoda je velikanska: računajo, da bo presegla vsoto 1 milijarde dolarjev. Okoli 200 000 oseb je ostalo brez strehe. Največ človeških žrtev je orkan azhteval baje v mestecu Pass Christian. V neki hiši je hkrati izgu. bilo življenje 23 ljudi, ker je vihar porušil stavbo. V trenutku ne. sreče je bila v stavbi zabava. ; Ne izključujejo, da bodo morda i našli nekaj ponesrečencev še živih, j Na opustošenem področju so pro. j glasili delno obsedno stanje V okviru reševalne akcije je prišlo danes popoldne do letalske ne. sreče pri kateri so izgubili življe. nje štirje člani posadke nekega le- sodelovanju posebno na področju turizma. Ta zamisel zanima obe strani, ki želita da bi prišlo do izmenjave domačih in tujih turistov, tako da bi organizirali obiske turističnih skupin iz Lago dd Garda v Ohrid in obratno. Prvi stiki med Lago di Garda in Ohridom so bili vzpostavljeni lani ob bivanju gostinskih vajencev in turističnih delavcev Ohrida v Lago da Garda področju Hrvatske. S tem poslom se ukvarjajo pretežno šoferji tovornjakov iz Kavadarcev v Makedoniji, ki prevažajo opij skrit v grozdju, papriki in fižolu v stročju. Vse zaplenjene količine opija so organi notranje uprave našli pri šoferjih tovornjakov iz Makedonije. V Zagrebu so zaplenili triindvajset kg opija ZAGREB, 19. — Organi zagrebške notranje uprave so zadnje dni zaplenili 23 kg surovega opija, ki je bil namenjen do sedaj neznanim »osebam v glavnem mestu Hrvatske. Izključuje se možnost, da je opij bil namenjen tudi nekaterim zahodnoevropskim državam. To je naj-večja količina mamil zaplenjena na V SZ so izstrelili satelit «kozmos 294» MOSKVA, 19. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili nov umetni satelit vrste «Kozmos». Satelit z zaporedno številko 294 obkroži Zemljo v nekaj manj kot 90 minutah. Največja razdalja znaša 348 km, najmanjša pa 202 km. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da se bo satelit vrnil po enem tednu kroženja nazaj na Zemljo skupaj z vsemi znanstvenimi inštrumenti. log, da bi osumili te štiri 06ebe bolj kot kogar koli drugega. V tem trenutku ne obstaja noben razlog, da bi jih imeli še naprej priprte.« Glasnik je še pristavil: «Harri. gan je izjavil, da je spoznal Fri-kovskega Od je bil, kot je znano, ubit skupaj z igralko) pred 6 ali 8 meseci. Frikovski ga je nekaj dni pred zločinom predstavil tudi igral, ki. Dodal je še, da je poznal Atol. gail Folgerjevo, a Jaya Sebringa pa je srečal dva dni pred pokolom. Harrigan ni govoril o Parentu, ki je, kot je znano, peta žrtev strašnega umora. Zdi Se, da se ni j nikoli sestal z njim. Policijski orga-’ ni mislijo, da je kaj takega lo. gično, ker Parent ni bil povabljen na sestanek v vili. On je samo obiskal Garretsona, to je sluiab. nlka, ki je spal v bližnji hišici. čeprav so se s temi izjavami razblinile skoraj v nič domneve o tala. ki Je prevažalo zdravila. odgovornosti štirih Kanadčanov, pa --------- Je policija Se vedno mnenja, da IVi,r»‘ir~,,“-!So,l(l#Vill,ie mi #hrW»m lanski srečal s časnikarji, katerim ■ • i .. jj je dal nekaj izjav v zvezi z do. IH LttJJU Ul lialUa godkom v Benedict Oanyonu. Po. lanski Je bil zelo ganjen ter je jokal. Zanikal je, da je bila tisti večer v njegovi vili kaka orgija in tudi, da je njegova žena uživala mamila. Polanski Je izijav.il, da so ga zelo prizadele vesti, ki jih Je objavljal tlak In da je čutil potrebo, da pomete z njimi «ne zaradi lastne časti, temveč zairadl časti žene, ki sem jo ljubil«. Režiser je nadalje izjavil, da so v njegovo vilo zahajale osebe, ki so kadile iW ni v ječo, deset jib rijo ustreljenih, ne da m “ -kazano, da so imeli * koli zvezo z uporom- .^t Ti uboji so povzročal ^ večine bahutovskega P.u f stva, ki je na pode^J klalo v zameno nekaj gjjj sov. Preteklo je PreL£nll i'®’ i je yl lp tl se pa so uporniki pos Ministrskega predseduj obili na — kralj se je ■ _jco lači in uporniki ga ® t- z*' šli. Prišle so zveste ce^ trrrolo cruvt IrrollPVft P* -Ikbff in krvi, preden se je^- ^ r njegov oče vlada 1915 in 8 Charles odstavil videzni red. Kralj, — . ostati v deželi, zato ‘ ^ mesece živel v tujim, zdravljenja«. med^ Na prestolu je stal n j) njegov sin. Pomislil K niesov oče vlada K t» l julija Istavil očeta ^ / butsa IV. in se okron (|t N tare V. Kot predsecm1/) de je imenoval Vatu . 5 petana Mikombareja- bjjo rinajstih ministrov Je . šest Bahutov. Nekaj mesecev P° r jel “ vi očeta je Ntare v-obisk v sosednjo ~ Kongo. Med njegov0 f nostjo, 29. novembra, / m kombare prevzel obla d/ klical republiko. S tem ji verjetno pridobil vsaj ^ o( naklonjenost Bahuto ,„o obdržal “ Te”povišal nika in se imenoval orvii‘ ( last pa je rokah Vatusijev Sam se se sednika republike za let. Namesto vlade u%fii k Burundiju danes na ^ * volucionarni svet, * stavljajo sami ofioiri ’ Pietro Nenni na oddihu v Švici Sharon Tat« Škof je poročil dva bivša duhovnika TORTONA, 19. — Dane« je Škof iz Tortone msgr. Francesco Rossi poročil v Škofijski kapeli dva bivša duhovnika. Gre za 35-letmega Luigija Maioc chija, ld je bil svoj čas župnik v neki vasi blizu Pavie ter za 34-letnega Luigija Pezzatija, bivšega I župnik* v kraju Sarravalle Scrivia. ........m..umil.m«.......................iiiiiiiii PRIHODNJO SOBOTO SLOVESNA OTVORITEV Spored predvajanja filmov na XXX. razstavi v Benetkah BENETKE. 19. — Prihodnjo so. boto bodo odprli XXX. mednarodno razstavo ftlmSke umetnosti. V naslednjih odstavkih objavlja, mo celoto! spored prireditve. 23. avgusta: «Ben,ito Cereno« — Serge Roullet (Franclja); 24. avgusta: «Genii» (Hudiči) — Stefan Uher (češkoslovaška); 25. avgusta: »Del amer y otras «o-ledades« (O Ijubeanl ln drugih čustvih) — Basillo M. Patino (Španija); «Sotto 11 segno dello scorplome« (V znaku fikorpijo. na) — Paolo ln Vlbtorto Tavia-nd (Italija); 26 avgusta: «čest a slava« (čast ln slava) r- Hymek Bocan (če. škoslovaška); «Shonen» (Deček) — Nagisa Oahima (Japon. sika); 27. avgusta: «Siroooo d’hlver» — Mlklos Janosz (Franclja - Madžarska) ; 28. avgusta: »Zaseda« — 2ika Pavlovič (Jugoslavija); «Ohildrein’s Games» (Otroška Igra) — Wal. ter Wel«bi't (ZDA); 29 avgusta: «Tillitot Teruelet« (Prepovedano področje) — Pal A-bor (Madžarska); «Cardlllac» — Edgar Relte (Nemčija); 30 avgusta: «La primera carga al maahete« CPrvl juriš na nož) — M. Ootavio Gomez (Kuba); «Porcl'le» (Svinjak) — Pterpao. lo Pasolinl (Italija); 31 avgusta: «Two gentlemen Sha-rlng« (Dva gospoda sostanovalca) — Ted Kostoheff (Franci, ja); «Fadem» (Oče) — Alf ŠJOberg (švedska); 1. september: «Sierra maestra« — Ansano Giamnarellli (Italija); »La flaneče du pirate) (Gu. sarjeva zaročenka) — Nelly Kaplan (Franclja); 2 septembra: Sweet Hiur.ters (Pri. kupni lovci) — Ruy Guerra (Panama); «Paullna s’en va» (Pavlina odhaja) — Arndre Te. chlne (Franclja); 3 septembra: «DogadJaj» — V a. troelav Mimica (Jugoslavija); «Yamar Maliku« (Kondorjeva kri) — Jorge Sjoberg (Boli. vija); 4 septembra: «Los herdelros« (De. diči) — Carle Dlegues (Brazilija); «Felllni Satyricon» — Fe. derico Fellini (Italija); 5 septembra: ((Prologue« (Pro. log) — Robin Spry (Kanada). Nekdanja francoska ekvatorialna Afrika Druga plat evropske civilizodr kulture črncem, ki gli dati ničesar v f bi zato ostali tu® « podvrženi Francozon v oropani svojega zb84' j stva. To je bila duhoVb?J(t% na plat asimilacije« f® pa je tudi stvarnej«8' zi so dobro vedeli, “"jj v $ ljudstev ne bodo ra jPjji v nedogled, treba J šiiti na obrambo P ^ jem domačinov, strupom, ki |e ogr° vo oblast. Strup se zdravi 8 f, rom in Francozi s° p gjcO li, da bi jih pred varnostjo lahko n8Jj hilil* nili črnci sami, če Belce, ki so med zadnjima vojnama potovali po francoski Afriki, je bilo sram, da so belci. Ko so črnci zagledali od daleč njihov avto, so se razbežali, tisti pa, ki niso mogli bežati, so se skušali vzravnati ln s tresočimi rokami so po vojaško pozdravljali mimoidoče. Imeli so preplašene oči. To so bila dejstva, Francozi pa so o svoji politiki v afriških posestih govorili drugače; uporabljali so mnogo bolj učene izraze in z njimi so skušali prekriti resnico. Najbolj pogosto so govorili o «asimilaciji»„ kar bi pomenilo, da so Francozi nameravali obdržati tiste pokrajine, ljudstva in njihovo kulturo s tem, da bi jih utopili, razredčili, presnovah v francoska področja s francosko kulturo. Skratka, hoteli so spremeniti črnce v Francoze in, ko so to razlagali svetu, so prikrivali le, da bi ti črnci ne postali polnopravni Francozi, ker bi se ne šlo za neko Izmenjavo kultur, ampak za mirno vsiljevanje francoske pom in FrancozijO^V varnostjo lahko _ n^( rabljeni v pravi na°r*’ r8 no, kot je pač treba s protistrupi. a Dodpf^Aj srednjega % in vzgojili s0..##, f Francozi so P°d? nek srednjega sW*,m nov in vzgojili Jv#i f da so pozneje zanj izvor; da jih je bU° i«V spodarji sram svšji funkcionarji so V eden tu, drugi tam. nem i. 1 s? sredi avgusta v glav-rutin.i!. ne!tateri funkcionarji, ki In ». javljajo tekoče posle, je ritft^daT 10 ne Pomeni, da mu JjV1 aoral drugo ali kvečje-Ba ES^Jšo pot. Ne, ker tudi .visoki in najvišji bi (a; ar-i> ^aiJ0 svoje posle, da si mn-”6 odpelo. V tem smislu obisk h° tolmačiti tudi nedavni - in Svobode na Kri- Brežn kili j* se more izkoristiti ttu tip. a in Svobode na Kritini ir, d” se sreeala s Podgor-• “feznjevom. Letni k%Zan“nerna dogovarjanja o tem, akcijo „ JviS.e *zvedejo posamezne sin si Ražnji jeseni. V tem Smiljana ni*?110 tolmačiti tudi najav-ga rniilj1"1® sovjetskega zunanje-sniisiu a Jugoslaviji, v tem lovno ^remo tolmačiti tudi po-ga» roj/j^aJauje «velikega dialo-fa se * Moskvo in Washingtonom, je Jo toliko časa sondira in ki tonovenTtoo ,neg°tov. Tudi po Ni-tiord« obisku Romuniji. Sedaj Sedi jp6;0 ,.b°lj kot je bil prej tiogoči i*1® »najtrši oreh*: ne-v s Pekingom, ki se «stfuJn. Joeh čedalje bolj za-^ so snov vsakdanjih laže hrf ^ebrav navidezni mir se L tnkar -na moskovskih ulicah, ‘udi Za nsn,-te razmere pa velja to tošnjeo. ekak.šno poslovitev od le-‘tilivi <*, ®?!e^a- Posebno zadnji kfi j ohladili ozračje in neka-!godnja todijo, da bo letos jesen [ti moJ, Seveda pa so še vedno kvarnaJ'-VStto ulicah mize pred Jajveč n 1 JP slaščičarnami, se , v ur.. Nalininskem prospektu lf,i° ia Gorkega, ki jo sma-N tod , k°vski Broadway. Poviti. fu&0 sončniki še vedno raz-Htivw tSe, številnim gostom v 1 sladoled. Sladoled, ^ah ni a'l bolje ruskih raz-r°Zboje* ztlak Poletja, kajti «mo-!a tudi „e,v ..Sovjetski zvezi uži-(tet&ki . . ču- Sladoled se v • Moskvi ZVt[zi' menda še posebej in n’. aziva pri naj večji vro-8led» ,naivečjem mrazu. Raz-f^o i„ v toga je med poletjem in pitoni, da se sedaj slado-na vsakih sto metrov, le 7 *,e v zimskih mesecih Troskov* d°l°čenih lokalih. “•'Oljni tu111. ®9 2 vsem tem za-5Sh‘ Jih le to, da je teh laikih „ atov z mizicami na 7'k ^ dremalo, če hoče človek Ni 0 to>zo in se odpočitij mora ftostiR twVetn času, kajti sicer >>U “*• Pred hotelom »Me- altotied t P.Sverdlova, kjer je kavarn, že zgodaj, 3 na začne vratar spu- V Se mu le toliko Luči, ko-mi,;„‘'d*.1 ča bodo našli me-H/kiv, - če se nabere več v to k., h čakati na vrsto, ^a stolica ali miza iz-L ^ dnj Moskovska »posebnost* M:*,. 