OTtKDNI&TV^ ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulioa 9t t feckarna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. •opoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj i» J*a*nikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se M sprejemajo.	: : :
MAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom m At»tro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9‘—, četrtletni * 4'50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'80; za i s ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletno K 80'—.	: :
\ Posamezne številke po 6 vin. Štev. 228.
[V Ljubljani, v petek dne 8. marca 1912.	Leto	II,
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNIŠTVO »e nahaja v Jelenburgovi nlici 5tev. 6, O., Ifc nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. 7ve24p» Inierati: enostopna petitvrstic« 20 vin., pogojen prostor 25 vAl* poslana in razglasi 30 vin. — literate sprejem* apravniSMfc
Nefrankirana ali premalo fraokirana pisma se n« aprejema|ft.
' '	Reklamacije	lista	»o	poštnine	prost«.	......——
D er tfusarenfempe/juf■/e/nA/.d/ininger.
igjj* Sp/fe/bhc/?e Odenvo/z,
Provizorični rekruti.
Mačka lahko vržeš, kakor ga hočeš; vselej bo padel na noge. 'Tudi visokočastiti militarizem ima nekaj mačjega na sebi: Naj se zasuče situacija kakorkoli, on napravi svoj dobiček na vsak način. In treba je priznati: V tej državi, kjer je reakcija najvišje in najsvetejše načelo, je blaženi militarizem skoraj nekakšen simbol napredka. To se pravi: On napreduje sam zase; razvija se, pridobiva, raste in debeli se. Nič ne de, da je bila konjunktura v industriji nekaj let obupna; za gospoda moloha so se fabricirali topovi. Delavske mezde so padale; Montecueculi je gradil drednote. Draginja je rastla do nevarne višine; vojni minister je zahteval in dobil nove miljone.
Ogrsko krizo razglašajo oboroženi in neoboroženi patriotardi za napad na svete interese militarizma, za atentat na kronske pralce, za obnavljanje Rakoczyjevih časov. Kurja polt obliva naivnega avstrijskega filistra, če čita svoje meščansko časopisje od Nove Preše do Rajhspošte, a kolena se mu za-sibe in pred očmi mu zaplešejo kolobarji, če pride slučajno kakšen vojaški list v roke. 'Jroza peklenska! Kaj bo, kaj bo? Kaj bo iz njegove domovine in njenih svetinj, če ne bo Košut hitro obešen in Apponyiju vsaj izpulien Jezik?
Dobri filister sicer navadno nima pojma, zakaj da gre. Pa čemu? Tristo medvedov! V svojem listu je čital,« da je nevarnost, da je Sroza, da je strah... in če bi se takole res Vrnilo leto 1848. — Kaj bi bilo iz kupčije?
Ljubeznjivi militarizem vidi trepetajočega 'distra strah, in v junaških prsih mu skače od Yeselja srce. Boj se, boj se, moj ljubi civilist! ^m bolj se bojiš, tem manj boš vedel, kako ti ^ega roka z železno rokavico v žep. Le misli, da se godi kaj groznega; kadar bodo tvoje m*sli najbolj zmedene, mi boš najbolj verjel, da ne moreš živeti brez moje sabljice, ki jo boš sam drago plačeval.
Ogrsko opozicijo proti brambni predlogi ^0 ves čas slikali kakor nelojalnost do skupne ^zave, do cesarja — kdove do koga še. Ogr-Kh res°lllcij° 0 rezervistih, s katero je hotel ^nuen Hedervary omogočiti, da bi prišla ,'ambna reforma pod streho, so opisovali ka-or prVj korak revolucije, in najnervoznejši vstrijanci so že čakali, kdaj pride telegram, a So začeli Ogri posnemati Kitajce, da se je *\°sut izpremenil v Sunjatsena in Khuen v I uansikaja. Namesto da bi bil militarizem hva-zen Khuenu, ki si grebe iz možganov naj-Pfetkanejše zvijače, da bi preslepil svojo opojno in prinesel gospodom generalom dovo-leno brambno reformo na Dunaj, kriče, kakor se jim godi najhujša krivica, da ni niti pre-lc glasnejši kadar ga koljejo.
Ali med tem ko tarna in stoka, se militarizem po tihem smehlja. Patetično kliče: j?rambne reforme mi ne dajo! Hrano mi jem-1]ejo. po življenju mi segajo!... V duši si pa j*"sli: Tem bolje! Zdaj napravim še boljšo *uPčijo. V ogrskem in avstrijskem parlamentu Jjfnikajo brambno reformo. Ali to se nima zgosti na škodo militarizma, ki ne žrtvuje niče-^ar. temveč na račun ljudstva, ki naj več da, ne da bi kaj dobilo.
, Brambna reforma prinaša v prvi vrsti remena prebivalstvu. Ali poleg vseh težkih jriev je v njej nekoliko drobtinic, da bi posta-a pogača vsled njih malo bolj okusna. Zakon-L' načrt predlaga dveletno vojaško službo.
^mile zola:
Rim.
(Dalje).
. »Uh, Bernini, čudežni Bernini!« je Nar-j.fSe Polglasno nadaljeval s svojim mrjočim j^em. »Mogočen je in dovršen, neprenehoma •Pravljen za vzlet in vedno bistroumen. Nje-^ va plodovitost je polna miline in krasote! s enonier mi prihajajo s svojim Bramantejem, svojim Bramantejem in z njegovim mojstr-riiM xtlelotn’ z brezhibno in hladno Cancelle-ke! • ° dobro’ Priznajmo, da je bil Michelan-Vo'° 'n ,^a^ael stavbinstva, pa ne govorimo čitr ° nicni' • • • Ali temini, imenitni Bernini, iin'ar s*ab' °kus ima več nežnosti in ra-.'ranosti kakor ogromnost in dovršenost dru-rai avbogata in globoka duša, v kateri bi mo-vit® na^a doba najti sama sebe, je tako zmago-> Premišljena, da zmede človeka s svojim ' Ke nizke resničnosti prostim stremljenjem po Djnn lem''' B°Kleite le v vili Borghese sku-
•	^Polona in Dafne, ki jo je napravil z osem-de i v-leti. — poglejte predvsem v S. Maria rc a ;'ttoria njegovo zamaknjeno sveto Te-»chf ’ *a ?veta Tereza! Človek vidi odprto UŽiv’ 'r0110* obliva žensko telo v božanskem re tanju’ do krčev stopnjevano blagočutje ve-rokni Pcčo. se kreaturo, ki umira od radosti v Oreri .SV0]C^a Boga!... Ure in ure sem prebil cenri “JV.1C da bi hil m°eel izčrpati vso drago-’ Požigajočo neskončnost simbola.« ve* v11®? mu je zamiral. Ali Pierre, ki se ni vra«t	njegovemu tajnemu nezavednemu so-
I ie knU	zdravja, enostavnosti in moči, ga
mij-ij aj pos,ušal. ker je bil sam ves v oblasti ski ga je boljinbolj premagovala: Pogan-iD :<un Se ie zopet budil v krščanskem Rimu |	DolitjAIlapra.v|ia* 'z njega katoliški Rim, novo
i	diSfie ?’ *1'erarl,izirann in gospodovalno sre-
viade narodov, ah je bil izvzeinši prvo
Pojasnili smo že, da je tudi ta določba neiskrena. ker dela toliko izjem, da ostane dveletno službovanje skoraj le na videz, ker imajo vsi podčastniki ostati tretje leto pod orožjem, z njimi pa tudi toliko prostih vojakov, kolikor je podčastnikov. Ali to je načrt; parlamenta bi bila imela nalogo, da odpravita te neopravičene izjeme in zavarujeta čisto dveletno službo. To bi bila vsaj mala pridobitev in mala odškodnina za vse težke žrtve, ki jih bodo meščanske večine brez dvoma dovolile molohu.
Prav te odškodnine pa militarizem ne mara plačati in zaradi tega mu je čisto prav, če se sedanja brambna reforma pokoplje.Tisto, na čemer mu je največ ležeče, hoče pa doseči brez brambne reforme; število rekrutov se ima povišati »provizorično na eno leto« s posebnim zakonom.
To se pravi: Dveletne službe ne; modernejšega kazenskega postopanja ne; višje število rekrutov pa.
Ali bo avstrijski parlament res tako kratkoviden. da se bo dal speljati na led? Če se poslanci zavedajo svojih dolžnosti do ljudstva, bodo napravili debelo črto preko tega finega računa in pokazali militarizmu, da imajo vsaj toliko soli v glavi kolikor njegovi patroni.
Angleška stavka.
London, 5. marca.
Stavka rudarjev gre svojo pot prav po sporedu organizacije. Brez pridržka se tu lahko govori o splošni stavki, zakaj v vsej Veliki Britaniji menda ni rova, v katerem bi se delalo in nobenega upanja ni, da bi podjetniki odkoder si bodi dobili stavkokazov. Po jamah so samo tisti ljudje, katerim je organizacija sama naložila, da opravljajo varnostno službo, da skrbe za zračenje, za odtekanje vode, za konje in kar je takih opravil. Delavci namreč nočejo, da bi se zgodila kakšna škoda v jamah, dasi bi bilo to najmočnejše sredstvo proti podjetnikom. Če bi prepustili rudnike same sebi, kar bi se zgodilo brez težav, bi se že v kratkih dneh pokazale usodepolne posledice, ki so vsakemu strokovnjaku dobro znane. Ali takih namenov nima organizacija, ki hoče boj izvesti na civiliziran način, in o delavcih se mora reči, da varujejo čudovito disciplino.
Nobene stavke se doslej angleški meščan tli tako bal kakor rudarske, ker je smatral za večno veljavno pravilo, da takega štrajka ne more biti brez kravalov. Podjetniki so pa na tem tudi nekoliko gradili svoje upe, ker so pričakovali, da povzročijo izgredi posredovanje vojaštva, vsled česar bi nastal v delavskih vrstah nered in zbeganost, pa bi se stavka porušila sama v sebi. Iz tega upanja ne bo nič, zakaj še nobena večja stavka na Angleškem se ni vršila tako vzorno kakor sedanja. In utemeljeno je prepričanje, da se izvede do konca tako.
