Domače čenčarije.
Iz Kamnika.
Ljubi stric! Ne zamerite, da Vam že od tistega časa, ko sem vam pisal o čudodelnih verižicah, nisem nič poročeval iz naših krajev; vem pa, da berete tudi ljubljanski nemški časnik in da tam najdete marsikak dopis iz našega mesta. Tedaj dobro veste, da pri nas Bistrica še zmiraj od Stranj proti Kamniku teče, in da na Grabnu še žeblje kujejo in da cesarski še sedaj smodnika ne delajo. Veste, da ne vzamem drugač peresa v roke , razun takrat, kadar imam kaj posebno važnega pisati, in tako je tudi sedaj. Dopisnik v gori omenjenem časniku je sicer omenil, da ima Nevljica bolj toplo, Bistrica pa bolj mrzlo vodo; to je res potrebno vediti žejnemu, da ve, s kakošno vodo si bo prej žejo ugasil; al pozabil je povedati to , da je na „placu" na prodaj dvoj kruh: pšenični in soršični, kar je pa zopet lačnemu treba vediti. Al to še vendar ni najimenitniše. Ker bi bila škoda neprecenljiva in zguba nedomestljiva, ako bi kaj tacega široki svet ne izvedil, Vam hočem, ljubi stric, tudi to povedati. Rekli bote, že vem, pri vas znate posebno trdne koše iz bistriškega lesa plesti. O kaj še! Res, da so iz bistriškega lesa posebno trdne koše nekdaj znali plesti, — al to že vendar jenjuje in ni najbolj imenitno.
Kadar so Izraeljci do reke Jordana prišli, vedili so, da je obljubljena dežela blizo, kadar bote pa Vi v Kamniku Bistrico slišali šumeti, vedite, da ste blizo omenjenega cilja. Le sledečih znaminj se držite. Ko stopite v Kamniku na „Neue Welt", pojte naravnost čez sredo mesta , na „ Grabnu" se držite trdnega desnega brega Bistrice, ki zdaj tako upokojena teče, da Vam ne bo strahu delala; podStranjsko cerkvijo hodite naprej, drže se zmirom desnega brega; pri „Laudonu" pod Mrzlo goro pojte memo, pa nikar noter ne stopite, sicer ne boste deležni dobrot obljubljene dežele; zakre-nite jo potlej na levi breg Bistrični in prišli bote „Pri Znamnji" do tistega kraja, kjer Črna vali svoje črne valove v bistro Bistrico in tam stoji „Gasthaus zum gelobten Lande" z vatelskim napisom. Priporočam Vam, ljubi stric, pred vsem ta „Gostaus", kadar bote šli v kamniško Bistrico; vem, da težko govorite slovenski, tukaj pa stanujejo trdi Nemci: čmu neki bi bil „Gostausu" nemški napis? Lah nima nemškega napisa, Francoz tudi ne, tedaj tudi Slovenec ne. Gorjanci dobro vedo, da dobijo v „klopten Lond" dobro kapljico — in se ve da zanje je ta napis. Pauri pravijo „pri Matiji v Pajkovem", pa kaj hočete ?   Paur je paur.    Ako pa že pol ure od.
112
Kamnika proti Grintovcu staknete tak napis, kaj hočem še le reči od Kamnika? V našem mestu ni krčmarjev, ne štacunarjev, ne rokodelcev; mi imamo le ^Gastnause", „Handlunge" itd. Slovenski napisi pri nas še bele vrane niso. Kadar v Kamnik pridite, se boste sami vsega tega prepričali, in vidili boste, ako tako napredujemo še nekaj let, da se bode Kamnik lahko — z Dunajem meril. To Vam pa vendar le prav natihoma povem, da se po svetu ne razglasi, češ, da svoje napise na hišah in marsikaj druzega o kulturi svoji obešamo na veliki zvonec. Oe pridite k nam, Vam bode še več imenitnega povedal
Vaš                 zvesti stričnik
Jurčkov Matevž.
113