11 »e opazi. Pogostejši Sedai** v Prihodnjih meti N ali Ji v avgustu, »repov* lwskovčaTrda tudi triJe mdlijo-kfs;;Jnov Je v raznih počit-l^, v „ °k črnomorskem prijaj), 8°rah ali kjerkoli v 5.000 fetslci ’ ,s katerima razpolagajo sindikati, ki pošiljajo na j°*tih k bo potrebi ali po mož-% v to^ju, v hribe, na pode-itd. pa so vsa letovišča polna itiTle in prepolna in Moskovčani, ki so v letoviških krajih, ne morejo biti v Moskvi, kar se opaža na moskovskih ulicah, v moskovskih trgovinah, v moskovskih lokalih. Niti okoli univerze Lomonosov ni običajne gneče. V času počitnic so desettisoči visokošolcev zapustili univerzo in Moskvo. Zato se tudi v tej moskovski četrti le redkokdaj opaai kako dekle v mini krilu. Poletno razpoloženje se ne opaža le v prestolnici Sovjetske zveze. Počitniška področja okoli Moskve so polna gostov, na cestah Ukrajine in Bele Rusije pa so letošnje poletje dočakali motorizirane turiste s številnejšimi bencinskimi črpalkami, z novimi restavracijami, z novimi moteli... V kinematografih še vedno vrtijo filme letnega programa. Najavljajo pa se že filmi prihodnje sezone. In med temi je tudi film »češkoslovaško leto preizkušnje*. Ta film govori o najpomembnejših dogodkih na Češkoslovaškem v minulem letu ali kot zatrjuje kritik agencije Tass o tem, kake so »imperia listični krogi zahodnih dežel skušali spraviti v nevarnost sociali stične dosežke češkega in slovaškega naroda, pa jim je to pre prečila bratska pomoč dežel socia listične skupnosti*. V tem vzdušju se bliža konec letošnjega moskovskega poletja, konec tako imenovane mrtve sezone, v kateri pa Moskva vendarle ohrani nekaj svojih značilnosti. In ko se bo moskovsko in ne samo moskovsko življenje ponovno upeljalo v normalni tir, ko se bo dejansko začela jesen, se bo videlo, ali je sedanji navidezni mir vendarle kaj prinesel. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllI||||||||||||||||||Mi||||||||||||„i,|||||,|||||„|,,|,||„|t|,,,|||,|||,|||,,„r,„|,,|„,,,,||,„|,tl,|||||I)||||||t|||t||||||||||||I|||||tI||||||Itt||||||m||||||||||||)|)t|t||||||||t|||)|)|)|)||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||||||(| V TEH DNEH PRED 25 LETI Spopad Gregorčičeve brigade z Nemci na Rdečem robu (Krn) Brigada je štela nad 1000 borcev - Dolg pohod od Predmeje do Slemena Nemški napad s štirih strani - Velike izgube na obeh straneh Nekdanji partizan' se s ponosom spominjamo večjih in manjših bojev in spopadov s sovražnikom na naši zemlji med NOB. Spomini na tista leta — 1941 1945 — nas spremljajo pri našem delu vse dni. Na teh spominih gradimo danes nam in mladim rodovom vedno boljše življenjske razmere. Čeprav smo včasih v borbah z okupatorji imeli tudi večje izgube, nam to ni vzelo poguma in zaupanpa v zmago. Zavedali smo se, da zgodovina ne pozna naroda, ki bi bil v vojni samo zmagoval. Padle tovariše smo pokopavali z zatajevano bolečino in z mislijo pesnika Kajuha: »V solzah navdušenja tovariš glavo skloni,..* * * * Preživeli borci Gregorčičeve brigade še letos med drugimi pomembnimi dogodki spominjajo tudi hude borbe z močnejšim sovražnikom dne 20. avgusta 1944 na Rdečem robu na pogorju mogočnega Krna. Ta dogodek so s spominskim zborovanjem proslavili v nedeljo, 17. avgusta, na planini Sleme pod Krnom. Naj ob tej priložnosti obudimo nekaj spominov na ustanovitev brigade in njene borbe s sovražnikom. Sedemnajsta brigada Simona Gregorčiča je nastala iz prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča, ki je bil ustanovljen 10. avgusta 1942 nad Vitovljami v Vipavski dolini. Brigada Simona Gregorčiča pa je bila ustanovljena dne 10. aprila 1943, ko je štab Alpske cone po naročilu glavnega štaba NOV in PO Slovenije ustanovil dve brigadi: brigado Ivana Gradnika in brigado Simona Gregorčiča. V septembru 1943 je brigada Simona Gregorčiča štela skupno 1066 borcev. Brigada se je borila tudi na skrajnih mejah Slovenije. Bila je štiri- krat v Beneški Sloveniji. Ni ga Benečana, ki ne bi poznal te brigade in njenih borcev. Prav zato je bila brigada trn v peti najprej fašističnemu, nato pa nacističnemu okupatorju, štirikrat je sovražnik skušal brigado uničiti, pa je vedno izšla iz borbe še bolj prekaljena, čeprav z velikimi žrtvami. Dne 25. aprila 1945 je brigada v sklopu IX. korpusa šla v poslednji juriš — v borbo za Trst * * * Naj tu oživimo spomine na veliko borbo Gregorčičeve brigade dne 20. avgusta 1944 na Rdečem robu na Krnu. Prve dni avgusti 1944 je bila brigada zbrana na Čavnu nad Ajdovščino. Pripravljala se je za daljši pohod. Iz vrst zbranih borcev so izločili vse bolne in oslabele tovariše, tako da so ostali samo zdravi in utrjeni borci. Prišlo je povelje: Pokret! Kam? To je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljali vsi borci. Niti najmanj niso oklevali, saj so vedeli, da je bila brigada ustanovljena za to, da se bo borila povsod, kjerkoli bo treba Dolga je bila pot, ki jo je brigada prehodila v tistih avgustovskih dneh. šla je na Predmejo, od tam čez Kozje stene v Gornjo in Spodnjo Trebušo in nato na šentviško planoto. S planote se je spustila v Baško grapo in pri Podmelcu prešla železniško progo, Bačo in cesto, od koder se je povzpela na Sela. Nadaljevala je pot preko planin Lom in Kuk v Tolminske Ravne, od tam pa strmo navzdol v Čadrg. Pri Zaste-narju je prešla Tolminsko in od tam navzgor na planino Medrije, kjer je nekaj dni počivala. S tem je bilo konec dolgega in napornega pohoda, pa tudi konec miru. Sovražnik je zaslutil, da je M /////M/M itnf« ,7'15 1‘OAii * TRST a &Mi»; 7 13.15, 14.15, 20.15 Po- >. ni'Jutranja glasba; 11.35 Skladne; 12.10 Vodeb: Ob-kJ^Kai-8 v Cremoni; 12.20 Za hiH 17^kaj: 13-30 Glasba po Idi 17.2« ii?uo Pacchiori-Gher-1] LttietnJž0gr£U" za nJadino; r,n°s(' to prireditve; 18.30 til “-15 Prijetne melodij«; 19.10 Higiena in ^4«“ S SS 112-05 p TRST k'5 12.25 Tretja stran; »i nca*cio»; 13.40 C|lJat*'IYi rustej oddaja. Wolf-Fer-rusteghi*; 14.25 ^ KOPER trNW; ' i2'30- 14.30, 17.00, 20.15 St*,'- ®-00* t»- Glasba za dobro ju-£Cftikom ‘Saaa glasba; 9.00 Pod M ’ K) A' n,10’00 Glasbeni vrti-SSi Zeta; 10.45 Po- L’,ll.Jn mC1; 11-15 Znane popev-bz Nove plošče; 11.45 Sre-CGlJdatomi pevci; 12.00 in alo , a P« željah; 14.00 Kul-aaioosti; 15.00 Iz priljub-- r; 16.00 Prenos RL; fej? zbori; 17.40 Glas C; >8 18-00 Otroški ko 2fj ri!; 19 (J.Na sporedu je B. Sme V»L‘n 20-30 Prenos RL: .35 K£timbol Green. 23.10 Jazz; glasba. tri.V rA/Aln' program s!)0 I5 20.00 Po-V *** bai, Julranje pesmi; 9.06 ^ 10.05 m 11.00 Ura SREDA, 20. AVGUSTA 1969 glasbe; 11.30 Sopranistka M. Co-leva; 12.06 Kontrapunkt; 13.15 Plošča za poletje; 14.45 in 15.10 Ital. popevke; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Folklora v salonu; 17.05 Mladina in poletje; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Chioc-chio: »Ti assolvo per insufficien-za del giudice*; 21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14,30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Kvartet Cetra; 14.00 Juke boj; 15.00 Izbrani motivi; 15.18 Koncert; 16.00 Spored z Mirando Martino; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Z neapeljskega festivala; 17.35 Črni Orfej; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.01 Pisan spored: 20.45 Harmonike; 21.00 Lahka glasba; 22 40 Nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Brahms in Janaček; 10.45 Lisztov simfonični poem »Hunga-ria»; 11.35 Paderevvski, Melodija štev. 8 in Liszt, Madžarska rapsodija; 12.55 Dvorak in Poulenc; 13.45 Pianist Rudolf Serkin; 15.30 Portret avtorja: J. Turina; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17,20 Pianistka M. Pasquali; 18.15 Lahka glasba; 18.45 O turizmu v Italiji; 19.15 Koncert; 20.00 Klavirski skladbe; 22.30 Proza U Sabe. FILODIFUZIJA 9.15 Skladbe za pihala; 9.45 Pio šče: 1010 Krenekova sonata za violo; 10.20 Sodobna ital. glasba: 12.30 Na sporedu je Stravinski; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Majhni ansambli; 10.45 Počitniški kažipot; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Konjovič: iz opere »Koštana*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 16.40 F. Chopin: Variacije na te mo; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.15 Iz so listične glasbe; 19.45 Kulturni ka žipot; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Operne melodije; 22.00 Mozaik melodij; 23.15 »Ljubljana — 69»; 24.05 Literarni nokturno — F. Fe-her: Pesmi: 24.15 Godala v ritmu. ITAL. TELEVIZIJA 16.00 Svetovno kolesarsko prvenstvo, prenos iz Brna: 18.15 Program za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Etiopija; 22.00 Športna sreda: 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: omantica avventura*. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23 20 Poročila; 18.45 Ra-stimo — oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Dubrovniške poletne igre; 20.45 Cikcak; 21.35 S. Prokofjev: Romeo in Ju lija — balet. na tistih višinah večja partizanska enota, ki jo je treba uničiti. Valentin Carli — Zdravko, ki je bil takrat vodnik voda za zveze in je sam doživel obkolitev in napad na brigado, se takole spominja obkoljevanja in napada na brigado; «Dne 20. avgusta -1944 ob pol štirih zjutraj se je začel napad. Napadali so iz smeri Zaselka in planine Javorca. Prihajali so po dveh stezah navzgor na planino Sleme. Ena kolona je šla od spominske cerkvice na Javorci, druga pa od Zastenarja in od Me-drij, tretja kolona je napadala čez Vodil in Mrzli vrh, četrta pa od vasi Ki... «Obkolili so nas m tolkli z mitraljezi. Posebno nevaren je bil mitraljez, ld so ga Nemci postavili pod Maselnikom na koti 1960 metrov. Naš vod je že na prve sovražne rafale odgovoril z ognjem, ko smo se razmestili po položaju. Nemci so b'li komaj sto metrov pod nami Martin Šest 'z Srednje vasi pri Bohinju je na Nemce začel metati ročne bombe in prav tako vsi ostali. »Nemci so istočasne napadli tudi brigado na planini Sleme. Komora se je umikala po plazu nad stajami in so jo Nemci napadli z vso silo. Padlo je več tovarišev, nekaj pa je bilo ranjenih. Kotli in druga oprema so se valili navzdol z velikim ropotom. Vse do desete ure dopoldne so borci vzdržali na tem položaju, nakar so se začeli umikati. Umik je ščitila težka strojnica. »Največ žrtev smo imek pri umiku po pobočju nad planino Sleme. Plezati smo morali po skalnatih policah Rdečega roba. Nemški ostrostrelci in mitraljezci so nas imeli kot na dlani.