Naravno je, da ima taka stavka posledice, katere občuti tudi neprizadeto prebivalstvo. To sicer ni namen rudarjev, ali če hočejo kaj doseči, se ne morejo ozirati na to, in delavci razumejo popolnoma ta položaj. Do današnjega dneva cenijo število delavcev, ki so izven rudništva vsled stavke prisiljeni, da počivajo, na približno 400.000. Natančna cenitev ni mogoča, ali to število se lahko sprejme na podlagi poročil, kar jih je došlo v London. To je moč premoga. Če ga ni, obtiče kolesa. In delavske roke so tiste, ki ga kopljejo. Kjer
dobo sploh kdaj krščanski? Misli, ki so ga bile prevzele v Palatinu, pa v Via Appia, pa potem v cerkvi sv. Petra, so se predle dalje in dalje in so nahajale vse očitnejše potrdilo. In to jutro, v Sikstinski kapeli in v Stanza dela Se-gnature, je v omotici, občudovanja dobro razumel novi dokaz, ki ga je podajala genialnost. Seveda je prihajalo poganstvo pri Michelangelu in pri Raffaelu na površje le v izpremem-bi, katero je povzročil krščanski duh. Toda ni
li	ležalo na dnu? Ali niso prihajale ogromne nage figure enega iz strašnih nebes Jehove, ki jih je bil videl skozi Olimp? Ali niso kazale idealne podobe drugega pod čistotno tenčico de-vicokrasna, zapeljiva telesa Vener? Pierre seje zdaj jasno zavedal tega, in z njegovo osuplostjo se je mešalo nekaj neprijetnega, zakaj ta krasna, silna telesa, te strastno radost življenja poveličujoče gole figure so vstajale zoper njegove sanje, ki jih je sanjal v svoji knjigi: Zoper sanje o pomlajenem krščanstvu, ki daje človeštvu mir, zoper sanje o povratku v enostavnost, v čistost prvih časov.
Naenkrat je na svoje začudenje slišal Narci-ssa, ki mu je dajal pojasnila o vsakdanjem življenju Leva XIII., ne da bi bil vedel, po kakšnih prehodih je prišel do tega predmeta.
»O, dragi abbč, s štiriinosemdesetimi leti je delaven kakor mlad mož, njegovo življenje je polno volje, moči in dela, da ne bi tako hotela živeti ne Vi ne jaz! ... Ze ob šestih vstaja, bere v privatni kapeli svojo mašo, pa popije za zajtrk malo mleka. Potem prihajajo in odhajajo od osmih do dvanajstih neprenehoma kardinali in prelati, vse zadeve kongregacij mu morajo priti pred oči, in porok sem Vam za to, da ni številnejših in zamotanejših reči. O-poldne so navadno javne in skupne avdience. Ob dveh obeduje. Tedaj pride zasluženi počitek, ali pa izprehod po vrtovih, ki traja do šestih. Včasi "a potem zadržujejo privatne avdience po
je dvoje delavskih rok, je pa tudi glava, da spozna, kolika je vrednost in moč teh rok. Vsa ogromna industrija Anglije, ki ustvarja neznanska bogastva, je v zadnji vrsti odvisna le od teh rok. Kako da ne bi delavci razumeli, če se te roke, ki delajo leto za letom za blagajne in užitke drugih, enkrat zganejo, da bi kaj dosegle tudi za svojega lastnika?
Kakor se množi število nezaposlenih delavcev. tako se množe tudi druge težave. Zlasti cene naraščajo. O premogu, ki postaja drag kakor zlato, ni treba govoriti. Ali tudi drugi predmeti se draže, ker je jasno, da bo zastajala vsa produkcija, čim dalje bo trajala stavka. Hujskači v vrstah podjetnikov so bili prepričani, da bo proletarijat, ki je prisiljen praznovati, ne da bi hotel, in ki mora vse potrebščine draže plačevati, glasno protestiral proti rudarjem, kar bi podjetniki po pravici lahko smatrali za veliko moralno pomoč. Napačen pa je bil tudi ta račun; zakaj o protestih se ne sliši nič, pač pa dobivajo rudarji od vseh strani izjave simpatij in solidarnosti; velike organizacije, pred vsem transportni delavci, železničarji in lučni delavci so izrekli, da bodo tudi aktivno podpirali rudarje, kolikor bo potreba nanesla.
Na to. da bi se minimalna plača določila z zakonom, ni več misliti. Asquith je izjavil, da je vest o takem zakonu, ki ga baje vlada namerava predložiti, povsem izmišljena. Delavci si tudi ne žele take rešitve, ker bi imeli preveč vezane roke. Zakaj minimalna plača, ki jo zahtevajo danes, ne more zadostovati za vse čase; že zdaj so jo rudarji nekaterih okrajev sprejeli le iz discipline, ker velja še dosedanja pogodba, katero so vzeli za podlago minimalne plače. Ali škotski rudarji so že dne 1. februarja odpovedali svojo pogodbo s 1. avgustom in hočejo zahtevati, da se zviša minimalna mezda na osem šilingov.
Za sedaj se zahtevajo v posameznih okrajih sledeče minimalne plače: Jorkshire 7 šilingov, srednja Anglija 6 do 7 šilingov, Derby-shire in Južni Wales 7 šilingov 6 pence, North-umberland 7 šilingov 2 pence, Durban 6 šilingov 1.5 pence, Forest of Dean 5 šil. 6 p.. Severni Wales 6 šil., Leicestershire 7 šil. 2 p., Južni Derbyshire 6 šil. 6 p., Somersetshire 4 šil. U^p., Bristol 4 šil. 11 p., Cumberland 6 šil. 6 p., Škotsko 6 šil. (Računati je šiling za 1 K 17 vin.) Za nedoletne ne sme biti plača manjša od 2 šilingov.
uro ali dve. Ob devetih večerja; uživa pa kaj malo, živi skoraj od zraka in je vedno sam pri svoji mizici... Kaj pravite etiketi, ki mu nalaga to samoto? Pomislite, človek, ki osemnajst let nima nikdar tovariša pri mizi, ki je večno osamljen v svoji veličini!... Ob desetih moli rožni vcnec s svojimi zaupniki, in potem se zapre v svoje sobe. Ali če tudi leže, spi le malo; često ne more spati, vstane, pokliče tajnika, pa mu narekuje beleške ali pisma. Če se bavi z zanimivo zadevo, se ji vdaja popolnoma in misli neprenehoma nanjo. V tem je njegovo življenje, celo njegovo zdravje; duh ima tak, da je vedno buden, vedno delaven, pa tako moč in avtoriteto, ki se morata nujno izdajati. Sicer pa veste, da se je dolgo z veliko vnemo bavil z latinsko poezijo. Mislim tudi zagotovo, da je imel v urah boja močno nagnje za časopisje, tako da je navdihoval članke v časopisih, ki jih je podpiral. Pravijo celo, da je diktiral nekatere, ko je šlo za njegove najljubše ideje.«
Nastal je molk. Vsak hip je Narcisse nagibal glavo in gledal po velikanski, zapuščeni in svečani galeriji Candelabri z njenimi nepremičnimi liki duhovi belimi marmornimi figurami, da bi videl, če ne pride iz tapetne galerije pičlo papeževo spremstvo, ki bi potem na poti v vrtove prišlo tod mimo.
»Saj Vam je znano, da ga nosijo na stolu dol,« je nadaljeval. »Ta je zelo ozek, da gre lahko skozi vsaka vrata. Pravo potovanje je to, skoraj dva kilometra, skozi vse loggije, Rafaelove Stance, skozi galerije slik in skulptur, ne glede na mnoga stopnišča, skratka, neskončen izprehod, preden ga posade doli v drevored, kjer čaka nanj dvoprežna kočija... Nocoj je zelo lepo. Gotovo pride. Le malo potrpite.«
Med tem ko je Narcisse razlagal te posameznosti, se je Pierru, ki je bil poln pričakovanja, oživela vsa čudna zgodovina pred očmi. Prišli so najprej posvetni, sijaja željni papeži renesan-
Od pondeljka se posvetuje že vsak dan deželni industrijski svet, ki je izvolil poseben odbor za posvetovanja z vlado. Zastopniki delavcev zborujejo zase, zastopniki delodajalcev pa tudi zase. V taboru podjetnikov se opaža živahno gibanje. Delodajalci Južnega Walesa, ki so se doslej najbolj stanovitno upirali minimalnim mezdam, so poklicani v London in slišati je, da bo vlada vnovič posredovala.
Tak je sedj položaj. In dokler podjetniki ne priznajo minimalne mezde, se ne izpremeni.
Konec.
Polemika o šolskem vprašanju vsled dr. Ferfoljeve resolucije na tržaški deželni konferenci pojema in sodrug A. K. je v sobotni številki »Zarje« zaklical: Naša »Zarja« je najvažnejša kulturna šola za slovensko delavstvo in je vredna podpore vseh dobrih sodrugov. Ravno tako sem zaklical dr. Ferfolji jaz na konferenci: Bliže je treba pogledati, delati, agitirati in vstvarjati in ne solzariti o zatirani narodnosti in materinem jeziku, med tem ko delavstvo nima stanovanja in trpi gladu.
Če spregovorim še par besed o sporni resoluciji, storim to le zato, ker sem prvi nastopil proti njej in jo javno proglasil za ponesrečen političen akt.
Argumente, ki sem jih navedel utetnelje-vaje svojo trditev ni nihče ovrgel, čeravno se je dr. Ferfolja trudil v 16. člankih, da bi to dosegel.
Povedal je dr. Ferfolja marsikaj lepega V svojih člankih, ki pa nimajo nič opraviti s sporno resolucijo. Opisal nam je narodnjaka, razjokal se je nad zatiranim materinim jezikom v solzarskem tonu, razlagal tje pa sem socialistične principe in se povspel celo do žuganja. »Če bom prisiljen, povem še marsikaj o italijanskih sodrugih!« — tako nekako je zavpil dr. Ferfolja. Proti takemu tonu najodločnejše protestiram, ker slabšega, kot je bilo dr. Puecher-jevo glasovanje, se sploh ni zgodilo. Tak način pisanja proti bratski stranki je vreden najstrožje obsodbe. Mi smo tu, da blažimo nacionalne spore, ne pa da podžigamo tisto, kar najbolj ovira delavstvo na poti do večje moči.