* * * * Dvajseti avgust 1944 je bil dan, ko so borci Gregorčičeve brigade pokazali izredno vzdržljivost in pogum. Bil je primer, ko so trije borci plezali navzgor po skalnatem žlebu. Prvi je bil zadet od zadaj v glavo in je zgrmel navzdol v prepad. Drugi je bil ranjen v roko in je izgubil oblast nad živci. Tudi tega je pogoltnil prepad. Zadnji, ki je bil le laže ranjen, se je moral trdno oprijeti stene, da ga padla tovariša nista potegnila s seboj v prepad. Skupina borcev se je borila v nekdanjem avstrijskem strelskem jarku. Namestnik komandanta brigade kapetan Stanko Pavlus in komandant I. bataljona Zmago sta prezirajoč krogle ostrostrelcev in mitraljezov vsak na svojem koncu jarka, obmetavala sovražnika z ročnimi bombami Tako sta Nemcem prizadejala veliko izgub. Žal da je tisti dan nam. komandanta kapetan Pavlus dobil rafal v prsi in bil na mestu mrtev. Okrog desete ure zvečer se je borba prenehala. Borci so se u-maknili navzgor po stenah Rdečega roba. Prav takrat so zavezniška letala priletela nad Tržič — (Monfalcone) — in spustila razsvetljevale balončke. Takoj nato A. PAGON OGAREV (Nadaljevanje na 6. strani) V nedeljo 7. septembra bodo v Cuneu imeli veliko partizansko slavje. Odkrili bodo namreč mogočen spomenik, ki naj spominja na italijanski odpor proti fašizmu in nacizmu. Spomenik so postavili v mestnem parku, ki je prav tako posvečen italijanskemu odporniškemu gibanju. Slavnosti ob odkritju spomenika se bodo začele zjutraj z mašo zadušnico za padle partizane, nakar se bo ob 9.30 začel s trga pred občinsko palačo sprevod, ki se bo končal v parku odporništva, kjer bo osrednja slavnost. Zupan Tancredi Dotta Rosso bo občinstvo pozdravil, nato bo sledila blagoslovitev in odkritje spomenika, glavni slavnostni govor pa bo imel predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, ki je bil odlikovan z zluto kolajno. To bo osrednja letošnja proslava odporništva v Italiji in se je bo udeležil tudi predsednik republike Giuseppe Saragat. Na proslavo v Cuneo so povabili vse bivše partizane, ki so bili odlikovani z zlato kolajno, in bivše partizanske voditelje. Med drugimi tudi bivšzgg kpjpav,-danta šeste cone tovariša Toneta Ukmarja. ___________________________ PREJELI SMO Le scuole di polizia in Italia — Izdala generalna direkcija javne varnosti pri notranjem ministrstvu. Vita serena — Mesečna revija, ki jo izdaja ONPI (državna ustanova upokojencev) z uredništvom v Rimu, Lungotevere Thaon de Revel 76 — 7. številka za julij 1969, sedmo leto. Informazioni — Izdaja Ente Ita-liano della Moda — dvomesečna revija — 9. štev. za julij in avgust 1969. imiiiiiiiitiiiimiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiituiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii 1 IZ UMETNOSTNIH GAI.ElTiJ] Naše mesto in podeželje pri Russu in v Rossoni Izredno velik katalog sedanje razstave Lidda Dambrosija je u-temeljen po zelo številnem prika zu del njegove umetniške dejavnosti, ki vise istočasno v galeriji Russo in na panojih Rossonijeve pasaže. Razen nekaj olj in nekaj risb, so vse ostale slike za Dam brosija značilni veliki akvareli sli komtosti obale in bregov, kraških pokrajin ter mesta samega. Ako se večina tržaških likovnikov navdušuje bolj za stari del mesta, se Dambrosi ne straši ponazarjati široke in do mozaično-sti s podrobnostmi preprežene razglede po trgih in prometnejših ulicah. Izmed njih izstopata posebno sveže in neposredno naslikani Goldonijev trg ter Garibaldijev trg, kjer na prvem barviti barski sončniki žare kot ogromni eksotični cveti Ume pa slikar učinkovito vezati nasprotstva sedanjosti in preteklosti, kot n.pr. v listu > —n .<(C>gno» ter korveta je Zveza zadrug in kmečkih poso- Popoldne ob 18.30 je bila v dvorani «F. Venezdan« na gospodarski fakulteti javna konferenca zahodno-nemškega državnega tajnika za promet dir. K. Wittrocka, ki je govoril o razvoju skupne politike na področju prevozov in o ustreznih glediščih držav članic šesterice. Predavanja so se udeležili poleg slušateljev mednarodnega zasedanja tudi številna docenti s tržaške univerze in zastopniki krajevnega gospodarskega življenja, med njimi predsednik trgovinske zbornice Cai dassi, predsednik združenja tržaških trgovcev dr. Hausbrandt in drugi. Dr. Wittrock je obširneje prikazal odnos med tjolittonimd forumi in znanstvenim svetom v Zahodni Nemčiji in na splošno v Evropski skupnosti, ter piri tem poudaril, da v vseh državah članicah ima področje znanstvenega raziskovanja vse premalo finančnih sredstev na razpolago. To velja seveda tudi za raziskovanje na področju prevodov. In vendar je raziskovanje tudi tu potrebno, saj ga narekujejo čedalje hitrejši razvoj motorizacije, nove tehnike v vseh vrstah prometa in pa sama higiena. Tako se na primer v Zahodni aiifiiiiimuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiHiiMiMiiiiiuiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKONSKI PREDLOG POSLANCA BELCIJA Poslovanje Sklada za Trst podaljšati za dobo 20 let Poslanec ugotavlja, da so dotacije iz tega sklada ie potrebne zaradi resnega gospodarskega položaja Tržaški demokrščanskd parlamentarec C. Belci je izročil poslanski zbornici zakonski predlog, ki predvideva raztegnitev poslovanja »Sklada za Trst« za dobo nadaljnjih 20 let. Sklad za Trst razpolaga z-letno dotacijo 10 milijard lir, iz katere se podeljujejo razne podpore in finančna sredstva za uresničitev raznih gospodarsko-social- ni h pobud nujnega značaja. Ustanovili so ga leta 1955, s sprejetjem deželnega statuta leta 1961 pa je bil sklad potrjen za dobo 10 let, ter se zato njegova veljavnost in zato tudi z njim povezane fi-načne razpoložljivosti bližajo koncu. Poslanec Belci zagovarja v svojem predlogu pred poslansko zbornico potrebo, naj bi dotacijo Sklada za Trst zagotovili še za dobo 20 let, od leta 1971 dalje, ker so gospodarsko-socialne težave, ki so botrovale njegovi ustanovitvi, še vedno prisotne na našem področju. Tako tržaško prebivalstvo še vedno stagnira, kar je zgovoren pokazatelj o gospodarski zaostalosti nekega področja; poleg tega se narodni dohodek na Tržaškem veča počasneje kakor v nekaterih zaostalih deželah na italijanskem jugu. Zgovoren pokazatelj o težavnem položaju Trsta pa je tudi postopno krčenje števila 'zaposlenih. K vsemu temu je treba dodati še kontingentne težave, poudarja v svoji obrazložitvi poslanec Belci, kakršne predstavljata zlasti zapora Sueškega prekopa ki nedavni politični zapletllaii na Češkoslovaškem. Prav gotovo se bo tržaško gospodarstvo sčasoma popravilo, zaključuje parlamentarec, in to zlasti ko bo stekla nova industrija in ko bodo nared nove infrastrukture, ki se pravkar gradijo na našem področju. Toda v času. ko so te nove pobude še v gradnji, Je treba tržaškemu gospodarstvu stati ob strajii tudi z instrumentom, kakršen |e Sklad za Trst, ter pomagati s posegi iz njegovih razpo- ložljivosti zlasti pristanišču, industrijski coni v Žavljah, gradbeništvu in kulturnim ustanovam, med temi zlasti univerzi. Predavanje o nevarnostih podvodnega športa Zdravnik major vojne mornarice dr. Amodeo La Scala Sante bo imel v četrtek ob 10. uri v prostorih Pomorske postaje predavanje o nevarnostih pri podvodnem športu. Pobuda se vključuje v vrsto predavanj po raznih italijanskih mestih, ki jih prireja poveljstvo vojne mornarice zato, da bi tudi na ta način zmanjšalo število primerov embolije med gojitelji podvodnih športov, ki so pogosti zlasti v poletnih mesecih. Predavatelj bo prikazal nevarnosti, ki nastajajo pri uporabljanju dihalnih aparatov, ka- j kor tudi sredstva prve pomoči, ki jih lahko nudi vojna mornarica. I »Sibilla«. Te ladje ostanejo v pristanišču do 1. septembra. 30. avgusta priplujejo v naše pristanišče tri ladje ameriškega VI. brodovja, in sicer težka križarka «Galvestom» ter rušilca «N. K. Per-ry» in «Norris», ki ostanejo v Trstu do 5. septembra. Med obiskom ladij bodo tradicionalna športna srečanja med mornarji in krajevnimi ekipami, koncert na Trgu Unita in druge prireditve. Tatvina v nočnem baru Včeraj ponoči okrog treh so se agenta letečega oddelka tržaške kvesture odpravili v nočni lokal »Menico« v Ulici XXX Ottobre št. 4. kjer se je pripetila tatvina. 33-letna uslužbenka lokala Marie Paulette, francoska državljanka, po rodu iz Južnega Vietnama, a trenutno bivajoča v našem mestu v Ulici Zonta št. 2, se je namreč zavedla, da ji je nekdo izmaknil ročno torbico, v kateri je imela poleg osebnih dokumentov in drugih drobnarij tudi 15.000 lir. Paulette je svojo torbico iz črnega usnja pustila za nekaj minut na točilni mizi, preden je odšla plesat z nekim znancem. Ko pa se je vrnila k točilni mizi. ni bilo njene torbice nikjer. Zadevo ie zaradi tega prijavila policiji, ki je nato uvedla preiskavo, a brez u-speha. S predata/vama »Brasiliana 69», ki bosta na sporedu danes in Jutri zvečer, se bo zaključil zanimiv ciklus poletnih glasbenih predstav na gradu Sv. Justa, ki jih je organizirala letoviščarska ustanova v Tr. stu. Kot je znano, bosta nato na sporedu še dve predstavi komedije «La vecia de Trieste«. Delo je napisal Dante Cutitim, odigrali pa ga bodo v tržaškem narečju igralci dramskega krožka Cantieri. Pred. stavi, za kateri vlada že sedaj ve. liko zanimanje, bosta na sporedu prihodnji petek in soboto ob 21. uri. «Brasiliana 69» žanje v Italiji Izreden uspeh že od 9. julija. Predstava je okusno natrpana z vr. togtavimi plesi ob spremljavi ekso. tične južnoameriške glasbe. Celotna predstava pa doseže višek z navdušujočo točko »Camevalp di Rio«. Ostale točke na sporedu so: «Ladja sužnjev«, ((Starodavna Ba. hla» ,«Vse je samba«, »Stara moda In nova moda«, «Stara bossa in no. va bossa« ter ((Ribiški zaliv«. Koreografije sta oskrbela Domiingos Campos ter Jose Prates, originalno glasbo pa Louis Balbo, Noei Rosa De Oliveira ter sam Jose Prates. Vstopnice za obe predstavi so na razpolago pri osrednji blagajni U TAT v Pasaži Protti št 2 (tel. 38547). Glede na zakon, na osnovi katerega so bile povišane pokojnine so poštni uradi začeli 19. avgusta iz. plačevati zaostanke upokojencem, ki pripadajo kategorijam VO in VR. Poštni uradi v Miljah, na Opči. nah in v mestu bodo izplačevali za. ostanke v sledečem vrstnem redu: Danes — upokojencem s priimki D, E, F, G, H, I, K; 21. avgusta — upokojencem s priimki L, M, N, O, P; 22. avgusta — upokojencem s pri. imki Q, R, S, T, U, V in Z. Ostali uradi bodo začeli izplače. vanje 19. avgusta in nadaljevali z delom po krajevnem ustaljenem o. bičaju. Letoviščarska in turistična ustanova GRAD NA SV. JUSTU DANES IN JUTRI ZVEČER OB 21. URI «BRASILIANA 69» S FANTASTIČNO REPRODUKCIJO karnevala v Riu Eden najbolj živahnih in slikovitih «showov» južnoameriškega sveta Predprodaja vstopnic v centralni prodajalni UTAT, Pasaža Protti št. 2, telefon 38-547 in 36-372 PARK MIRAMARSKEGA GRADU: •Luči in zvoki«. Ob 21.00 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemšč'm; ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od Mira-mara pred predstavo in po njej. GRAD SV. JUSTA Jutri in pojutrišnjem zvečer ob 21 uri »Brasiliana ’69», eden izmed najbolj slikovitih in ž vahnih južnoameriških »shovvov«. Zaključek s pestrim «Carnaval do Rio«. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 38-547. Nazionale 16.00 »Tre contro tuttl«. Frank Sinatra, Dean Martin, Sam- my Davis jr., Peter Lawford. Joey Bishop. Technicolor. Fenice 16.00 «11 buono, M brutto, 11 Rosalba Neri. VVestern. Technicolor. bello«. Clint Eastvvood, Eli VVal-lach, Lee Van Cleef. Technicolor. Pred 25 leti je padel za svobodo Nemško odposlanstvo v gosteh pri deželi Ob otvoritvi višjega tečaja za prevoze Evropske gospodarske skup- --»„:ii ___1_A___21 • __SI.2L nosti so bili predstavniki nemških oblasti, ki so se te otvoritve ude- V teh dneh, pred 25 leti, je imela Gregorčičeva brigada zelo hude boje z Nemci na Rdečem robu na Krnu. (Izčrpen članek berite na 3. strani). In ko ji je uspelo izviti se iz nemškega obroča, so se bile njene vrste skrčile za več desetin borcev. Med tistimi, ki se iz obroča niso prebili, je bil tudi Stanko Milič iz Repniča na našem Krasu, ki je še tako mlad žrtvoval življenje za boljše dni našeea naroda. In sedaj, ko mineva četrt stoletja od te njegove najvišje žrtve, se ga z žalostjo spominja njegova mati. Z njo se ga spominjamo tudi mi, ki se hkrati spominjamo tudi drugih njegovih soborcev, ki so padli v tej bitki. niMIIIIIHIMIMIIIHIIIIIIiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHi.iiiiiiiiiiiiHiiiini,mlinu,n,|,tl|„|„, NESREČA, KI BI LAHKO IMELA HUJŠE POSLEDICE Triletna deklica padla z balkona na pločnik Mala Monica se je samo udarila \ in bo okrevala že čez dober glavo teden diiašiio malico Neroden padec z višine drveh metrov in pol je često usoden celo za odrasle in krepke ljudi, kaj šele za komaj triletno dekletce. Žrtev takega padce je bil včeraj tri leta'. Monichl Martino lz Ulice dei Gra-vdsd št. 2/2. Trenutna neprevidnost matere, in dekletce Je zdrknilo z roba balkona, kjer Je bilo naslonjeno, v globino. Do nesreče, ki bo zahtevala za malo Momoo, na srečo, le teden dni zdravljenja na nevrokirurškem oddelku je plnišlo popoldne, nekaj pred 14. uro. 28-letna Ondtna Mu sina por. Martano se je zgodaj po poldne odpravila s svojo hčerko na obisk k svoji maiteri. ki stanuje v Ulici Romagna št. 90. Punčka je bila dolgo zdaj v naročju ene zdaj v naročju druge ženske, dokler jo nista posedli na rob balkona. Tedaj je prišlo do nesreče — mati je za trenutek spustila de kletce izpred oči, Manica pa se je preveč nagnila ln padla na pločnik pod balkonom. Obupani žen- ski in drugi očividci so ji brž priskočila na pomoč, ustavili pivi avtomobil, ki je privozil mimo, ter Monico položili vanj, nakar jo je avtomobilist z vso bržano odpelja, v splošno bolnišnico. Zdravnik je jokajočo deklico j pregledal ter obupano mater takoj j pomiril — zadotrila je le udarec v glavo, je dejal, ter odrgnine po čelu in brada. Poškodbe pa niso hujšega značaja in čez teden dni bo mala Monica lahko zapustila bolnišnico. Grattacielo 16.00 «11 giovane selvag-gk>». VVarner Pochat, Anthony Steel, Mariaone Hoffman. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «11 pozzo e 11 pendolo«. Technicolor. Ezcelsior 16.00 »Nel labirinto del sesso«. Strogo prepovedano mlačni pod 18. letom. Ritz 16.30 «Black horror«. Christo pher Lee, Barbara Steele, Boris Karloff. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Filodrammatico 16.30 «5 per 1'infer-no». Klaus Kioski, John Garko. Technicolor, Alabarda 16.30 «Zorro alla Corte d’lnghilterra», D. Gallotti in S. Fo-cas. Technicolor. Aurora — Začne se predvajanje vrste znanstveno - fantastičnih filmov. 16.30 »Conto alla rovescia«. Jutri «20 mila leghe sotto la ter-ra». Technicolor. Cristallo 16,30 »Poker di sangue«, D. Martin, R. Mitchum. Technicolor. Capitol 16.30 »La morte non ha sesso«. Luciano Panuzzi, John Mills, Robert Hoffman. Technicolor. Zad. n>i„ dan,,, Jutri ob 16.30„i*i,.'et4 del malessere«. Impero 16.30 »Cerimonia per un de-litto«. David Niven, Deborah Keer. ■ Techncolor- Prepovedano mladini pod 14. letom. Vlttorlo Veneto 17.00 »Ad ogni co-sto«. Adolfo Celi, Robert Hoffman, Technicolor. Ideale 16.00 «Operazione Normandia«. Robert Taylar, Richard Todd, Dana Wynter. Technicolor. Abbazaa — Danes zaprto. Jutri »I prigionieri deirultima frontiera«. V četrtek 21. avgusta ob 19.15 bo ljubljanska televizija v oddaji »Pionirski studio« posredovala kratko reportažo o O-TROSKI KOLONIJI V GOR JAH, v kateri so bili otroci s Tržaškega in z Goriškega. Na oddajo še posebej opozarjamo udeležence kolonije in njihove starše. Prosvetno društvo »Slavko perle« priredij 7. septembra . « ii ni izlet na Gorenjsko na LJ ,„ m v Kropo Vpisovanje in d telefon 70-834 od 9. do 13. u“ 16. do 20.30. p|t Prosvetno društvo v SkečJU1 ^ redi v nedeljo 24. avgusta l“deijgiS-v Dobrno. Vpisovanje ob pohf: jjj! torkih, četrtkih In petkih o« do 21.00 na sedežu društva- P. d. »Vesna« priredi dn< "pist gusta Izlet po istrski obali- ^ vanje v prostorih LjudskrS* ji In v domu «A. Sirk« vsak T 20.30 do 22. ure ,p Slovensko prosvetno druiij® y bor« z Opčin priredi v n^0[jo K' avgusta enodnevni Izlet v S ^ ko in v Kamniško Bistrico. v $ nje od ponedeljka 11. t. to. jpji Od 21 do 22. ure v prosvetne na Opčinah. . y Športno društvo Vesna pej, poft t.m. izlet v Tolmin ob Pr' metne tekme s tamkajšnji«1 $ Vpisovanje v gostilni Ljuh^V; f# ma ter v tobakarni pri Zoro1” Jaku ,-ietJ SPDT vabi udeležence „ Veliko planino, ki je okvare avtobusa, da ’ vo za cisti Izlet, ki bo v n pt»« t.m. Nadalje sporoča, da ,„jsnit mest prostih. Prijave in vp j| sprejemajo v Ul. Geppa *■ r| stropje, do četrtka, 21. t.«1-(Slovenski prosvetni zvez«- ROJSTVA, SMRTI IN p0B' t* Dne 19. avgustae 1969 se Je oS((, rodilo 8 otrok, umilo F ° 'ssr »s*? UMRLI SO: tieri, 68-letni Pietro letni Pietro Alessio, no Pantiči, 9n-ta V Z?Vr>eoaaii. vi zadeva kme-s** ° ta lovcVe zadeve, toda ne t.r tari tem oškodovati |i"",i’1 H“-v n* 'oma aorto prebivajva. I« in kaaanakih zadevah na j^rtoten samo vsedržavni zako- r, 'n' o-aor, j t nariareont, r-AČ^ssb teh razlozov 'e Zveza za .te n‘7 drevoredu z motociklom TS sodnik sežanske občinske skupščine, ™^ K velika Gas ci so bili na Vozili hjegovo upravljanje malega Stane Čehovin m - imenu vojaške i ® ,a, ™ ,vfIKa uasuci so mu na la - enote major Luka Miljuš Najbolj delu tncetrt ure- požrtvoi alnim gladite 1 ern in orga j IM„M,|l,„IIII|,l|,miHn,m„,|„,l,IMIIMI„„,l|,n„I1„„iii,iiflii,i„,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii mzatorjem so tudi nzdelih medalje; ^ Deva8, -w bilo tako nezanesljivo ^ttuiij e, da se ie zazdel neki J^^jno tavestnih redarjev, ki je šla Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodmjah, pretekli ponedeljek zvečer, je bila glavna točka dnevnega reda razprava o ureditvi in asfaltiranju tistega odseka občinske ceste na Vrhu, ki povezuje vas na pokrajinsko cesto Devetaki-Mairtanščina ter predstavlja glavno povezavo Vrha proti Dolu in Doberdobu. Kot znano gre del ceste po zemljišču doberdobske občine ki je na eni svojih zadnjih s?j izglasovala sklep o odstopu tistega dela zemljišča sovodenjski občini. Svetovalci so na včerajšnji seji odobrili sklep o izvedbi tega dela in zadeven načrt, ki predvideva 5.530.000 lir stroškov. Ko bosta ta sklep odobrila tudi pokrajjnsKi tehnični urad in pokrajinski odbor za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami, bodo dali delo takoj na dražbo. Gre za 1180 metrov dolg odsek ceste, ki ga bo finansirala občina iz lastnih sredstev in zato ne bi smelo biti posebnih zaprek pri izvedbi teh del ter računajo, da bodo ta problem rešili še tekom letošnjega leta. Na seji. so odobrili tudi predvidene stroške v podporo dijakom za nakup šolskih knjig in za potne stroške v bodočem šolskem letu 1969-70. Za nakup knjig je predviden izdatek 800 tisoč liT, za prevozne stroške dijakov nižje srednje šole s področja občine so določili 395 tisoč lir ter za prevoz otrok z Vrha v otroški vrtec v Sovodnjah pa 450 tisoč lir. Prevozna služba za otroke z Vrha je že v preteklem šolskem letu redno delovala. Zupan Pepi češčut je na seji sporočili tudi, da je podjetje Calci-sonzo, ki je prevzelo ureditev in asfaltiranje občinskih cest v so-vodenjski občini, za katero je določenih 30 milijonov lir, da bo prihodnji teden pripeljalo iz Doberdoba, kjer opravljajo te dni podobna dela, svoje stroje in drug material za izvedbo teh del, ki ga bodo lahko v nekaj dneh dokončali. Podjetje je sicer že večkrat dalo tako obljubo in župan je izrazil upanje, da bo vsaj tokrat držalo besedo. Med cestami, ki jih bodo ob tej priliki asfaltirali, je tudi odcep ceste v Rubijah, ki pelje na železniško postajo. Omen|imo naj še, da so odobril: na seji Audi prepleskanje zunanjih zidov cetnkve na Vrhu, za kar je predviden strošek 400 tisoč lir. Ker smo že pri cestah, naj o-menimo tudi, kako je z zadeva avto-ceste skozi Sovodnje. Predvidena konferenca prizadetih organov z občinskimi predstavniki iz Sovodenj, ld bi se morala vršiti že v juliju, je bila odložena zaradi odsotnosti nekaterih predstav nikov. Tajniku dr. Bukovcu so v Trstu obljubili, da bo tak posvet o avtocesti v Trstu najkasneje v začetku septembra in da bodo takrat dokončno pretresli spremi-njevalni načrt sovodenjske občinske uprave, ki hoče preprečiti, da bd s cesto presekali na dvoje občinsko središče. Občinska uprava in z njo vse prebivalstvo odločno vztrajajo pri tem stališču. 6. IN 7. SEPTEMBRA Srečanje partizanov in aktivistov v Brdih V našem listu smo že pisali, da bo 6. in 7. septembra na Vrhovlju v Brdih srečanje borcev in aktivistov iz Brd in Benečije in še posebej prijateljsko srečanje borcev Briško - beneškega odreda. Prireditelji pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo vse prebivalstvo Brd, ki je za časa narodnoosvobodilne borbe aktivno sodelovalo s partizanskimi enotami, ki so delovale na tem področju: pravzaprav so vsi bili v partizanskih vrstah. Na osrednji proslavi bo nastopil tudi ansambel Beneških fantov, ki bo igral do pozne noči. Prisoten bo predsednik združenja Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf, ki bo borcem Briško - beneškega odreda podelil odlikovanja, v kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor cSrečko Kosovel* iz Ajdovščine, briški oktet, godba na pihala iz Idrije in najbrž tudi nekateri pevski zbori iz zamejstva. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno brošuro »Razvoj narodnoosvobodilnega giabnja v Brdih in Benečiji po kapitulaciji Italije*, ki jo je napisala Lida Bezlaj - Krevrij. Vabljeni so partizanski borci z obeh strani državne meje, prisotni bode tudi predstavniki ANPI iz vseh treh obmejnih pokrajin. Na predvečer praznika bodo v Brdih zagoreli kresovi. Že sedaj opozarjamo bivše partizanske borce in aktiviste na Goriškem, da si ta dan rezervirajo za izlet v lepa Brda. Podrobnosti o tem velikem sreča nju bivših borcev in aktivistov bodo sopročili danes na posebni tiskovni konferenci v Novi Gorici. Ob zadnjem navalu turistov čez mejo so pri Rdeči hiši na jugoslovanski strani izrekale prvo dobrodošlico gostom v narodne noše oblečena dekleta .........................................iiiiiiiiiiinniiiiiiiiiii|iiiii|||||l|||„|lmi|ll||||||,|||(„ll„l,„„„„llllMM„|||||||||||||||||N||||||l||||||tl|1|1||„li1||||||1||„|,|1||||||||lmlI|1||||Ir||||11|||1|1I|||||||||M)|||||||||H||||||||||l||||| DVOJE PISEM NOTRANJE KOMISIJE BOLNIKOV Bolniki v protituberkulozni bolnišnici protestirajo zaradi nevzdržnih razmer Pritožbe nad slabo razporeditvijo prostorov, nad slabo hrano, nad pomanjkanjem zdravnikov in bolniiarskega osebja - Bolnišnico vzdržuje INPS l* !mmo, sumljiv. Redarja 'šhtev0,rila ustavila tor od njega je hn Vozn‘ško dovoljenje. Ker ■ t>rez vsakršnega osebnega Pb i ’ sta ga redarja pospre-avesturo, Tu so ga agenti 'A prte °ddeika zaslišali in kmalu ‘tasrirn0 na dan. da ie motor, s n‘ se je vozil, ukradel malo •t naj n TFgu Stare mitnice. Agenti "‘ovin ta-tegove iztave preverili ter .a-- *1- da je bilo vozilo res je j"® na omenjenem trgu, kier irj0 pred polnočjo parkiral tlarta archb ne da bi ga zakleniL jT-ničaso seveda začasno vtak-' 'atj ,r“ etke, kier bo moral po-,k„, 0 sodne raz.prave. . ur kasneje so oripeltali v * ^bore tudi 57-let.nega Ni-*>, 8--onta iz Ulice Lorenzettl. na kil namreč svoj čas že oh- in praktična darila. Ta priznanja so prejeli: analitičarka pri sežansni obč. skupščini Anka Jaklič, preišmi predsednik občine Evstahij Zadnik in načelnik oddelka za gospodarstvo Jože Rener, iz vrst JLA pa polkovnika Stjepan Kovačevič in Franc Dolenc, majorja Luka Miljuš in Veljko Korli, kapetan Ivan Ka-labič, podporočnik Dragan Stankovič in stari vodnik Milan Mirkovič. Vsega priznanja so bili deležni tudi podjetje Kraški vodovod in prebivalci Gorjanskega in Volčjega grada, Dolžina novega vodovoda znaša okrog 4700 metrov, celotna količina izkopa pa 8.600 kubičnih metrov. Graničarji so opravili okrog 90 ti-a,^ — -- ,-aoč ur. vaščani pa nad 5 tisoč ur. a 15 dni zapora ln 30.000 Ur Celotna vrednost de' znaša 160 mi-š|4„],radl tihotapstva ln pred-1 ljjonov starih dinarjev, od tega zna-Dri ? *° ga agenti komisa- $a vrednost dela 130 milijonov sta- ,jr~'r Soboti zasačili na nie- r]-^ dinarjev. Na slovesnosti so po- . . udarili veliko požrtvovalnost tako vojakov kot vaščanov in tudi tradi- 3't«Tred kratkim izdalo tržaško 50 aretirali še 71-letnega >r7a,Faganello iz Ulice G. Goz- jja prebivalstvo in ki so se s skupnim delom znova potrdile. Predsednik občinske skupščine Sežana Stane Čehovin je tudi čestital vojakom k dnevu graničarjev. vzhodnonemške gledališke hiše i/ Leipziga. Gostje so že nekaj časa na gostovanju v Jugoslaviji ter so ne predstavnike oblasti, poll-tič. tatti 'livnega C V. iz UUce Mat-JJpOta Yvi mora presedeti 6 dni 15 dni pripora zaradi telesnih poškodb ter ne-nt> nle orožla. drugi pa i • • • v - - ta' D1 ffijg zagovarjati zaradi j Koper ie doživel včerai Dom/*m- ot)nih dejani vzhodnonemške gledališke hiše i/ Dladih kolesarjev S bofe^hkirurškem oddelku sploš-dva Ce so včeraj zjutraj spre-TtaSfM..'hlada študenta, ki sta se ltr° da, s kolesoma. J' Ur» ve nesreče je prišlo okrog v Ulici deUe Cave. Proti C1 napasla se le po omenjeni c^dol peljal 14-letni Adal-iz iste ulice St. 14. Nena-«1, nepojasntemh vzrokov S« dtevi!j.,zorstvo nad kolesom ter Pri tem se ie precej t5tabjj ‘Do obrazu in Komolcih ter Sjšlu nsta°min. V bolnišnico so ga 2? krtj8'0 Pripeljali z rešilnim av-križa. VijVa dro kasneje se je podobna 0 dolila na Opčinah. 15 -vlphi ^no Beltrame iz UUce del >4 2- ki se je s kolesom , Narodni ulid. se je na C°ki v* ^"co Salici zaletel v na-Ar^oči avtomobil fiat 850 z CS)21,ta TS 105999, ki ga je 27-letni Giuseppe Russo- 1 Ullce Montaraino št. 17. u se le mladenič prevrnil tajil [S. na cestišče ter z glavo SJ* sajLtla- V bolnišnici, karpor Vtai Russomanno pripel ial s ta*. {Avtomobilom, so mu zdrav-hudega udarca v glavo. V OKVIRU POBRATENJA V RONKAH Srečanje predstavnikov iz Metlike, Wagne in Ronk Trije župani so poudarili važnost in korist takih prijateljskih srečanj V nedeljo 17. t. m. je bilo v Rcnkan pobratenje med avstrijskim mestom Wagno in Ronkami Wagna leži ob jugoslovanski meji severno od Maribora. Gostje iz Avstrije so prispeli v Romke že v soboto. Isti dan so prišli tudi predstavniki mesta Metlike, s katerim so se Ronke pobratile že lani. Romke so prva in edina občina na Goriškem in v deželi Furlanija . Julijska krajina, ki se Je pobratila s kakim mestom iz Slovenije ali Jugoslavije. V nedeljo zjutraj so sl gostje lz Wagne In Mebllke ogledali razstavo obrtnikov, slikarjev in filatelistov v prostorih osnovne šole. Slovesnost pobratenja je v dvorani Exelslor otvorll župan Iz Ronk Umberto Blasuttl, ki je pozdravil goste, številno občinstvo in krajev- nastopili tudi v Ljubljani in v Pulju. Koprskemu občinstvu so se predstavili z-nad 300 let staro glasbeno komedijo »Albert Hering* p.) Maupassantovi noveli. Glasbo je napisal Benjamin Britten. Leipziške umetnike je sprejel dopoldne predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in jim želel dobrodošlico. Zahvalil se mu je ravnatelj ansambla Joachim Herz. • » • Folklorna skupina turističnega društva Portorož bo ob koncu tega meseca gostovala v italijanskih mestih Ravenna, Rimini in Forli. Skupina deluje že osem let in ima velike zasluge za ohranitev redkih istrskih plesov in pesmi. Z uspehom je nastopila na jugoslovanskem folklornem festivalu v Kopru, med sezono pa je na obali pogostoma predstavljala domačim in tujim turistom istrske folklorne posebnosti S Zupan je izdal odredbo, po kateri bo drevored, Id vodi od Ro-tonde skozi Bošket do Lovca odprt samo za osebne avtomobile ln pra- nega Ul kulturnega življenja. Po. udaril Je, da ima trojno pobrate. nje globoke vezi lz daljne in pol. pretekle zgodovine. Razdejanja iz časa turških pohodov, velikanske žrtve v prvi svetovna vojni in nato skupna borba za osvoboditev izpod neofašističnega Jarma. Izrazil Je prepričanje, da se bo v bodoče razvilo Se globlje medsebojno spo. znavanje s kulturnimi in turističnimi »tiki, z izmenjavo izkušenj gospodarskega ln družbenega značaja. Nato Je spregovori! župan iz VVagne Nusshold, ki Je podčrtal, da sta občinska sveta iz Ronk ln Wagne Sklenila podpisati listino prijateljstva, bratstva ln solidarno, stl, ker se zavedata, da Je prihod nost, odvisna od skupnega »odelo, vanj« ln sta prežeta z željo po bor bi za človeško osamosvojitev ln mirno sožitje med narodi. Pozdrave iz Metlike pa Je prinesel podpredsednik občinske skup. ščine Inž. Ivan Kastelic. Med dru. gim Je dejal, da je pobratenje med Ronkami in Metliko v dobrem letu že bogato obrodilo z vrsto srečanj in stikov na ekonomskem, kulturnem in družbenem področju, kar dokazuje, da je možno sodelovanje kljub različnemu družbe, nemu ustroju posameznih držav. Vse možnosti za še tesnejšo utr. ditev vezi pa niso še izčrpane. Ob koncu je naznanil, da se bo Metlika pobratila z mestom Wagna v mesecu maju prihodnjega leta. Ob koncu svečanosti sta župana iz Wagne in Ronk podpisala listino pobratenja, ki vsebuje načela, ki so jih predstavniki treh občin izrazili v svojih nagovorih. Besedi, lo listine, kakor tudi govore so prevajal! v nemški, Italijanski ln slovenski jezik. Popoldne ob treh pa Je Mio v isti dvorani kulturno . zabavno srečanje z nastopom folklorne Skupine ln instrumentalnega tria iz Wagne in moškega pevskega zbo. ia iz Ronk. Sledila Je plesna za. bava domačega orkestra, ki je zaigra! vrsto dunajskih valčkov. Na. to Je številno občinstvo goste iz Wagne in Metlike pospremilo do občinskega trga, od koder so se odpeljali domov. Kdaj bodo imenovali upravne odbore bolnišnic? Deželna svetovalca Bergomas In Zorzenon sta poslala predsedniku deželnega sveta prof. Ribezziju pismo, v katerem ga sprašujeta, kaj je vzrok za zakasnitev pri imenovanju upravnih odborov za bolnišnici v Goricd in Tržiču, ki jih predvideva zadeven zakon in kaj namerava ukreniti deželni odbor, da bi pospešili tako imenovanje. Podpisnika ugotavljata nadalje, da sta minila že dva meseca od ob j a ve odloka o imenovanju upravnih odborov, n« da bi Jih imenovali. V protituberkuloznem sanatoriju v Gorici vre. Bolniki niso zadovoljni s hrano ,niso zadovoljni z notranjo ureditvijo bolnišnice, pritožujejo se, da je število zdravnikov in bolničarjev ter tudi drugega pomožnega osebja premajhno. V bolnišnici obstaja notranja komisija bolnikov, ki zbira njih pritožbe in jih posreduje ravnatelju ter drugim, ki so bolnišnici nadrejeni. Vendar se zdi, da pritožbe bolnikov, ki morajo včasih v bolnišnici preživeti zaradi svoje bolezni tudi dolgo vrsto mesečev, niso riiC ‘ zalegle, če so imeli za potrebno poslati v zadnjih dneh dolgi pismi deželnemu odborniku za zdravstvo Devetagu in meddeželnemu nadzorništvu INPS v Benetkah, v katerih prikazujejo celo vrsto pomanjkljivosti. V pismu deželnemu odborniku za zdravstvo Devetagu, ki ga je podpisalo skoro sto bolnikov, se pritožujejo nad dejstvom, da vodstvo ne upošteva zahtev bolnikov. Trdijo, da je bila stavba zgrajena leta 1935 po tedanjih načelih, da so v notranjosti bile sčasoma napravljene nekatere spremembe, ki so o-težkočile življenje v bolnišnici. Ni sob za sprejeme in sorodnike in prijatelje morajo bolniki sprejemati kar na hodnikih. Zaradi tega notranja komisija bolnikov zahteva, da se z njo razpravlja vsaka morebitna sprememba na tem področju. Bolniki se pritožujejo tudi nad majhnim številom zdravnikov in bolničarjev in na nevarnosti, ki se lahko pripetijo, posebno