Sodrug dr. Ferfolja je pa resolucijo sam obsodil tako-Ie:
Res Je, in v tem ima sodrug Milost prav, da bi se vsled praktične brezpomembnosti socialistični princip bolje varoval z zahtevo me-
se, ki so z vnemo vabili stari vek v življenje, in sijali, kako ogrnejo papežev prestol s škrla-tom: Pavel II., krasoto ljubeči Benečan, ki je zgradil palačo di Venezia, Sikst V., kateremu je zahvaliti Sikstinska kapela, Julij II. in Lev X., ki sta napravila iz Rima mesto polno teatralnega pompa, s čudovitimi slavnostmi, turnirji, baleti, lovi, maškaradami in pojedinami. Pape-štvo je ravno našlo pod zemljo, v prahu razvalin Olimp, in kakor pijano od te iz starih tal se dvigajoče poplave življenja je gradilo muzeje in obnavljalo krasne, kulturi splošnega občudovanja povrnjene hrame poganstva. Še nikdar ni bila nobena cerkev v taki smrtni nevarnosti; zakaj četudi so častili Kristusa pri sv. Petru, so vendar stolovali Jupiter in vsi marmorni bogovi in boginje krasnega, zmagoslavnega mesa v dvoranah vatikanskih. Potem se je dvignila pred Pierrotn druga vizija: Prikazen modernih papežev pred italijansko okupacijo — Pij IX., ko je bil še prost in je pogostoma zahajal v svoj dobri Rim. Veliko rdečezlato kočijo je vleklo šest konj; švicarske garde so ga obdajale, potem je sledil trop plemenite garde. Ali na korzu je papež včasi zapustil kočijo in peš nadaljeval pot. Tedaj so se zakadili gardisti na konjih naprej, da so vse obvestili in zadržali. Takoj so se ustavili vozovi, možje so izstopili in pokleknili, žene pa so vstajale in sklanjale glave, ko se je bližal Sveti oče: Tako je stopal papež počasnih korakov, smehljaje in blago-slavljaje, s svojim dvorom do Piazza del Popo-lo. In potem je rišel Lev XIII., prostovoljni jetnik. Osemnajst let zaprt v Vatikanu, je za tem debelim, molčečim zidovjem, v ozadju neznanega, kjer je potekalo njegovo onemelo življenje od dne do dne, dobil nekaj svetega, nekaj grozno skrivnostnega.
stne manjšinjske šole namesto podpore zasebnim šolskim družbam.
Zakaj se torej ni predlagalo in sklenilo nekaj, kar bolje varuje socialistični princip, namesto tega, kar je brez praktične cene?
Gotovo je in pribito: če v Trstu socialisti glasujejo za »Lego nazionale» in »Cirilme-todovo družbo«, bo prva dobila podporo, druga pa ne. Italijanski nacionalci ne potrebujejo socialističnih glasov, ker imajo sami ogromno večino v mestnem svetu; slovenskim narodnjakom socialistični glasovi nič ne zaležejo, ker vsi skupaj tvorijo manjšino. Kaj torej?
Zakaj bi se ob takih prilikah socialistični zastopniki ne diferencirali od navadnih nacionalnih hujskačev in ne zahtevali tega, kar bolje naglasa princip pravice?
Sporna resolucija je priznanje Ciriimeto-dovi družbi, ki ga ta ne potrebuje ter ga ji socialisti niso dolžni dajati. Narodnjaki nikdar ne sklepajo priznanja našim organizacijam, in tudi za nas ni te potrebe.
Saj vemo, česa so zmožni naši narodnja-karji proti nam tudi na kulturnem polju, posebno v Trstu. Bojkotirali so predavanja v Ljudskem Odru, odrekli socialističnim delavcem znižane cene za dramatične predstave v Narodnem Domu, med tem ko so jih dajali kru-mirskim organizacijam. Dr. Rybar je imenoval slovenske socialistične delavce sodrgo in napadal socialiste kot protinarodne na zadnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, ne da bi kdo od te družbe proti temu protestiral. Vrgli so nas, slovenske socialistične delavce, iz naroda že davno.
Toda tudi narodna kultura ni več monopol meščanskih nacionalcev in smešno je, vsaj za pametne ljudi, trditev, da smo socialisti pro-tinarodni.
Čestitam pa sodrugu dr. Dermoti, ki pravi, da se z resolucijo obsojajo le tisti trije social. svetovalci, ki so glasovali za podp. eni sol. družbi in proti drugi, ter zanika, da bi se v resoluciji naglašalo princip za podpir. privatnih šolskih družb. Čeravno veje iz celega prvega dela sporne resolucije (ki ga je sodrug dr. Dermota v svojem članku previdno izpustil) ves drugi duh. sprejemam z veseljem tako tolmačenje resolucije same ter se jej — spokoren grešnik — pridržujem.
Sedaj pa konec! Čaka nas drugo delo. Bližje poglejmo ter izpopolnimo stankarske u-stanove, ki so nujno potrebne našega dela.
F. Milost.
NOVICE.
* Naša slika kaže dvoje zanimivih zgradb. Obiskovalcem dunajske okolice, ki so kdaj bili v Hinterbriihlu, je dobro znan takozvani Husa-rentempel na Aningarju. Nekaj zgodovinskega pomena ima iz francoskih vojn in dopolnjuje te dni svojo stoletnico. Na desni vidimo čedno gotsko cerkvico iz Oberwolza na Štajerskem, ki ima svojo sedanjo obliko iz leta 1430. Stavba je v nevarnosti; pokazale so se namreč v zidovju razpoke in brez temeljite poprave se zanimiva stavba ne bo dala ohraniti.
* Težka stavbna nezgoda. Na Dunaju se je zgodila predvčerajšnjem težka stavbna nezgoda, ki je končala dvema delavcema življenje, sedem pa jih je več ali manj težko poškodovala. V tretjem okraju so prenavljali hišo,, v ta namen so postavili oder. Naenkrat se je zaslišal pretresujoč krik in oder se je zrušil. Poleg odra je bila visoka lestva, na njej dva zidarja. Oder ju je potegnil s sabo in ju treščil iz višine drugega nadstropja na zemljo. Na o-dru je delalo sedem delavcev, ki so zleteli z odrom vred na tla. Na tleh je bil mahoma klop-čič Človeških teles, brun, rokodelskega orodja in ostankov odra. Dva zidarja sta bila mrtva na mestu, 50 let stari Matija Halle in 32 let stari Tapelka. Drugi so bili deloma lahko deloma težko poškodovani ter so jih prepeljali v bolnico. Nezgodo je nedvomno zakrivila podjetniška zanikrnost, ki je povzročila ta brezvestni umor dveh proletarcev. Podjetnik gleda pač samo na dobiček, delavca pa smatra le za o-rodje!
Drzen čin blaznega. Dne 5. t. m. je zbujala na Dunaju drznost očividno blaznega moža veliko pozornost. Iz okna v drugem nadstropju visoke hiše je stopil mož in se začel sprehajati po okrajku. Bila je nevarnost, da pade vsak
ETBIN KRISTAN:
Klub »Resignacija".
(Nadaljevanje.)
Fani (komaj zatajuje svojo razburjenost): Kakšen pa je pravzaprav bil ta človek?
Roza: Eh — fotografskega aparata nisem imela s seboj.
Fani (vstaja): Na svidenje. Pogledati moram še domu.
Miloslava: V čitalnico grem.
Dobrin: Prav, prav. Tudi jaz moram pravzaprav domov. Zena bi se lahko vznemirjala. Veste, ona se ne more vživeti v našo idejo, kratkomalo ne. (Odhaja za Fani skozi predsob-je, Miloslava pa v čitalnico.)
Roza: Tako! Kakor pleve, če zapiha veter. Vsak ima naenkrat svoj vzrok.
Megllčar: Ali Vam je res žal, gospodična Roza?
Roza: Zal? Pravzaprav mi je vseeno, če je kdo tukaj ali pa ne.
Megličar: Kako okrutne so Vaše besede!
Roza: Veste, zdi se mi, da nosite tudi Vi idejo lev žepu ali pa na verižici, kakor privesek ure.
Megličar: Kako mislite?
Roza: Kdor čuti že v besedah kaj okrutnega, je pač še zelo daleč od resnične resignacije.
Megličar: Tako ne bi smeli govoriti Vi, gospodična Roza, ko najbolje veste, da sem najbolj navdušeni pristaš baronovih idej.
Roza: A kajl Saj sploh ne verjamem, da ga razumete.
Megličar: Gospodična Roza! Jaz —
hip na tla. Med občinstvom je bila velika razburjenost. Klicali so nanj, naj se odstrani, toda mož je hladnokrvno nadaljeval svoje vratolomne vaje. Slednjič so pozvali požarno bram-bo. Gasilci so razgrnili rjuho in so hoteli ravno prisloniti lestve, ko si je mož premislil in se dal mirno potegniti v stanovanje od stražnika Burgerja, ki mu je s prijaznimi besedami prigovarjal. Mož je pomožni delavec Josip Hora. Oddali so ga na psihiatrično kliniko.
* Tragičen samomor. Pred kratkim si je bil prerezal češki pesnik Urstik grlo. Urstik je bil spisal dramo, ki jo je poslal češkemu narodnemu gledališču v Pragi. Pesnik je obupal, da bi bila drama sprejeta, in v tem obupu je končal svoje življenje. Dan po njegovem samomoru pa je prispelo pisanje gledališčnega ravnateljstva, ki je sporočalo, da pride drama na oder.
* Lakotna stavka na smrt obsojene. V Gau-
dencu so pred kratkim obsodili na smrt posestnico Kieprovo, češ da je umorila ^vojega moža. Obsojenka že nekaj dni noče ničesar vži-vati in neprenehoma zatrjuje svojo nedolžnost. Javila pa se je tudi cela vrsta prič, ki so pripravljene izpovedati važna nova dejstva. Zategadelj ni izključeno, da se obravnava obnovi.
* Cerkveno razbojstvo pred sodiščem. Obravnava proti pavlanskemu menihu Macohu iz Čenstohova in njega tovarišem se bliža proti koncu. Na predlog državnega pravdnika so prebrali 6. t. m. dnevnik soobtoženega patra Starzevskega. ki z jarko lučjo osvetljuje tega božjega služabnika. V dnevniku beremo med drugim:	6. maja. V naglici opravil molitev, strastno poljuboval žensko. Včeraj dvakrat grešil z omoženo žensko. 3. junija. V naglici opravil molitev, poljuboval strastno. 18. junija. V naglici opravil molitev, včeraj opustil dve maši, omožene ženske se dotaknil. Včeraj pil, prav tako predvčerajšnjem. 30. junija. Samo enkrat molil. Maše nisem bral. Grešil z bratovo ženo. Poljuboval, pil, klel. Na predvečer praznika bil v gledališču. 5. julija. Klel, izpovedoval se; včeraj se sploh nisem izpovedal. Med mašo sem bil nepazen. Včeraj pil in pri spovedi trepetal. 11. julija. Nagloma molil, pil, klel. 2. oktobra. 2e več kakor tri tedne nisem bil pri izpovedi, pri zadnji in predzadnji sem bil neod-kritosrčen in se nisem izpovedal vseh grehov. Zamolčal sem, da sem grešil z omoženo žensko in razentega še z ženo svojega brata. 5. oktobra. Pil, toda upijanil se nisem; v takem stanju sem se izpovedal. Več novcev vzel iz zakristije.