v nočnih urah, ko službuje en sam zdravnik, obstaja pa možnost, da bi se pripetila dva ali več nevarnih primerov; nato zdravnik ne bi mogel, pri vsej najboljši volji, pomagati istočasnim hudim bolnikom. V pismu so naštete podrobno tudi po manjkljivosti v številu osebja v raznih sektorjih. V pismu, ki je naslovljeno na meddeželno nadzorništvo INPS v Benetkah, pa se bolniki pritožujejo nad hrano, trdijo, da je neokusno pripravljena, da jo večkrat puščajo na krožnikih. Naštevajo podrobnejše primere in zahtevajo primerne ukrepe. Pismo so bolniki poslali tudi deželnemu svetovalcu Bergomasu, ki so mu tudi dali nalog posredovati na deželnem odborništvu za zdravstvo, da se razmere v tej bolnišnici čimprej izboljšajo. Štipendiran tečaj za agrarni kredit Zveza doktorjev kmetijstva v Gorici sporoča, da se bo v drugi polovici septembra vršil v Milanu 10-dnevni tečaj o kreditu v kmetijstvu. Udeležijo se ga lahko doktorji kmetijskih ved in kmetijski izvedenci (periti). Za udeležence Je določenih 30 štipendij po 30 tisoč lir in še po 10 tisoč lir za potne stroške. Prijave s potrebnimi dokumenti je poslati do 15. septembra na ravnateljstvo Inštituta za agrarno ekonomijo pri univerzi v Miiilanu. Vsa podrobnejša pojasnila dalje zveza doktorjev kmetijstva v Gorici. Protesti v Starancanu zaradi lovskega rezervata Deželni svetovalec Rinaldo Rizzi je vložil na deželnega predsednika interpelacijo v kateri sprašuje če odgovarja resnici dejstvo, da so prejšnji zakupniki lovišča »De Dot-tori* v Starancanu postavili na mejah lovišča table, ki prepovedujejo vstop drugim lovcem. Omenjeno lovišče je namreč pred kratkim z odlokom deželnega predsednika postalo občinsko. Tudi krajevni lovci so naslovili na deželne, pokrajinske in druge organe in stranke protest v katerem zahtevajo omejitvenih ukrepov ter grozijo z zasedbo spornega lovišča in pritožbo na državni svet. Zopet poskus kraje v Standl Goriška policija je prejšnji večer pridržala v Gorici dve mladoletni turistki z Reke, ki sta se tistega dne popeljali z avtobusom na obdsk v Gorico. Ob tej priliki sta prišli tudi v veleblagovnico Stamda in tam so ju presenetili, ko sta hoteli odnesti nekaj intimnega perila in razne kozmetične potrebščine. Vodstvo Stande je takoj poklicalo policijo, ki je obe dekleti, gre za dve dijakinji, ki imata p-3 18 let, takoj zaslišala, teT ju pridržala v zaporu. Po vsej verjetnosti bosta že jutri prišli po naglem postopku pred okrajnega sodnika. To je zopet primer lahkomise! nosti nekaterih obiskovalcev Stande, ki ne vedo, ali nočejo vedeti, da je v trgovini uvedeno strogo nadzorstvo nad obiskovalci in pogosti primeri, ko so iznenadill ti ste, ki so hoteli kaj odnesti brez plačila, so temu dokaz. V vsen takih primerih so bili krivci tudi kaznovana. Zato ponovno opozarja mo tiste, ki imajo več želja in potreb kot pa denarja, naj ne zapadejo skušnjavi. Vedno nesreče na ovinku v Ulici Borca Jekleni obcestni zaščitni rob *gu-ardraih v Ulici della Bar ca, 'tik pri mostu čez Sočo, je spet poškodovan. Županstvo, ki ga je postavilo, mora dajati nalog svojim de lavcem, da ga od časa do časa teri šofer pa upošteva dejstvo, da je takoj po mostu obcestna tabla, ki določa maksimalno hitrost 50 kilometrov na uro, druga tabla pa prepoveduje prehitevanje. Obe tabli sta znak, tudi za šoferja, ki kraja ne pozna, da je ta del ulice zelo nevaren. Ugotoviti pa moramo, da so pri nas šoferji zelo nedisciplinirani. Karabinjerji, ki na tem kraju vepjerat nadzorujejo promet, so nam povedali, da je število nesreč na tem ovinku zelo veliko. Če se prav spominjamo, so se pripetile tu tudi smrtne nesreče. Vendar pa policijske oblasti ne utegnejo vseh nesreč niti zabeležiti, kajti marsikdaj se zgodi, da se nesreča pripeti v nočnih urah, šofer pa jo s poško-vanim avtom in morda še s kakim udarcem na glavi nagloma pobriše domov, da ne bi odgovarjal še za škodo povzročeno na «guardrailw> in ne bi plačeval kazni za nevarno vožnjo. Pred nekaj dnevi se je na tem ovinku spet pripetila taka nesreča, katere sledovi so zelo vidni na tguardrailu». Občina bo spet imela nekaj tisočakov škode. Šoferji naj bodo ob vstopu v naše mesto previdnejši. Padec žene iz Podgore Včeraj ob 12.40 so pripeljali v goriško bolnišnico 48-letno Paulino Perkon iz Podgore, Ul. Cotonifioio 62, ld je tekstilna delavka v bllž nji tovarni. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobanjo in številne diruge manjše poškodbe po telesu ter so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Žena je malo prej padla v znak v obcestni kanal, ko je na ogTaji domačega vrta obrezovala živo mejo. Zagoneten padec na domu Včeraj ob 14.10 so pripeljali v goriško bolnišnico 36-letnega peka iz Romansa Maria Pleza. Zdravnik’ so mu ugotovili rano na desnem podlahtu s prerezom mišic ter so popravijo, ker je število ljudi, ki ga pridržal; za 30 dni na zdrav- *pozabi» na ta ovinek, zelo veliko. Kdor pride iz Furlanije v Gorico mora obvezno po Ulici della Bar-ca, če hoče v mesto. Le malokdo se napoti, takoj po mostu, na levo po Ulici Lungo Isonzo. Maloka- ljenju. Zena, ld ga je spremljala je izja vila, da je mož padel na domu, ko je delal račune za svojo pekarijo. Pri padcu pa naj bi se ranil ob neki oster predmet. ........................................... VČERAJ DOPOLDNE NA KRIŽIŠČU Trije ranjeni pri trčenju v Gradiški \ koprskem avtu so bili vsi štirje potniki ranjeni Na cesti iz Gradiške proti Gorici se je prjipetdla včeraj dopoldne prometna nesreča, pri kateri so bali štirje potniki ranjena ter so jih pridržali v splošni bolnišnici v Gorici na zdravljenju. Mario Venier, 67 let, iz Tržiča. Ul. Tacitiam 27, je dobil udarec v lobanjo, večjo rano na čelu in udarec v trebuh ter bo ostal v bolnišnici 15 dni. Njegova žena Daniila, 56 let, ima bulo z verjetnim zlomom na desnem kolenu, udarec v obraz in druge poškodbe ter se bo tudi zdravila 15 dn: Tretji ranjenec je 49-leina Lidija Venier por. Hericov te Kopra, ki sd je nalomila kost v križu ter se udarila v desno koleno; pridržali so jo za 15 dni na zdravljenju. Nje soprog 56-letnd Aleksander Herkov te Kopra, ki je dobi udarec v prani koš to številna odrgnjen ja pa bo ostal v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju. Nesreča se je pripetila neka-pred 10. uro v Gradiški, ko jt prihajaj od Gorice v Gradško z avtom fulvda coupč 26-letna oficir Damdano Natalicohdo, ki službuje v Gradiški. Na križišču državne o® ste to Ulice Gortaia v Gradiški ja trčil z avtom prinz, ki je prihaja! te nasprotne strani v trenutku, ko Je fulvla zavijala na levo. Avto prinz z zvldenčno tablico te Kopra 195-06 je vozil Aleksander Her kov. Ranjeni so bali samo štirje potniki iz prinza, dočim sta ostala Nataldcchio in njegov sopotnik nepoškodovana. Cestna policija je ugotovila tudi precej škode na o-beh vozilih, zlasti iV prinzu. Steverjansko prosvetno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 24. avgusta avtobusni izlet na Gorenjsko. Ogledali si bodo Prešernovo rojstno hišo v Vrhi, kovaški muzej v Kropi, muzej talcem v Begunjah, Bled in njegovo okolico. Vpisovanja sprejemajo Bruno Ste-kar, Franc Maraž, Milena Korenova, Nevina Roždčeva in Ferdinand Komjanc. Člani in sodelavci imajo popust. Slovensko planinsko društvo ▼ Gorici priredi 23 ln 24. avgusta Izlet na Jalovec. Podrobnejše informacije o tem izletu dobijo zainteresirani pri tajnica Smetovi, na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. Kmečka zveza priredi dne 31. av. glista 1969 enodnevni poučni izlet v Ktško na Dolenjskem z ogledom plantažnih nasadov hrušk, breskev ln jabolk ter v Kostanjevico z o-gledotn vinogradov ln kleti, Forme Vive, Gradu in Galerije. Ob povratku bo kratek postanek v Ljubljani na mednarodni vinski razstavi. Vpisovanje za Izlet je na sedežu Zveze do vključno 26. avgusta. \ ERDI. 17.30—22.00: «1 due Kenne-dy», dokumentarni film v režiji Giannija Bisiacha. CORSO. 17.00-22.00: «Cinque figli di cane«, G. Eastam in G. Granata. Italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30—22.00: «Pre-ga Dio... e scavati la fossa«, R. Wood in J. Cameron; italijanski kinemaskopski barvni film. V1TTORIA. 17.15: «11 sergente di fuoco«. P. Fonda in S. Strasberg. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30—21.30: «Le test« calde«, L. Jefries in S. Blato; francosko - španski barvni fitoi. Tržič AZZURRO. 18.00: «Corpo a corpo*, S. Koscina in Lino Ventilira. EXCELSIOR. 17.30: «Signore e si-gnori«, Vima Lisi in Gastone Mo-schin. PRINCIPE. 18.00: «Paperino show». Disneyjeva barvna slikanica. Dodatek «11 levriero pericoloso«. Barvni film. !\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Ljubezen to bolničarke«. Angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30 DESKLE: « Njena zadnja pesem», španski barvni film — ob 20. SVOBODA (Šempeter): «Ana Kamenina«, sovjetski barvni film — ob 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: «Revolveraši apaškega klanca«, ameriški barvni film — ob 20.30. PRVACINA: Prosto. RENČE: «Neprekosljivi», ameriško-italijansk; film — ob 20.30. KANAL: «Velikl Meaulnes«, francoski barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Centrale«, odr. Sita to Enneri, na Trgu Republike 26 telefon 72-341 Ganjeni ob izkazani ljubezni našemu dragemu očetu Jožefu Koršiču se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala č. g. Simčiču, č. g. Komjancu, dr. Rutarju, dr. Martelancu, pevskemu zboru «Mi rko File j », da rovalcem cvetja in g Slavku štekarju za lepe besede pri odprtem grobu. Družina KORŠIČ Jazbine, Pevma, Podgora, Trat 17. 8. 