* Slika iz angleške rudarske stavke. V
Sunderlandu so se odigrali ob vhodu v jame zanimivi prizori. Iz jame so namreč spravili 500 jamskih konj. Nekateri od teh konj so preživeli do petnajst let pod zemljo, eden celo 22 let; ves ta čas niso videli dnevnega sveta. Zato so oslepili in deloma ohromeli, da so jih le trudoma pripeljali iz jame z vrvmi-pripravljenimi nalašč v ta namen. Nekateri konji so plašno zarezgetali, ko so začutili sveži zrak in bi bili pobegnili, ako bi ne bili napol hromi, drugi so željno obračali glave za solnčnimi žarki in iz njih rezgetanja je velo radostno veselje. Konje so s težavo spravili navzgor. Manjše so nagnali v kripe in jih potegnili kvišku, večje so povezali čezinčez z vrvmi in jih spravili ven. Največ začudenja pa je zbudilo dejstvo, da so vsi slepi konji, katerih slepoto so smatrali za neozdravljivo, čez pol ure izpregledali. In v tem hipu je bilo tudi rezgetanje živahnejše, da je vrelo iz 500 konjskih grl kakor v prekipevajočem veselju porojeno vriskanje. S konji morajo ravnati zelo previdno, kajti izkušnja uči, da ne prenašajo mrzlega zraka. Zategadelj so gorko zakurili začasne hleve. In star rudar je odločno izjavil: »Vrlim našim živalim bomo priskrbeli premog, čeprav traja stavka eno leto!«
* Smrtna nezgoda zrakoplovca. Blizu Berlina je treščil v pondeljek dopoldne balon »L. P. VI« na zemljo. Zrakoplovec Nobbes je bil mrtev, štirim njegovim gostom pa se ni nič zgodilo. Zrakoplov se je popolnoma razbil.
* llnior otroka. V Benetkah so se igrali o-troci na obrežju. Med igro jim je padla igrača v usidrano tovorno ladjo. Skočili so vanjo in opazili mrtvega otroka, starega okolo 13 let; roke je imel na hrbtu zvezane ter je bil dvakrat zaboden. Strašen umor je zbudil po Benetkah veliko vznemirjenje.
Roza: Eh — saj ga ves klub ne razume. Vsi skupaj igrate komedijo.
Megličar: Oh, da me ravno Vi tako nizko cenite — to boli!
Roza: Le poizkusiti bi bilo treba. Kaj bi na primer storili, če bi baron prišel pa dejal: Čas je, da izvedemo praktične posledice iz svoje teorije?
Megličar: Čas je? ... Oprostite, ne vem ... ne razumem ...
Roza: Seveda. Saj sem dejala, da ne razumete.
Alegllčar: Ali mislil sem vendar —
Roza: — da že praktično izvršujemo, kajne?
Megličar: Gotovo!
Roza; No, tedaj bi imel komediant v beznici res prav, da smo norci. Kajpada, Vam se zdi, da so to že praktične posledice, če se kdo zarije v ono neumno mislilnico, pa lovi trn muhe, ali pa dremlje.
Megličar: Misli!
Roza: Kdo neki tukaj sploh kaj misli?
Megličar: Pa jaz in moja propaganda?
Roza: Najboljša propaganda je primer.
Megličar: Moj Bog! Primer! Kaj ni moj primer nič vreden?
Roza: Vaš primer? Vaš? — Ne, pri moji veri, tega pa še nisem vedela, da ste že mrtvi.
Megličar: Mrtev?
Roza: Zdaj zijate! Ali — zaboga — kakšen smoter pa naj ima naša združitev in teorija in ideja, kakor samomor?
Megličar (jo gleda nekaj časa ves zmeden; polagoma zasluti, da se je blamiral, pa bi rad popravil): Samomor — no da —to že razumem —
* Aviomobilna nezgoda. Pri Fontaineble-auju je zdrčal avtomobil v cestni kanal in pokopal pod sabo vseh sedem oseb, ki so bile v njem. Motor je eksplodiral. Gospo Janvierovo so potegnili vso zogljenelo mrtvo izpod razbitega avtomobila. Ostalih šest oseb se je hudo obžgalo.
* Roparski umor. V Liittichu so našli 5. t. m. zjutraj mestnega svetnika Depuchona, njegovo sestro in njegovo bratranko mrtve. Ponoči so bili vdrli v svetnikovo stanovanje vlomilci in ustrelili Depuchona. Streli so zbudili obedve ženski, ki sta prihiteli gledat, kaj da je. Zločinci so ju pobili s sekirami na tla in ju usmrtili. Potem so oplenili stanovanje in pobegnili. Zločincem so na sledu.
* Razpust deželnega zbora s socialnodemo-kratično večino. Poročali smo že bili, da ima dež. zbor nemške zvezne drž. Rudolstadt socialistično večino, zategadelj tudi socialnodemo-kratičnega deželnozborskega predsednika. Rdeča večina je bila vladi zelo neprijetna, ampak udajala se je nadam, da se omogoči sporazum. Vlada se je varala in sporazum se je izjalovil. Zategadelj je vlada vnovič razpustila parlament in razpisala nove volitve. Na čelu vlade stoji birokratičen pruski junker, ki mu nikakor ne gre v inodrokrvne možgane, da je s socialistično večino odklenkalo reakciji v parlamentu. Ali nove volitve bodo zaostalega imenitnika iz gornjih desetih tisočev že poučile, da prihaja nov čas, ki ima svoj izrazovit značaj v socializiranju družbe.
* Karambol na železnici. V Kanadi se je zgodila velika železniška nezgoda. V pokrajini Saskaeevan je skočil vlak kanadske severne železnice v rekoSaskačevan tisti hip, ko je e-Ijal čez most. Deset do petnajst oseb pogrešajo. Najbrž so utonile. Okolo dvajset potnikov je ranjenih. .
* Užaljena vojna. V pruskem deželnem zboru je predsednik baron Erffa pozval k redu socialno demokratičnega poslanca Hoff-manna, ker je imenoval vojno žaljenje boga, krščanstva in človečanstva. Proti temu odloku nredsednika je vložil sodr. Hoffmanu pismen ugovor: »Zoper predsednikov poziv k redu na seji 1. marca zaradi dozdevne žalitve vojne u-govarjam po § 64. poslovnega reda, ker vojna ni član kraljevske rodbine, ne vlade, pa tudi ne nenavzoča oseba, ki se ne more braniti.« Vsled tega ugovora bo moral deželni zbor na prihodnji seji odločati o tem, če je predsednik sodr. Hoffmanna opravičeno pozval k redu.
* Pruska justica. Na pralnici premoga v essenskemu rudniku »Prospor« sta pobirali, kakor je stara navada, šolarici Marija in Frančiška Rzimanek zdrobljeni premog, ki je za rudnik brez vse vrednosti. Nabrali sta ga toliko, da so ga starši še za osem mark prodali. Rudniško^ vodstvo je vložilo ovadbo in kazensko sodišče je obsodilo šolarici na šest tednov zapora, mater na pet mesecev zapora in očeta na eno leto ječe!
Lurška pravljica.
Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju.
(Dalje.)
V.
Lurški župnik.
In še ena oseba v Lurdu (to je splošno znano) ni hotela verjeti na čudež, in sicer po dobrem premisleku: lurški župnik abbe Pey-ramale.
Ko je nekoč dejal Bernadeti: »Prosi presveto Devico, naj zacvete rožni grm pred votlino, pa bom verjel,« je dobro vedel, da se ne zgodi čudež. Dolgo časa je trdovratno nasprotoval stvari vzlic pritisku odvzgor in vzlic koristi, ki bi jo imel od tega, da postane Lurd zbirališče pobožnih romarjev. Poznal je pregre-šek mlade gospe X., one mlade ženske, ki jo je bila mlada deklica zalotila v votlini. Ker pa ni smel razodeti spovedne tajnosti, se je upiral kot mož-poštenjak. da bi s svojo avtoriteto potrdil čudež, ki mu je bila znana njegova šibka podlaga.
Dolgo let je stal ob strani na nemalo začudenje svojih faranov in romarjev. Pozneje, ko je videl, da so se dogodki razvijali drugače, nego je hotel, je smatral za svojo dolžnost, da v interesu vere opusti svoje brezuspešno nasprotovanje.
Roza: Nikar se ne trudite! Saj vem, da niste nič razumeli.
Megličar: O! Ali —
Roza*. Kaj? Nič drugega ne kakor samomor. Kdor zanikuje življenje, naj to stori z dejanjem. ne pa s praznimi besedami.
Megličar: Z vsemi organi svoje duše priznavam, da imate prav.
Roza: Razumeli pa vendar niste nič. Kaj se niste še pravkar veselili, da ste ostali sami z menoj?
Megličar: O, uganili ste, gospodična Roza!
Roza: To res ni težka reč. Toda zakaj ste se veselili? Ali ste mislili, da se ustreliva skupaj?
Megličar: Če bi zahtevali Vi, bi rad tudi umrl. da bi umirajoč vjel zadnji pogled Vašega očesa.
Roza: Oh, če se ne bi lagali! Tisočkrat ljubše bi Vam bilo, če bi mogli s Fani skupaj živeti.
Megličar:	Ljubosumni ste, gospodična
Roza.
Roza: Čudovito slabo me poznate. Veste kaj? Spoznala sem Vas, to je vse. Zaljubili ste se v Fani; ali če ne gre z njo, bi bili tudi z menoj zadovoljni.
Megličar: O ne, ne, gospodična Roza.
Roza: O da, da, gospod pesnik. To nič ne de. Le nekaj Vam povem. Vaše srce je polno hrepenenja — saj zato tudi mislite, da ste pesnik. Ker pa hrepenite preveč in dosežete premalo, Vas obdaja sentimentalnost, in to se Vam zdi interesantno. Potem pa iščete, kje bi še kaj izteknili, da bi postali še bolj interesantni. Če bi bili prišli s svojimi srčnimi bolečinami slučajno med anarhiste, bi bili postali
Henrik Lasserre priznava sam to dejstvo v svoji knjigi, ne da bi navedel resnični vzrok. Ker pa ne more te neprijetne priče spraviti s sveta, ga potaplja v blagoslovljeni vodi. Poglavje o abbeju Peyramalu sklepa sledeče: »To so bili globlji umski razlogi in modri pomisleki, vsled katerih je lurški župnik podrejenim duhovnikom kratkoinmalo prepovedal, da hodijo k massabiellski votlini in vsled katerih se je je izogibal sam.
Ako bi bil abbe Peyramale verjel na božanstvo prikazni, bi gane bili zadržali ne globlji umski razlogi in ne modri pomisleki, o katerih govori Henrik Lasserre. da bi bil hitel k votlini in tam pred množico izpovedal svojo vero.
Mehanizem prikazni.
Ker so ostale vizije — izimši prvo, ki je imela pač dejansko podlago — le izrodki bolehne ddomišljije, je za njih umevanje treba nekaj znanstvenega pojasnila.
Pomaga naj nam psihiatrija, ki nam razloži dva znaka histerije:	halucinacije	in ekstazo.
Tako se vglobimo o dušno življenje Bernadete in odkrijemo mehanizem njenih vizij.
Histerične halucinacije. Zaradi boljšega umevanja naj navedem nekaj opazovanj o osebah, ki so trpele na enakih živčnih hibah kakor lurška pastarica.
Gdč. de C trpi na histeriji. 8. oktobra
ji je bilo slabo, da je bila njena mati vsa iz sebe. Naslednjo noč je vstopila v spalnico hčerke, šla potihoma k njeni postelji in se sklonila k njej.
Potem je pomirjena odšla. Gdč. de C pa ni
spala. Z odprtimi očmi je ležala na postelji in videla svojo mater, da se ji je bližala in se sklonila k njej, ne da bi jo spoznala. Domišljala si je, da je velika črna prikazen, in neznanska gro-za seje je lotila ob misli, da jo senca zgrabi in zaduši v svojih rokah. Nečloveška groza ji )e stisnila grlo, da ni mogla zavpiti, ko se je drugo jutro zbudila, se je natanko spominjala nočnega dogodka.
'Fak je bil resnični začetek poznejših halucinacij.
Zjutraj je pravila gdč. de C svoji materi, kaj je doživela, a se ni popolnoma pomirila, ko je izvedela resnico. Zgodilo se je sle- j deče:
Naslednjo noč, ob isti uri se je zbudila gdč.
de C in zagledala pošastno prikazen nad
posteljo, ki se je sklanjala nad njo in jo davila-Gdč. de C je imela halucinacijo, ki je ponovila prizor prejšnje noči.
Prikazen se je nekaj tednov ponavljala noč za nočjo, ob isti uri in na enak način. Nekega dne je odpadla sama od sebe.
V tein ko jo je prikazen po noči motila, ie gdč. de C mirno živela svoje običajno življenje in ni kazala nobenih nenormalnih duševnih pojavov. Ta halucinacija je značilna.
Reprodukcija resničnega začetnega dejstva je. V več ali manj rednih razdobjih se ponavlja; zmerom v enakih okolnostih, pri bolnikih, k' imajo jasen razum, pa bolehajo na histeriji.
Esquirol navaja čudno halucinacijo onega pravnika, ki je videl vsako jutro, ko je šel na sodišče, na trotoarju pred svojo hišo staro, nebogljeno ženico, ki mu je ob palici tik za petam1 sledila do sodišča in izginila.
Avtor navaja halucinacijsko dejstvo brez daljše razlage. Verjetno pa je, da je bil pravnik nekoč v bolehnem stanju, pa je videl pred hišnimi vratmi resnično beračico, ki mu je proseč ga miloščine sledila. Podoba te majhne starke se je vtisnila njegovim histeričnim možganom in je bila iztočišče nadaljnih halucinacij. Pri tem ga ni nevroza nič ovirala v opravljanju uradni*1 in rodbinskih dolžnosti in nihče ni opazil njegove bolehnosti.
Dr. Pitses iz Bordeaux je kazal svojim m čencem bolnico, ki je videla vedno žabe okol° svoje postelje, in poleg nje drugo, mimo katefe so zmerom nosili krste. Prva se je enkrat v svo- j ji mladosti močno prestrašila, ker ji je v šm1 vrgla prijateljica nenadoma dve žabi na posteč drugo je bolestno zadelo, da so nesli krsto s truplom njenega ljubčka mimo nje.	.
Pri obeh bolnicah je bil resničen dogodim* iztočišče bodočih halucinacij.
V psihiatričnih knjigah je omenjenih mno£° podobnih slučajev. Navedeni zadoščajo poP0*' noma za umevanje tega, kar se je dogodilo 13er' nadeti.
----------------------------------      v—	  |
anarhist; ker Vas je pa zasačil baron Otožni^ ste postali Otožnikovec. Seveda v teoriji. ke Vam je sploh vse na svetu sama teorija.
Megllčar: Kaj mislite?
Roza: Ne, zlodja! Prepirati se ne maram; Vem, kar mi je treba vedeti. Ali zdaj naj s j pokaže, koliko jih je med nami, ki razume* ' j
Otožnik (vstopi): Dober večer. No, ne m^j re se reči, da je družba preobilna. (Napra inč).	.nli
Roza: Se že pomnoži, baron. In tudi zanimiva postane.
Otožnik: Ali res?
Roza: Pravkar sem dejala gospodu gličarju, da se mora pokazati, kdo razume re signacijo in kdo ne.
Otožnik: Vi hočete?
Roza: Storiti, da se izkaže. Zakaj dru£ če postane vse skupaj dolgočasno.
Otožnik: Ali ste sami že prišli do pra^es spoznanja?	f
Roza: Jaz?... Mislila sem, da ve m, bolje poznate ljudi, s katerimi imate opra^ .g'
Otožnik: Nemara se niste motili. — inislilnica prazna?
Megllčar: Nikogar ni tam.
Roza: Ali kaj boste Vi tam počeli? Za v je vendar ves svet ena sama inislilnica. j,
Otožnik: Ljubši mi je mali svet od kega. (Odide mirno v »Mislilnico«). .
Roza: Jaz pa grem k Miloslavi v čita> co. Morda najdem v biblioteki še kaj nove*
f'
Pri njej se je reproduciralo v začetku realno dejstvo, pojav gospe X v jami, prihodnji in naslednji dni v obliki nerealne podobe, v obliki halucinacije.
Resnična podoba bele gospe se je vtisnila
v	eno od možganskih optičnih plasti Bernadete kakor na steklu fotografske plošče. In ta podoba se je reproducirala prihodnji in naslednje dni v halucinacijah. Ko je prišel otrok molit pred jaino, kakor se na fotografski plošči vtisnjena podoba reproducira lahko po večkrat na prepariranem papirju. Bernadeta je napravila petnajst odtisov svoje vizije, kakor napravi fotograf lahko po petnajst odtisov osebe, ki jo je fotografiral.
Ker se pri histeričnh halucinacijah reprodukcija oseb in reči izvrši s tako točnostjo, da zbuja iluzijo resničnosti, je naravno, da je Berna-deta verjela, da ima pred seboj Devico Marijo, in da je množici vcepila svoje uverjenje.
Shod pekovskih pomočnikov v Ljubljani,
Včeraj popoldne je bil v gostilni Leona Pogačnika v Florjanski ulici javen shod pekovskih delavcev o varstvenem zakonu za pekovsko obrt. Vsled velike udeležbe je bila zborovalna dvorana pretesna. Shodu je predsedoval načelnik ljubljanske skupine pekovskih delavcev sodr. Simon Jurca. Poročal je sodr. Milost iz Trsta.
Sodr. Milost je omenil, da so že pred tremi leti socialno demokratični poslanci Muhič in tovariši vložili v državnem zboru zakonski načrt za varstvo pekovskih delavcev. Zveza pekovskih delavcev je predložila v to svrho zanimive statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je še 42 odstotkov v Avstriji usluž-benih pekovskih delavcev, ki delajo čez 14 ur na dan. To delo je še bolj mučno, če pomislimo, da je nočno delo. Druge države, na primer Nemčija, Švica, Norveško, Italija itd. imajo že davno zakonske predpise, ki omejujejo delovni čas pekovskim delavcem. Vkljub vsem ne-pobitnim dokazom je socialno - politični odsek poslanske zbornice po pritisku krščansko socialnih zastopnikov, ki se niso upali odkrito nastopiti proti zakonskemu načrtu, sklenil, da se načrt predloži uradu za delovno statistiko in delovnemu svetu. Slednji je sklical v to svrho anketo, na kateri so izvedenci izpovedali, kako nezaslišano so še izkoriščani pekovski delavci v Avstriji. Tudi na anketi je par krščansko socialnih ekspertov igralo vlogo izdajalcev delavskih koristi. Toda dokazov je bilo toliko, da se je o potrebi zakonskih predpisov za varstvo pekovskih delavcev prepričala tudi večina delovnega sveta, ki je odobrila nov zakonski načrt, proti kateremu so seveda spet nastopili krščanski socialci, toda brezuspešno, ker se je zanj zavzel celo dvor. svetnik Schei-demann. Tako je sedaj — po dolgih treh letih
—	vendar le prosta pot, da roma ta načrt nazaj v državni zbor ter se končno uzakoni.
Delovni čas se po teh predpisih omeji na
12	ur z najmanj dveurnim premorom v pekarnah, ki uslužbujejo do 5 delavcev. Enajst ur na dan z enourno pavzo v pekarnah, ki imajo od 6 do 15 delavcev in na 8 ur z najmanj polurnim počitkom med delovnim časom v vele-pekarnah z več kot 15 delavci.
Vajence je prepovedano uporabljati za nočno delo več nego 4 ure in sicer le v tistih pekarnah, kjer se samo ponoči peče. Prepovedano je vajencem raznašanje kruha, pestovanje otrok itd. Vajence je ob vstopu v pekovsko obrt zdravniško preiskati, ker je v interesu splošnosti, da tako važen izdelek, kot je vsakdanji kruli, ki ga vsi jedo, izdelujejo zdravi, krepki in močni delavci; tembolj, ker je nočno delo težje in mučnejše nego dnevno. Odprava nočnega dela pa bi ne zadovoljevala občinstva, ki si želi svežega kruha ter bi škodila obrti. Produkcija bi padla in brezposelnost, ki že danes slabo upliva na delavne razmere, bi se še povečala. Načrt ni sicer tak, da bi zadovoljil pekovske delavce, toda sprejmemo ga kot prvi obrok na račun, med tem ko bomo zahtevali še obsežnejših zdravstvenih predpisov za pekarne.
Ampak tudi proti temu zakonskemu načrtu se zaganjajo z vso silo pekovski mojstri cele Avstrije. Delali bodo, da se v drž. zboru poslabša ali sploh odkloni. Sedaj je trenutek, ko se morajo pekovski delavci vsi pridružiti svoji organizaciji. Javnost naj izve, da je lepi in sveži vsakdanji kruh namočen s solzami trpljenja pekovskih delavcev. Kruh bo šele tedaj dober in zdrav, če ga bodo izdelovali zdra-
vi	delavci.
Izvajanja sodruga Milosta so zborujoči pekovski delavci pazno poslušali ter mu na koncu burno odobravali.
Nato je predsednik zaključil lepo uspeli shod.
Štajersko
— Požar. V nedeljo proti osmim je izbruhnil v Bukovemžlaku na Teharjih ogenj, ki je uničil hišo in tri gospodarska poslopja, last posestnika in peka Stefana Krema v Gaberju pri Celju. Le živino in nekaj hišnega orodja so mogli rešiti. Vodja škofjevaške požarne brambe je dobil precejšnje poškodbe, ker je padel nanj del gorečega stropa. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
— Ogenj v hotelu. V pondeljek ponoči je nastal požar v Bauerjevem hotelu v Rogaški Slatini. Pogorela je popolnoma jedilna dvorana ter več sob s pohištvom. Požarni brambi iz Rogaške Slatine se je posrečilo po peturnem napornem gašenju ogenj omejiti.