1969 SKOK/ V EVROPSKI POKAL Do tega je prišlo, ker prireditelji niso hoteli igrati himen m dvigniti na droge zastave zmagovalcev BOČEN, 19. — Razočaranje v kr o-1 gih prireditvenega odbora tekmovanja v skokih v vodo za evropski pokal. Sovjetska zveza je, kar je storila Nemška demokratična republika že pred šestimi dnevi, odpovedala udeležbo. Zelo verjetno bodo v Bocnu odsotni vsi skakalci z vzhodnega dela Evrope, kar pomeni, da bo dvoboj potekal v glavnem med Italijanoma Dibiasijem in Cagnottom. Ta odpoved je najbolj užalostila Dibiasija, ki je upal na dvoboj s sovjetskim predstavnikom Safono-vim, ki se je moral lani odpovedati zaradi diskvalifikacije, ki mu jo je zadala sovjetska plavalna zveza, mednarodnega mitinga v Bocnu. Zakaj ta odstop v zadnjem trenutku? Sklep, pravi sovjetska tiskovna agencija Tass, so sprejeli, ker so prireditelji tekmovanja sklenili, da ne bodo igrali državnih hL men in niti dvigali zastave zmagovalcev. Organizatorji so, pravi dalje Tass, pozabili na pomen, ki ga imajo te slovesnosti za športnike. To stališče škoduje medsebojnemu razumevanju in prijateljstvu med športniki in škoduje razvoju športa. Prireditelji se sklicujejo, da sklepa niso sprejeli oni, pač pa italijanska plavalna zveza, ki se mora držati sklepov mednarodne. Da ne bodo igrali državnih himen in da ne bodo drvigald zastav so udeleženci vedeli že pred meseci na seji mednarodne plavalne zveze v Karlsruhe. Ni morda to maslo ljudi pri italijanski plavalni zvezi, ki jih morda preveč bodejo v oči zastave vzhodnih držav in morda še najbolj Nemške demokratične republike? KOLiSAKSrVO SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V BRNU Brez vzhodnih držav Italija v polfinalu ekipne vožnje tekmovanje v Bocnu izločena pa v četrtfinalu tandema Tri sovjetske kolesarke v polfinalu hitrostne vožnje BRNO, 19. — Vse po predvidevanju v četrtfinalu hitrostne vožnje žensk. Samo Kiričenkova (SZ) je morala trikrat na stezo, da sl je priborila pravioo do nastopa v polfinalu. V prvi vožnji je Kiri. čenikova zmagala, v drugi jo je vzhodna Nemka Stuwe prisilila k predaji, v odločilni vožnji pa je sovjetska kolesarka ponovno zmagala in se uvrstila v nadaljnji del tekmovanja skupno z Jenmolaje. vo in Carevo (obe SZ) in Mattigo-vo (NDR). V ekipni zasledovalni vožnji je bila Danska, ki je 'bila nos i teli j i-ca naslova, presenetljivo izločena. V kvalifikacijah je najboljši čas dosegel četverec CSSR, drugi so bili zahodni Nemci, tretji Italijani, četrti pa sovjetski kolesarji. V če. trtftmahi je CSSR izločila Poljsko, Francija je presenetljivo premagala nepazljive Nemce, Italijani so bili v vožnji z Bolgari premočni in končno je SZ izločila NDR. Zmagovalci bodo nastopili v poL finalu. V tandemu sta Američana v tretji vožnji izločila Italijana Go-rinija in Orlatlja, ki se bosta vrni. la domov praznih rok. V polfinale so se uvrstili tandemu ZDA, Francije, NDR in ZRN. A IIC! MCSCC PRID IAČITK0M PRVCNST Bo letošnji Inter prekrižal račune trojici Cagliari - Mila n - Fiorentina? Med lanskimi velikani je le Cagliari v znatni meri spremenil moštvo - Veliko dvomov povzroča Juventus Slab mesec pred začetkom Italijanskega prvenstva v nogometu so vsa najboljša italijanska moštva že začela s treningi in prijateljskimi tekmami. Trenerji so tako lahko preizkušali nove igralce in sheme, gledalcem pa so znani prvi obrisi igre, ki jo bodo moštva pred. vajala. Nogometni trg leto6 res ni bil med najbolj živahnimi. Cene po. samezndh igralcev so bile nerazumljivo visoke ta moštva so igralce raje izmenjavale, kar pa je seveda onemogočilo zanimive prestope. Od treh moštev, ki so lani pri. kazala tolikšno prednost nad ostalimi, se je najbolj spremenil Cagliari. Glavni problem sardinske. Tako je Francoz Morelon za las premagal Sovjeta Pakadza in osvo. jil naslov svetovnega prvaka v hitrostni vožnji ailllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlIllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIlllllllllNllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PO KONČANIH SVETOVNIH IGRAH GLUHIH V BEOGRADU Tekmovalci Sovjetske zveze osvojili kar sto kolajn Italija z 39 kolajnami na tretjem, Jugoslavija s 17 pa na šestem mestu BEOGRAD, 19. — Svetovne igre gluhih so končane. Največ nagrad so pobrali sovjetski predstavniki, ki so odnesli domov 40 zlatih, 39 srebrnih in 21 bronastih kolajn, to je točno 100. Tudi Italija je zabeležila nekaj uspehov in je osvojila 35 kolajn, medtem ko jih je Jugoslaviji pripadlo 17. Končne lestvice in dodeljene kolajne: PLAVANJE ZDA Kanada Madžarska SZ Bolgarija ATLETIKA SZ ZDA Poljska NDR Finska ROKOMET Jugoslavija Švedska Italija Romunija ZRN Z 11 2 1 1 1 Z 13 6 4 3 2 S 5 4 2 2 2 5 15 11 5 2 B 6 1 3 1 Končna lestvica 4 4 0 0 105:44 3 4 3 0 1 63:40 6 4 2 0 2 58:70 4 4 1 0 3 53:76 2 4 0 0 4 41:90 0 ODBOJKA Italija Jugoslavija Bolgarija Kanada ZDA Grčija KOŠARKA ZDA Poljska Finska Italija Izrael Jugoslavija Belgija Argentina TELOVADBA SZ Jugoslavija Finska ZDA Bolgarija KOLESARSTVO Velika Britanija Italija ZDA Jugoslavija Končna lestvica 5 4 1 13:4 3 5 4 1 13:4 8 5 4 1 12:4 8 5 2 3 7:9 4 5 1 4 3:12 2 5 0 5 0:12 0 Končna lestvica 3 3 0 212:122 6 3 2 1 189:164 4 3 1 2 149:166 2 3 0 0 140:238 0 Tolažilna skupina 3 3 0 126: 99 6 3 2 1 143:118 4 3 1 2 139:153 2 3 0 3 103:141 0 STRELJANJE Z 14 S 8 1 1 1 Z 3 2 B — — 4 Z 7 2 2 1 liiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiHjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililHiltiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiii Benvenutijev nasprotnik za svetovni naslov Devet let mlajši Fraser Scott bolj nevaren kot domnevajo Dvoboj bo 27. septembra v Neaplju NEW YORK, 19. — Enaindvajset ] timi v Trst, se je začel resno pri- Itaiija SZ ZRN CSSR Jugoslavija ZDA NOGOMET Končna lestvica 1. Jugoslavija 2. Sovjetska zveza 3. Madžarska 4. CSSR, 5. Romunija, 6. Velika Britanija, 7. Bolgarija, 8 Grčija, 9. Argentina, 10. Turčija, 11. Holandska, 12. Italija, 13. ZR Nemčija, 14. Belgija, 15. Danska, 16. Izrael, 17. švedska. Končna lestvica osvojenih kolajn Z S B Skup. 1. SZ 40 39 21 100 2. ZDA 22 21 22 65 3. Italija 13 10 12 35 4. Madžarska 9 5 8 22 5. Poljska 4 6 8 18 6. Jugoslavija 3 3 11 17 Sledijo: ZR Nemčija 12, Iran 11, NDR 8, Kanada in Finska 7, V. Britanija in Danska 6, CSSR, Švica, Nizozemska in švedska 4. let, 1.69 m visok, 71.221 kg težak ko je najbolj v formi, rdečelasec, promoviran v psihologiji in rekord 19 zmag z enim samim neodločenim rezultatom. To je Fraser Scott, kanadsko-ameriški boksar, ki gaje Amaduzzi izbral za dvoboj z Ninom Benvenutijem za svetovni naslov srednje kategorije, ki bo 27. septembra v Neaplju. Scott, ki bo prispel v Italijo 12. septembra, je bil v New Yorku, kjer se je sestal z menažerjem E-mila Griffitha in kjer je od ravnateljstva Madison Square Gardena hotel dobiti filme o nastopih Benvenutija na ameriških ringih. Najbolj zanima Scotta film o dvoboju z Dickom Tigerjem. Njegov trener Joe West je prepričan, da si Benvenuti ni zlomil zapestja v začetku dvoboja temveč na koncu, ko je bil ta že izgubljen zanj. Vsekakor upa, da bo med ogledovanjem filma odkril šibke točke svetovnega prvaka, ki je devet let starejši od Scotta. Tega malokdo pozna v boksarskih am-bientih. Toda nekaj mora le biti vreden, če je deset dvobojev v profesionalni skupini zaključil s k.o. In še nekaj. Znano je, da Benvenuti podcenjuje nekatere boksarje. Prav gotovo bo isto storil s Scottom, o katerem je morda prvič slišal. In Scott ki ima zelo močne udarce ter se poslužuje o-beh rok, bo to izrabil in zadal Benvenutiju poraz s k.o. Scott ve, da ima Benvenuti silovit jab, toda on mora tvegati in spraviti nasprotnika na kolena. V New Yorku in še posebno v krogih Madison Square Gardena ne poznajo Scotta, vendar domnevajo, seveda na podlagi doseženih zmag nad sicer nepoznanimi boksarji, da je sposoben presenečenja. Menijo pa predvsem, da je Benvenutijev «clan» Izbral namesto Rodrigueza, Griffitha ali Littla Scotta za «show», kjer bi moral Tržačan zablesteti. «Show» iz katerega pa bi lahko ob koncu vseeno izšel novi svetovni prvak srednje teže. Benvenuti, ki se Je pred dnevi pravljati za nastop proti Scottu. Danes se je pripravljal najprej na. Krasu, zvečer pa je trening nadaljeval v občinskem pokritem bazenu «B. Blanchi«. Priprave bo zaključil v Fiuggiju, kjer bo imel na razpolago številne sparring-part-nerje tudi iz Amerike. Benvenuti je izjavil, da so namesto Rodrigueza izbrali Scotta iz previdnosti. Vedeti je treba, da zaradi zloma devet mesecev nitre- ga moštva je bilo pamenjlkaaie rezerv, zato so nakupi visoko presegal; prodaje. Odšel je srednji napadalec Bantasegna, odšla sta Longe in Longom, toda moštvo se je močno ojačilo s prihodom Domen -gihindja, Goriija in Folija. Scopigna je zanimalo predvsem to, da bi Neneju dodal še enega močnega veznega igralca, Ri:vi pa dobrega strelca, predvsem zato, ker jo bil ravno Bantasegna edino nadome. stalo v zaključkih. Damenghini ima vse te vrline, Gori pa bi ne smel zaostajati za Boninsegno, saj bo manjšo učinkovitost nadomeščal z večjo aktivnostjo. Milan ta Fiorentina nista posegla v trg. Kljub temu pa so Milančani kupili Ccmbina ta ta igralec bi lahko predstavljal za moštvo zmagovito karto. Sheme moštva se niso spremenile, igralci se poznajo in se brez težav znajdejo na igrišču. Lani jim je primanjkoval le od- temu moštvu možnosti za toda mladi igralci, s katffIVyt0 Henrera prenovil moštvo, bi v dobrem dnevu prekrižali rac tudi najmočnejšim moštvom- ^ prijateljske tekme so potrdil ^ varnost rimskega napada, ^ vodi stari Peiro, v katerem P" M Cappelltal, Enzo in Landini. s svojo hitrostjo zagotovil no moč in učinkovitost. M®0 >4 št vi, ki bi lahko na paP1^^ čunala na višje mesto lab1®. ^ nimo še Naipoli, ki se ni o1®", , spremenil, ki pa je nadalJ . lansko politiko in lahko let®® no računa na povezavo med meanimi vrstami. Ko bi kako ^ moštvo poseglo v prva »f® ’ . lahko govorili o presenečeno^- ^ kol med mošbvi je še vidnejši kot lani in ton ^ Urana moštva, kot so Torih0 ^ letos zbral močno pomlajeno ' ^ Slivo) in Bologna, nimajo ^ ločen napadalec, ki bi znal ustvar- -zgledov za uspešno prvenstvo- g ____•_______ «-_si ____s ... i • , . i __s._h.m_ ^^Afrtrin niral, zaradi česar je bilo pametno obvarovati se pred presenečenjem. Ker imajo pravico, da izberejo med prvimi desetimi na lestvici najboljših boksarjev, so pač izbrali Scotta. Tržačan je izjavil, da bo odslej iz raznih razlogov nastopal kvečjemu trikrat na leto. «Imam 30 leta je rekel Benvenuti. «Ne delam si utvar, da bom dolgo zdržal. Zato bom malo nastopal, a ti nastopi bodo važni.a jati zmešnjavo tudi pred vrati, kjer sta se Sormani in Hamrim znašla v škripcih z zaprtimi obrambami. Isto velja za Fioremtino, ki siploh ni spremenila lanske postave. Naj-večja vrlina moštva je bila lani izenačenost med vsemi vrstami in nihče si ni upal tikati tako brez. hi-bnega stroja. Odšel je le Maneta, katerega bo nadomestil bolj izkušen ta dinamični Longoni, ki bo predstavljal še en bogat vir za napad. Moštvo lahko ponovi lanski podvig: edini dvom je, ali bodo znali igrale; tudi letos ob. držati isti tempo, brez najmanjše krize, predvsem glede na trde obveznosti v pokalu prvakov, v ka. terem ima Milan več izkušenosti in torej tudi več možnosti za uspeh. Tem trem moštvom bi lahko u-spešno nasprotoval le Inter. Po lanskih neuspehih se je moštvo močno ojačilo. V vratih bo končno razpolagalo s sigurnim vratarjem kot je Vieri, obramba, ki starta sicer nespremenjena, se je ojačila še z Guarnierijem, v napadu pa bo Mazzola razpolagal še z Bondn-segn« in Reifom. Vprašanje je le, ali bo Corso s svojo režijo lahko povezoval sloveča imena kot so Mazzola, Boninsegna ta Jair. Ko bi se mu to posrečilo, bo Inter lahko res posegel v boj za prvo mesto. Veliko dvomov povzroča Juventus, ki je sicer zamenjal trenerja, a se ni iznebil lanskih pro. blemov. Novi nakupi Mtorini, Leonardi in Vieri bodo le s težavo razživili moštvo,,ko bi Haller znova naletel na slabo letino. Od nemškega veznega igralca je nam reč odvisna vsa igra moštva, ki bo letos lahko sicer računalo tudi na dinamičnega Vierija. Manjka pa še vedno napadalec, ki bi lahko na. domeščal vedno nadzorovanega A-nastasija. Ostalim moštvom je zelo težko prisoditi vidnejše vloge. Na papir, ju bi lahko zaigrala vlogo outsi-derja Roma. Nihče sicer ne daje (llllllllllllllllllltlllllll.Illllllllllllllllllllllllllllllfl da o teh ostalih moštvih poročali drugič. ^ g. Nino'Benvenuti je med počitnicami sodeloval pri poskusu Tržačana Antonia Marussija, da doseže nov rekord v vodnem smučanju na n.* oc jc pucvi vu,vrvi. 130,700 km dolgi progi od Pulja do Cervie. Poleg Benvenutija je vmi-l s počitnic v Milano Marit-| svetovni motociklistični prvak Tarquinio Provini, v ozadju pa Marussi ATLETIKA NA PRVENSTVU SZ Nov svetovni rekord Dudina na 3000 m zapreke: 8’22”2 KIJEV, 19. — Na sovjetskem dr lavnem prvenstvu v atletiki je Vladimir Dudin pretekel 3000 m zapreke v času novega svetovnega rekor da 8’22”2. Prejšnji rekord je od 18. julija lani pripadal s časom 8’24”2 Fincu Juku Kuhi. V TEH DNEH PRED 25 LETI (Nadaljevanje s 3. stra so mesto obsuli z bombami- ^ so slišal grmenje eksplozij ^ bro jim je delo, ko so tolčejo sovrag Končno so borci Pr*P*ez|j) gg- tudi zavezniki tolčejo sovfljjj. „g vrh, na Sedlo. Nemci so j^. jn slišali in obsuli z bomba v rafali iz mitraljezov. B*11., jg-nekakšni dolinici, kjer ru . $e hoda. Dobili so povelje, ™ t. reši vsak na svojo odgov Carli — Zdravko je še z ^ ranjenim tovarišem P'ez8! m robu dolinice, kjer je bl Lji. ki se je končal nad Prt'P jjjle Levo in desno tega plazU n.njeni gole stene Rdečega roba. t*w_jah. tovariš je ostal v teh s u Zdravko pa se je zavlekel sC niže v neko duplino, še da w čudi, kako da mu je ta»r je uspelo. Če bi bilo podnev?’ argdi mu bilo zavrtelo v glaV1 gj(ii prepadne strmine, ki je m* zevala pod njim. . £ Drugi dan zjutraj so krili skrivališče tistega_ to ^ ki je ostal v steni Rdeceg ^ v Takoj so ga ustrelili zn ^ uak° sC prepad. Zdravko je vide^ pg je truplo odbijalo od SKf . pod dalo v globino, štiri dm * jg-je potem ostal Zdravko v 0 plini, brez hrane in vode- ^ dan je zaslišal klicanje- --m tovariši, ki so prišli iskat jo ce. Oglasil se je, nakar se ^ dupline po vrvi spustil o variš, ga navezal na vrv, ^ so drugi oba potegnili navzs stvarno. Bil je rešen, toda 0 y ca izčrpan. Pet dni ni P°K j. hrane ne vode. Morali so h j« pirati, da je šel z njimi- , je prišli do neke mlake z kar padel vanjo in pil, Takrat je Gregorčičeva izgubila nad 80 borcev. jZgU' so tudi Nemci imeli ve lK(jl) P* be, saj so morali na m€S _ ^ stiti šest mrtvih, ker jih & . jji gli spraviti z drugimi Pa° ranjenimi v dolino. Po končani ofenzivi jo jtifi' odšla v Sočo, kjer je ha® je najst dni na počitku. Iz . gj«1 krenila v Beneško SloveniN^n se je združila z briško-t>c' odredom. Imela je potem _ jjfll ljonov in je štela skupn° borcev. ^ n...........................■••••• GEORGE SAND Indiana 47. Odpustite, Raymon, toda v tistem strašnem trenutku mojega življenja sem mislila, da ste pošast. Ena sama vaša beseda, en sam pogled je za vedno pregnal iz moje duše vsako zaupanje, vsako upanje. Zavedam se, da ne morem biti več srečna, toda upam, da vas vsaj ne bom morala zaničevati: to bi bil zame poslednji udarec. Da, mislila sem, da ste podlež, da ste sebičnei, kar je pač najhujše na svetu. Groza me je bilo pred vami. Bilo mi je žal, da Bourbon ni dovolj daleč, da bi pobegnila od vas, in ogorčenje mi je dalo moč, da zaužijem življenje do dna. Toda odkar sem prebrala vaše pismo, mi je odleglo. Ne žalujem za vami, toda ne sovražim vas več in ne maram, da bi se kesali vse življenje, da ste uničili moje. Bodite srečni, bodite brez skrbi, pozabite me; še živim in morda bom še dolgo živela... Zares ne zadene krivda vas, Jaz sem bila nespametna. Vaše srce ni bilo posušeno, toda meni je bilo zaprto. Niste se mi lagali, le jaz sem se slepila. Niste bili krivoprisežnik ne neobčutljiv, samo ljubili me naste. O, moj bog! Niste me ljubili! Kako naj bi vas torej ljubila?..’ Ne ponižujem se, da bi vam tožila, ne pišem vam zato, da bi zastrupila spokojnost vašega sedanjega življenja s prekletim spominom, nikakor vas ne prosim, da sočustvujete z bolečinami, ki jih lahko prenašam z lastno močjo. Nar sprotno, odvezujem vas in odpuščam vam, ker bolje poznam vašo vlogo. Ne bom se kratkočasila s spodbijanjem vašega pisma, to bi bilo vse prelahko; na vaše pripombe o mojih dolžnostih ne bom odgovarjala. Le mirni bodite, Raymon, poznam jih, in nisem vas dovolj ljubila, da bi jih nepremišljeno prekršila. Ni me treba poučevati, da bi bilo plačilo za moj prestopek zaničevanje ljudi, tega sem se dobro zavedala. Dobro sem vedela, da bi bil madež hud, neizbrisen, pekoč, da bi me vsi zavrgli, prekleli, oblili s sramoto in da ne bi našla niti enega prijatelja, kateremu bi se mogla potožiti in se pri njem potolažiti. Edina zmota, v katero sem zapadla, je bilo moje zaupanje v vas, da mi boste odprli vaš objem in mi pomagali v njem pozabiti zaničevanje, bedo in zavrženost. Edino, česar bi ne bila predvidela, je bilo to, da boste morda zavrgli mojo žrtev, ko bi jo bila dopolnila. Mislila sem, da je to nemogoče. Šla sem k vam v domnevi, da me boste zaradi načelnosti in dolžnosti najprej zavrgli, toda prepričana, da mi boste morali pomagati prenašati neizbežne posledice mojega koraka, ko boste zvedeli zanje. Ne, zares si nikoli ne bi bila mislila, da bd me izročili samo posledicam tako nevarne odločitve in pustili, da pobiram njene grenke sadove, namesto da bi me sprejeli v vaše srce in me branili s svojo ljubeznijo. Kako bi jih bila tedaj izzivala, tiste daljne glasove družbe, ki mi ne bi bili mogli do živega! Kako bi bila kljubovala sovraštvu, okrepljena z vašo ljubeznijo! Kako majhno bi bilo kesanje, in kako bi strastnost, s katero bi me bili navdahnili, zadušila glas vesti! Samo od vas prevzeta, bd bila pozabila nase, ponosna na vaše srce, ne bi bila utegnila zardevati zaradi svojega. Ena sama vaša beseda, en sam pogled, poljub bi bil zadostoval za mojo odvezo, spomin na ljudi in postave ne bi našel prostora v takšnem življenju. Blazna sem bila; kot ste cinično rekli, sem se naučila živ- ljenja iz romanov za rabo sobaric, v nasmejanih in otročjih utvarah, ko se srce zavzema za uspeh novih podjetij in nemogočih sreč. Kar ste rekli, je bilo strahotno resnično, Ray-mon! Grozno mi je, vsa strta sem, ker imate prav. Toda nečesa si ne morem prav razložiti, da nemogočnost ni bila za naju oba enaka; slabotna ženska sem črpala iz zanosa svojih čustev moč, da sem se sama postavila v neverjeten in romanski položaj ,vi pa, srečnež, niste našli v svoji volji hrabrosti, da bi mi sledili. In vendar ste delili z menoj sanje o prihodnosti, soglašali ste s temi utvarami, redili v meni neuresničljivo upanje. Dolgo ste poslušali moje otročje načrte, moja pigmejska prizadevanja, z nasmeškom na ustnicah in z radostjo v očeh, in vaše besede so bile vse sama ljubezen in hvaležnost. Tudi vi ste bili slepi, brez predvidevanja, bahač. Le kako, da ste se šele tedaj spametovali, ko ste zagledali nevarnost? Jaz pa sem mislila, da nevarnost očaruje oči, navdušuje odločnost, omamlja bojazen; a glejte, kako ste se tresli v odločilnem trenutku! Ali imate vi drugi samo telesno hrabrost, ki kljubuje smrti? Niste zmožni one druge, duševne hrabrosti, ki sprejme nesrečo? Vi, ki vse tako čudovito razlagate, prosim vas, razložite mi to. Morda je bila vaša sanja drugačna kot moja; moj pogum je bila ljubezen. Vi ste si pa domišljali, da me ljubite, in ste se osupli prebudili iz svoje zmote tistega dne, ko sem z zaupanjem prišla v zavetje svoje lastne. Ljubi bog! Kako čudna je bila vaša utvara, da niste predvideli tedaj vseh ovir, ki se vam bodo postavile v trenutku dejanja, da ste mi zinili prvo besedo šele tedaj, ko Je bilo že prepozno! Zakaj bi vam zdaj očitala? Kdo je odgovoren za nagibe srca? Ali je bilo odvisno od vas, da bi me vedno ljubili? Gotovo ne. Sama sem kriva, da vam nisem znala biti dalj časa in stvarneje všeč. Iščem v svojem srcu vzrok, pa ga ne najdem, dasi po vsej priliki obstaja. Morda sem vas preveč ljubila, morda je bila moja nežnost nadležna in utrudljiva. Vi ste moški, ljubite neodvisnost in naslado. V hren1® vam bila. Včasih sem si poskušala podjarmiti vaše ^ L\e'!' Joj! To so bili pač premajhni grehi za tako kruto Uživajte torej prostost, katero ste si zopet Prid°f’ P škodo vsega mojega življenja, ne bom vas več kaj mi niste dali prej tega nauka? Zame bi bilo gotie še, morda tudi za vas. JI Bodite srečni, to bo poslednja želja mojega strt•8®^ Ne rotite me več, naj pomislim na Boga; to skrb P1®*’ P1 duhovnikom, ki morajo omehčati trda srca grešnik0'''^ se mene tiče, je moja vera večja od vaše; sicer ne . 'f istemu Bogu, toda služim mu bolje in čisteje. Vaš D bog ljudi, kralj, započetnik in opora vašega plemen8’^ pa je Bog vesolja, stvarnik, opora in upanje vseh Vaš je storil vse samo za vas, moj pa je ustvaril ^ svP bitij drugo za drugo. Vi verujete, da ste gospodarji J mislim pa, da ste samo njegovi trinogi. Verujete, da * varuje in vam daje pravico, da si nasilno prilaščatei stvo sveta, jaz pa mislim, da bo trpel samo nekaj f da pride dan, ko vas bo njegova sapa razpršila ^ ^ ščena zrna. Ne, Raymon, ne poznate Boga; ali ml ' volite, da ponovim, kar vam je nekega dne rekel Jj Lagnyju: vi sploh ničesar ne verujete. Zaradi vaše vZ-vj P, potrebe po nepreklicni oblasti ,da se protivite surn^tfj' ljudstva, ste brez premisleka prevzeli vero vaših P toda občutek o bivanju Boga ni prodrl v vaše src®> j/P ga še nikoli niste molili. Jaz imam samo eno vero, I® * UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Postni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meseCno ^ ^ vnaprej Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaš^ }C Tret 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglMov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ttnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mal) 1 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri sSodetk PubbUdtš ItaUanas — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn ti ska Založništvo tržaškega tiska, Trst