— Smrten padec v pijanosti. V nedeljo zvečer je padel v Vitanju mizarski mojster Anton Ravnjak po stopnicah iz prvega nadstropja na tlakovana tla v gostilni Martina Kužaja. Hotel je obiskati v prvem nadstropju ležečega težko bolnega gostilničarjevega sina, pri tem pa je vsled vinjenosti omahnil in se prevrgel po stopnicah. Nesrečnež si je strl lobanjo in je ob 4. zjutraj podlegel svojim bolečinam.
— Vlom. V Rogatcu so vlomili neznani tatovi pri posestniku Beku in odnesli obleko, perilo ter druge stvari; posestnik ima 300 kron škode. Uzmoviči so izginili brez sledu.
Koroško.
— Lep božji namestnik. Za kaplanom Fr. Unkelnoin, ki je doma v Linču z Renskega in je služboval delj časa ria Koroškem, zadnjič v bližnji okolici Šentvida, je izdala oblast tiralico zaradi raznih hudodelstev proti nravnosti. Kaplan, ki ima na vesti celo vrsto pregreh proti devištvu, je pred kratkim pobegnil. V gotovih krogih govore, da so zložile Marijine device tamošnjega okraja za več maš, da bi pobeglega gtisrioda ne dobili.
Goriško.
— Šempolaj. Javen ljudski shod bo v nedeljo 10. t. m. ob 3. popoldne na trgu. Poročali bodo sodrugi Kopač, Milost in Regent. Sodru-
gom priporočamo, da se shoda udeleže polnoštevilno.
— Tržič (Monfalcone). V nedeljo dne 10. t. m. bo ob 10. dopoldne v tukajšnjem Delavskem domu shod slovenskih delavcev. Poročal bo sodrug J. Regent iz Trsta o organizaciji in delavstvu. Nihče naj ne manjka!
— Ponesrečeni vojaki. V torek popoldne se je prepetila pri Soškem mostu štirim vojakom planincem večja nesreča. Peljali so se na vrhu obloženega voza. Pri mostu se zlomi pri vozu eno kolo. Vsled tega so vojaki popadali po tleh s tako silo, da je eden obležal težko ranjen na glavi, dva pa lahko ranjena. Vse tri so odnesli v vojaško bolnišnico.
Trst.
— Protestna stavka v tehničnem zavodu pri Sv. Andreju v Trstu. V torek je bil ingen. Ostendorf v tržaškem tehničnem zavodu od delavcev oklofutan in lahko ranjen. Ker nimamo še natančnejših podatkov o vzrokih tega dogodka, povemo le, da je bil ing. Ostendorf od delavcev zelo sovražen zaradi svojega av-tokratičnega obnašanja in ker je bil vedno delavcem za petami pa jih nečloveško priganjal.
V	zadnjem času se je uvedlo v zavod izdelovanje nekaterih kosov, ki so jih dotlej pošiljali na Nemško. Vsled tega je zavod najel nekaj nemških delavcev. Ker je pa bilo delo novo, niso mogli domači delvei pri njem toliko zaslužiti in dati zavodu toliko dobička, kakor si ga je zavod želel. Inženirja je napad zelo razburil in so ga morali peljati domov. Delavci so pade-lali naprej, upajoč, da se bo stvar mirno rešila. V noči od srede na četrtek pa je tržaška policija aretirala dva delavca, ki sta bila sum-Ijena, da sta izvršila napad na inženirja. To sta Benulič Anton in Marc Melhior. Včeraj zjutraj so se podali delavci, kakor navadno na delo. Tam se je takoj raznesla vest o aretaciji imenovanih dveh delavcev. Takoj so livarji odposlali ravnatelju zavoda deputacijo, da jim pove, kaj je na tem resnice. Ravnatelj je odgovoril, da nima vodstvo s to rečjo nič o-praviti (?) in da je izvršila aretacijo policijska oblast iz svoje iniciative. To izjavo niso smatrali livarji za zadostno in so zapustili delo. Njim so sledili vsi drugi delavci iz zavoda in kmalu ni ostalo od približno 1000 delavcev v zavodu nobenega. Na to so se podali delavci skupno pred ladjedelnico S. Marco, kjer so bili uhodi, kakor navadno, odprti. V ladjedelnico se je podalo nato okolo 100 stavkujočih in so želeli, da bi v znak prtesta zapustili delo tudi delavci iz ladjedelnice. V ladjedelnici je zapustilo delo le okolo 50 elektrotehnikov. Med tem so prišli redarji na konjih in so pognali kolono delavcev proti mestu. Ob 11. so imeli stavku-joči shod v mestni telovadnici v ulici della Valle. Tam je poročal tajnik kovinarske organizacije sodr. Chiussi. Na shodu je bila izvoljen odbor, ki ima nalogo posredovati pri županu dr. Valeriju in pri predsedniku zavoda Richettiju, ki da naj posredujeta pri redarstve-nem ravnateljstvu, da v pomirjenje delavcev izpusti imenovana dva aretiranca. Ob 6. zvečer je bil sklican zopet shod stavkujočih v telovadnico v ulici della Valle in poročamo o njegovih sklepih med telegrami.
— Samomor zaradi klofute. V Trstu se je zastrupila učenka za šiviljo Viktorija Pinellije-va s fenilno kislino. Ko so deklico peljali v bolnišnico je izpovedala, da se je zastrupila zato, ker ji je starejša sestra dala klofuto. V veži bolnišnice je deklica umrla.
— Poboj na parniku. Takoj po odhodu parnika »Oceana« iz pristanišča Ne\v Jork sta se sprla mornar Simon Simonič in kurjač Janez Lisica. Med prepirom je potegnil Simonič samokres in ustrelil Lisico v prsi. Dne 5. t. m. je priplul parnik v Trst in je kapitan izročil zločinca policiji.
— Zaklan novorojenček. V tržaški okolici so našli otroci, ki so se igrali,, pod drevesom zavoj, v katerem je bila novorojena deklica s skoro popolnoma prerezanim vratom.Matere še niso izsledili.
— Vlomilci na delu. V noči od 11. na 12. m. m. so vlomili v Trstu tatovi v tobakarno Amalije Tragerjeve na cesti Giulia in odnesli za okroglo 1200 kron tobaka, znamk in razglednic. Pred kratkim so aretirali dva vlomilca in sicer nekega Avgusta Grattonija in nekega Ivana Dubaja. Včeraj pa so prišli na sled razpečevalcem pokradenega blaga in so aretirali štiri osebe. Prodajali so znamke in koleke po jako nizkih cenah. Za 102 krone raznih ko-lekov so prodali za 65 kron. Razglednice so prodajali še veliko ceneje.
— Poskusen samomor. Ob botanič. vrtu v Trstu se je zastrupila Medea Godinova z oetovo kislino. Vzrok samomora je neznan, prepeljali so jo v bolnišnico.
Umetnost in književnost,
Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto zvečer prvič velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« (za nepar-abonente.) — V nedeljo popoldne ob 3. uri velezabavna komedija »Mala harfenistka« (za lože nepar), zvečer opereta »Dijak prosjak« (za lože par.) — P. n. abonentom na sedeže: Par-abonentje so imeli do danes 42 predstav, nepar-abonentje pa 43. Da se število novitet enakomerno razdeli, se vrsta predstav izpreminja. Zato naj blagovolijo p. n. abonentje paziti na vznambo na lepakih. Vse nedeljske predstave pa se bodo poslej vršile izven abonnementa. _____________
Oratorij P. Hugolina Sattnerja »Assum-ptio«. Visokoizobražen dunajski glasebnik, ki jenatančno preštudiral oratorij, piše o tem delu takole: »Oratorij sem natančno proučeval in odkrito izjavljam, da je to Sattnerjevo najboljše delo. Kolikor je meni znano, je to prvi oratorij, ki ga imajo Slovenci. Občudujem veliko dejstvo, ki je daleč prekosilo moje pričakovanje. Le mladostna navdušenost v zvezi z globoko religijoznostjo je mogla udariti na take strune, kakršne glase iz Sattnerjevega oratorija. P. Hugolin ni več mlad, vendar veje iz vsakega stavka, iz vsakega takta sveža melodija, kakor se v nobenem njegovem do-
sedanjem delu. Ta neprisiljen izraz dvakrat dobro dene danes, ko skuša hipermoderna glasba. ki ni glasba, ampak kokofanija, s svojimi nenaravnimi izrastki preplaviti svet. Čudim se premišljeni in izborni dispoziciji oratorija. Z relativno pičlim besedilom — ki je scer jako poetično in mikavno za skladanje — je ustvaril g. Sattner velik oratorij v treh delh. je natančno pretehtal učinek solospevov, zborov in orkestra in vporabil stopnjevanje na pravem mestu. Oratorij mora uspeti in produkcija bo brezdvomno velik praznik za slovenski narod. Ne vem, komu naj dam prednost, zborom ali solospevom; zdi se mi skoro, da bodo slednji sprejeti z večjim navdušenjem. Nekatere orkestralne pred — in poigre se mi zde relativno nekoliko trezne, vendar so primerne slogu in lepo doneče in se dobro prilagodijo celotnemu delu. Čuti se pa, da biva domena kompozicijske tehnike bolj v vokalnih stavkih nego v in-strumentaciji. Skladatelj si je prikrojil lasten slog. kateremu je vtisnil svojo individualiteto. Obžalujemo, da ni podložil skladbi latinskega ali nemškega besedila; lahko bi se izvajala izven slovenske zemlje.
Se nekatere opazke. Takoj I. bariton-solo »Vstani, vstani!« me je ganil do solz. Preseneči-la me je uglabitev besed; ker tvoj glas je sladak.« — Lden najlepših zborov je damski zbor »Zima ie proč«, ki fascinira poslušalca s kontrastom med Adagio in Allegro. Mogočno vpliva tudi zbor »Nikar od nas, Devica«, zlasti stopnjevanje koncern zbora. O umetnosti flavto — solo se da prerekovati. V drugem delu vzbuja pozornost genialni zbor: »O smrt«. Malo je zborov, ki s priprostimi sredstvi tako neposredno vplivajo na nas. Mojster je, kdor s pičlimi sredstvi veliko pove. Po tem stavku, katerega bi najraje primerjal gotskemu stolpu, jako pomirljivo deluje tenor-solo »Kdo je ta?« biser lepega solopetja. V tretjem delu mi imponirajo fu-girani aleluja — stavki, ki kažejo, kako je kontrapunkta prešla skladatelju v meso. Zelo se mu je prikupil sopranski solo »Glej od vzhoda« s koloraturno arijo »Večno je usmiljenje«. — Iz dvospeva »Zdrava, ti priroda čudežna« veje Mendelssolmovo veličje in je zase prava kabinetna točka. Veličastna je koračnica v III. delu, ki se ji pridružuje zbor z mogočno alelujo. Vijo-linski solo se mi zdi nekoliko trezen. Sklepni zbor, ki je namenjen za velike mase, veličastno sklene skladbo, ki mi je osladila že marsikatero uro. Dan produkcije bo za skladatelja časten dan. Zapel je »Brezmadežni« slavospev iz cele duše — kajti cela »Assumptio« je molitev.
V	tem smislu naj tudi slavno občinstvo sprejme lepo delo. Vse, kar naredi človek, je nepopolno, pomanjkljivo in vsako človeško delo ima hibe. Človek ni vedno enako razpoložen, nima za vse položaje enakega čuta, se utrudi, ako je delo obsežno. Vendar nobeno delo v celoti ne izgubi vrednosti, če se v podrobnosti pokaže kaka hiba. Kdor gleda s hriba pokrajino z daljnogledom, ne bo imel celotnega vtisa, s prostim očesom ho videl celo podobo, četudi ne na drobno, in ta podoba mu bo ostala v spominu. Tako nekako moramo presoditi tudi glasbena dela. Ako skladba s celim aparatom dopada in mogočno vpliva na naš čut in našo voljo, tedaj smemo mirno reči: skladba je lepa, zdrava, dosega svoj namen. S takimi načeli hočemo poslušati oratorij in tedaj se bo vstvarila v nas pravična sodba.
Vestnik organizacij.
Klesarski shod bo v soboto zvečer ob 5. v gostilni .Petriča" na Resljevi cesti.
Trbovlje. Prihodnja vaja pevskegi zbora ne bo v nedeljo, dne 10. t. m., temveč v soboto, dne 9. t. m. ob 6. zvečer.
Tržič. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne bo v Pelarjevi gostilni ustanovni občni zbor tržiške podružnice kranjske delavske zveze .Vzajemnosti”. Sodrugi, vsi na shod, vsak naj postane član delavske izobraževalne organizacije!
Škofja Loka. Na nedeljo, dne 10. t. m dopoldne ob pol 10. sklicuje krajna politična organizacija v Čmidovo pivovarno javen ljudski shod. Sodrugi, skrbite za obilno udeležbo!
Državni zbor.
Dunaj, 7. marca.
Kakor vse kaže. je meščanske poslance strah glasovanja o protikartelnih predlogih in da se izognejo tej sitnosti, da stopijo kartelnemu oderuštvu na prste, bodo odkazali predloge draginjskega odseke — narodnogospodarskemu odseku. Včeraj je poljski govornik zapel slavo industriji in zasebni iniciativi n podjetnosti, ki je ne gre ubijati s podržavljenjem, danes jo je recitiral govornik mladočeškega kluba. Podobna melodija se je oglasila tudi z ministrske klopi in minister javnih del Trnka je po starih zgledih obdolžil sedanje draginje premoga — rudarske mezde. Stvarno ga je zavrnil socialno-demokratični govornik dr. Leo Winter, ki se je pečal tudi z intimnimi zvezami mladočeških žurnalistov in poslancev. Vlada in meščanske stranke so prav jasno dokazale, da jim ni do resnega in uspešnega boja zoper kartele, in to bo bržkone edini uspeh te debate, ki bo končana šele v torek.
*
V	sledečem podajamo poročilo o današnji
seji.
Takoj po otvoritvi nadaljuje zbornica kartelno debato.
Po mladočeškem govorniku Čehu je posegel v razpravo minister javnih del Trnka, ki je izjavil, da vlada pač soglaša z delom odse-kovih kartelnih predlogov, ampak
o vzrokih draginje premoga
in o odpomočkih ni eni misli z odsekom. Vlada gre po ovinkih, ki so pa mnogo varnejši od direktne poti. Vsled splošne draginje je dana meja, preko katere ne mora scenitev premoga. Ministrstvo javnih del vočigled draginji ni dižalo križem rok: izdalo je stroge predpise o kopanju, povečalo produkcijo v državnih premogovnikih in uredilo zalaganje državnih zavodov z državnim premogom. V spoznanju, da je povečanje državnega upliva na premogovno industrijo v narodnogospodarskem interesu, je vlada že 1911 predložila premogovni
Ljubijana m Kranjsko.
— Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico so srečno končane. Po dolgočasnem skrutiniju, ki je trajal mesec dni, ker so se pri-merjali podpisi na glasovnicah s podpisi na re-cepisih, je volilna komisija ugotovila naslednji rezultat: V mali obrti je zmagala klerikalna stranka z 2757 glasovi in je izvoljen zidarski mojster *v. Ogrin; liberalna stranka je ostala z 2500 gla-sovi v manjšini. — Tudi v mali trgovini je zmagala klerikalna lista z 727 glasovi nad liberalno 'isto, ki je združila nase 700 glasov; izvoljeni so knjigotržec Urb. Hrovat iz Novega mesta, trgovec *van Podlesnik ml. in trgovec Fr. Zorec. — V srednji obrti so zmagali s 700 glasovi liberalni kandidatje: pekovski mojster Iv. Schrey, tovarnar
Rakovec iz Kranja, sobni slikar Fran Stare in gostilničar Lav. Bučar iz Kostanjevice. Klerikalci so ostali s 444 glasovi v manjšini. — V srednji hgovini je zmagala liberalna lista s 386 glasovi nad klerikalno listo, ki je dobila 253 glasov. Izmoljeni so trgovci Viktor Rohrmann, Feliks Urbanc in Josip Perdan. — Strankarsko razmerje v Kranjski trgovski zbornici je sedaj sledeče: Liberalci imajo 13 svetnikov, klerikalci 7 in nemška stranka 4.
— Po papeževih sledovih. Vkralkem izide ■ministrska odredba, ki bo dovoljevaja gledališčem prirejanje predstav vse dni v letu. Dozdaj je vejalo določilo, da so morala biti gledališča zaprta zadnje dni Velikega tedna in na Rešnjega Jelesa dan; na Božično, veliko in binkoštno nedeljo pa so bile dovoljene le predstave v dobrotne namene. Odlok se izda na prošnjo gledalskih ravnateljev. Odkar je papež degradiral Svetike, pojema tudi v drugih ljudeh posvečevanje Paznikov.
.	— Sodrugi krakovsko-trnovskega okraja
'majo važen sestanek v nedeljo 10 t. m. ob 1/s 10. ^poldne v gostilni Marije Erbežnik Ve-yka čolnarska ulica 17 (prej Breskvar). Sestanek Je važen in se sodrugi nujno prosijo, da poskrbe Za obilno udeležbo.
— Kristusov namestnik in zidarjeve kro-I,e- 20. februarja je umrl v Lesnem brdu stanujočemu zidarskemu pomočniku 15 dni star sinček Valentin. Otrokov oče je po nekem antiču poslal Cerkveniku naročilo, da naj u-“lrlemu zvoni. Cerkveni ključar Janše pa je ,'Vonenje kratkomalo prepovedal, in sicer za-°. ker zidar ni bil plačal prispevka 4 krone za Popravilo zvona, ki so ga na »žegnanju« ubili. £0 je oče zvedel, da otroku nočejo zvoniti, je *el sam k vrhniškemu dekanu ter ga prosil, ua naj vendar ukaže krščenemu, četudi le de-,avskemu otroku zvoniti. Toda g. dekan je po-Kazal zidarju debelo po škofu blagoslovljeno ft]go« ter dejal, da bodo otroku tedaj zvonili,
ga bodo pokopali, s pristavkom, če v naprej p*ača šest kron 40 vin. Užaljeni delavec se je JJdal dekanovemu ukazu, ter plačal vsled dolge brezposelnosti pristradane krone, da odvrne s,amoto da njegovemu otroku še pri pogrebu ne bi zvonilo. Ker se mu pa je svota 6 K 40 v 2dela neupravičeno visoka, je šel k okr. gla-yarstvu vprašat, od kedaj sme duhovnik računati neopravljeno delo. Od tam so ga poslali ^škofijo, v škofiji je šele zvedel resnico. Tam ^JU je blagoslovljeni gospod dejal: »Zakaj pa te tako neumni, da daste zvoniti.« Tako so Pravili zidarju storjeno krivico v škofiji.
— Na .Slavcev- zabavni večer, ki se vrši nedeljo <)ne 10. t. m v restavrac jskih prosto-
*	.Narodnega doma" opozarjamo vse člane in
Prijatelje društva, da se udeleže čim v največjem I ev>lu. Na sporedu je petje in drugo. Vstopnine r 1 111 ni kake.
7~ Umrli so v Ljubljani. Marija Ovijač, to-artnška delavka, 32 let. — Karel Berghauser, n magistratnega sluge, 10 tednov. — Ivan s - m’ ..s'n tovarniškega delavca, pol leta. Marija Brodar, rejenka, 1 leto.
$ . S trebuhom za kruhom. Predvčeraj-A'ei\se ie odpeljalo z južnega kolodvora v or, Er ° 130 Macedoncev, nazaj pa je prišlo k if?rvatov, 200 Hrvatov je šlo v Nemčijo, 30 ‘•Janov se je odpeljalo v Stražo.
K, - Tatvina na vozičku. Marija Škrljeva iz rtilpt 16 I)Ust'*a na Marijinem trgu voziček za trov?’r na katerem Je imela v zavitku 7 me-blii7 > c -a za ^ens^° obleko, 5 metrov blaga za bhfff’ 'n P°1 nietl‘a blaga za predpasnike ter krnn deško obleko, v skupni vrednosti 92 mori V le pr'š,a Nazaj, je opazila, da ji je bil Vitou i11 casom dosedaj še neznan storilec za-Uai ul5rat*el. Komur bi bilo o tem kaj znanega, t 1 zadevo nemudoma prijavi mestni policiji.
čer Y'l-,rina!pEra* »Ideal.« Danes specialni ve-ravf>„' u n*kakor voda ne počiva. (Krasen na-skaii	v	barvah.) 2. Vlomilec v sti-
rašč !i!; ?! °mičn°.) 3. Tu šumela voda in na-la F..I -,1/™ drama.) 4. Severozahodna oba-Mladnc* e'i ot?valna slika, samo zvečer.) 5. 2večoi-("r ?Ja ^'tro ste m'nula- (Drama samo ? V.r , • Oebeloglavec. (Krasna veseloigra.) ^iSS k,a p,ačuie sv°k dolgove. (Velekb-dvel i T Ju,tri učil\koviti spored »Skrivnost (Ves*!, ■	• (Drama-) »Poletno ljubimkanje.
mode , diskfilm in drug,) Maks krali
rek ^Xelekomično) in Gletni Fricek. — V to-Madame Sans-Gene.
1» i
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek M* domačega Izdelka gospode in dečke. — Velika izhera tu- fat zemskega blaga za obleke po meri
Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8.
Solidna postrežba. - Vedno nizke
zakon, ki pridržuje iskanje in kopanje premoga za bodoče čase državni upravi. Vladi je mnogo na tem, da se predloga čimprej reši. Zahtevo, da vlada preišče proizvajalne cene premoga in da določi maksimalne prodajalne cene, smatra minister za neizvedljivo (?) Vlada razmišlja tudi o tem. kako bi povečala oddajanje premoga iz državnih rudnikov konzu-mentom.
Posl. dr, VVinter (soc. dem.) spominja, kako se je ob razpravljanju nujnega predloga agrarcev o kartelnem vprašanju navalilo vse agrarno časopisje na socialne demokrate, da-si so podpisali vsako stremljenje proti kartelom. Protikartelni boj agrarcev je navadna demagogija, ker agrarci sami snujejo kartele za mleko in druga živila. Od vlade ni pričakovati resnega boja zoper kartele; pa tudi od poslanske zbornice ne. Največji češki meščanski list ima za urednika narodnogospodarskega oddelka ravnatelja »2ivnostenske banke«, ki je udeleženca pri vseh mogočih kartelih.
V kartelno debato je posegel še poslanec Kuranda. Nato pa se je nadaljevala razprava o Kornerjevem nujnem predlogu in je govoril dr. Ravnihar o razmerah v okrožju graškega nadsodišča.
Stiirgkh in rezervisti.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh je v odgovoru na interpelacijo krščanskih social-cev in slovenskih klerikalcev o izrednem vpo-klicanju prvega rezervnega letnika in treh letnih nadomestne rezerve, izjavil, da je avstrijska vlada takoj zavzela stališče v interesu skupne monarhije.
Za nedolžno obsojene ruske poslance.
Na koncu seje je poslanec Nemec (soc. demokrat) spravil v razgovor obsodbo 37 so-cilno-demokratičnih poslancev druge dume in obnovo kazenskega postopanja, ter vprašal predsednika, če sprejme v vednost njegov protest proti temu justičnemu škandalu. (Živahno odobravanje soc. dem. Klici: Dol s carizmom!)
Predsednik dr. Sylvester izjavlja, da v tej stvari ni kompetenten.
Prihodnja seja bo jutri.
ZADNJE VESTI.
KONEC STAVKE V TRŽAŠKEM TEHNIČNEM ZAVODU.
Trst, 7. marca. Danes ob 6. uri zvečer je bil v mestni telovadnici v ulici della Valle velik shod delavcev iz tržaškega tehničnega zavoda, ki so v protest proti aretaciji dveh tovarišev zapustili zjutraj delo. Na shodu kjer je poročal sodr. Chiussi, so sklenili, da se podajo jutri, v petek na delo in je protestna stavka končana. Na shodu je bil izvoljen tudi odbor, ki ima nalogo pogajati se za moralne poboljške.
i.	JEZ SE JE PODRL.
Reka, 8. marca. V bližini papirnice Smith & Meunier se je podrl jez na Rečini in so valovi udrli v papirna skladišča. Škoda je velikanska, obratovanje je za toliko časa ustavljeno, da bo popravljen jez.
PAPEŽ REFORMIRA.
Študijska doba za teologe.
Dunaj, 8. marca. Klerikalna »Reichpost« poroča, da izide o veliki noči papežev dekret, ki razteza dobo teoloških študij na šest let. Za
posvečenje v duhovnika se določi 28. leto življenja. Dekret stopi v veljavo z letom 1913. Papež hoče doseči s tem, da se teologi pred vstopom v svoj stan zavedajo velike odgovornosti in vseh dolžnosti, ki jih nalaga obljuba devištva.
DRŽAVNI POSLANEC KUTSCHER UMRL.
Praga, 7. marca. Nemški agrarni poslanec Kutscher je umrl za levkemijo.
AFERA PALYI V OGRSKI POSLANSKI ZBORNICI.
Budimpešta, 7. marca. Zbornica je pozvala pravosodnega ministra, da uvede kazensko preiskavo zoper žurnalista dr. Palyija, ki je bil prišel v zborovalno dvorano, in je Palyiju za vedno prepovedala vstop v parlamentno poslopje.
VOLITEV PREDSEDNIKA ZA NEMŠKI DR-►	ŽAVNI ZBOR.
Nejasen položaj.
Berlin, 8. marca. Položaj za današnjo definitivno volitev predsedstva nemškega državnega zbora je povsem nejasen. Zagotovljena je samo izvolitev naprednjaka Kaetnpfa za predsednika. Socialni demokratje zopet kandidirajo Scheidemanna.
ODMEVI ANGLEŠKE RUDARSKE STAVKE.
Bojazen avstrijske vlade.
Inomost, 8, marca. Avstrijska vlada je brzojavno poslala vsem ravnateljstvom državnih železnic okiožnico, naj kar najskrbnejše varčujejo s premogom in da naj se preskrbe s kar največjimi zalogami premoga, češ da je verjeten izbruh stavke avstrijskih premogarjev.
Odločitev na severnem Češkem.
Mostec, 8. marca. Prihodnjo nedeljo bodo v Ducu, Mostecu in Karbicu velika rudarska zborovanja, kjer pade odločitev, ali stopijo premogarji drugi dan vpon-d e 1 j e k v stavko.
Kritičen položaj na Vestfalskem.
Essen ob Ruhri, 8 marca. Položaj v ruhr-skem okrožju označujejo za jako kritičen. Smatrajo za gotovo stvar, da razglasi konferenca premogarjev v nedeljo stavko.
Bojazen pred stavko.
Bochum, 8. marca. Ruhrski rudi iki omejujejo oddajo premoga doskrajno-s t i. Naročila pa so tako velika, da jim večina rudnikov ne more zadostovati.
Vojake in žandarje nad rudarje.
Berolin, 8. marca. V stavkovnem okrožju bodo koncentrirali orožnike peš in na konjih. V H e r n e je dospel že včeraj oddelek huzarjev.
Splošna stavka belgijskih rudarjev?
Bruselj, 8 marca. Glavni svet belgijske delavske stranke je sklenil, da razglasi splošno stavko po vseh belgijskih rudnikih, a ko prično vestfalski rudarji v pondeljek s stavko.
Strah pred rudarsko stavko na Španskem
Madrid, 8 marca. Ministrski predsednik Ca-n a 1 e j a s je izrazil bojazen, da stopijo pod vtiskom angleške rudarske stavke tudi španski premogarji v stavko.
SPLOŠNA RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
Militarizem prizadet.
London, 7. marca. V zbornici je izjavil prvi admiralni lord Churchill, da se boji. da se zavlači gradnja vseh ladij, ako stavka dalj časa Iraja.
Ogromne posledice. — 100.000 železničarjev ne dela.
London, 7. marca. Posledice rudarske stavke so vedno občutnejše in dalekosežnejše. Po večih angleških mestih so ustavile plinarne delo in mestne uprave so pozvale prebivalce po stranskih ulicah, da prižgo na oknih sveče in svetilke, ker ni ulične razsvetljave. „DaiIy News“ poročajo, da je okolo 100.000 železničarjev brez dela. Organizacije plačajo vsakemu brezposelnemu organiziranemu članu po 50 šilingov na teden.
Voda v premogovnikih.
London, 8. marca. V okrožju Svansead sta dva premogovnika prepravljena z vodo.
ČENSTOHOVSKO CERKVENO RAZBOJ-
STVO PRED SODIŠČEM.
Sodba.
Varšava, 8. marca. Včeraj popoldne so razglasili sodbo v procesu zoper zločinske menihe v Čenstohovu. Pater Damizij Macoh je obsojen vsled umora, ponarejanja dokumentov, poneverjenja in tatvine na dvanajst let katorge in na dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo. Soobtočena H. Macohova je obsoj. na dve leti težke ječe. Meniha Starczevski in Olesinski sta dobila po pet in po eno leto ječe.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Bitka.
Rim, 8. marca. General Rajzuli brzojavlja: Dne 5. marca je napadel sovražnik naše vzhodno krilo na Mergebu. Boj je trajal do 6. zjutraj. Sovražnika smo odbili; imel je težke izgube. Na naši strani je padel en vojak, trije so bili ranjeni.
Turki proti posredovanju.
Carigrad, 8. marca. Poluradno dementirajo po inozemstvu razširjene vesti, da bi bila večina ministrskega sveta pripravljena sprejeti posredovanje velevlasti na podlagi sultanove verske suverenitete nad Tripolitanijo in Cirenajko ter na podlagi politične suverenitete nad eno obeh pokrajin. Porta je odločena prejkoslej, da vzdrži stare turške pravice nad obema pokrajinama.
KAPITAN SCOTT DOSPEL NA JUŽNI TEČAJ?
London, 8. marca. »Daily Express« poroča iz Wellingtona, da je kapitan Scott dospel na južni tečaj.
Odgovorni urednik Fran Baitl Iidnja in utiaga ialoib& Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
3
zlati nauki!
i.
Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek ima!
II.
Če želodec godrnja.
Pij ,,FLORI AN-", pa riU
Ul.
NI otožen, ni bolan,
Ta, ki vživa
'L
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladin
U/pjf dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, XVII. sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d IVflVlP? ~ P'j° »SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku 1TIUU• in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju V £?sP°diiijstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma.
• Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri KA0|	TV; Sili* 53 Tl Ir 51 f	trS0VCU* Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno
|0	1HI m 11J4.CI •	sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
ryS»il-T»lrf koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefsiad-.* M Adjlili.« terstrasse 25; III.. Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-"	strasse	109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	---------------------------
I
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega
•••
•••
naročnika ?
• ♦
Delavska hranilnica in posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani
vabi na
III. redni občni zbor
ki se vrši 9. marca ob 8. zvečer v Šelenburgovi ul. št. 6[II-
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrjenje letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Razpravljanje in sklepanje o predlogih posameznih članov.
V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu § 30 zadruginih pravil dne 23. marca ob isten* času ravnotam drug občni zbor z istim dnevnim redom.
Načelstvo.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušsr,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Postavno varovano.
Kmetska posojilnica
 —= ljubljanske okolice i.............zzz:
registrovana zadruga z ■•omejeno zavezo
v lastnem zadružnem doma V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
I
i?
o s
« a-
3 •=: E x
H
2.
n
In
n
<
3.
5 fl
3. g
us
s- < S £8
50
n<
C
a
Sprejema tudi vlog« mi tekoči račun ▼ vrezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p0
po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1910. K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1. 1910. K 20,500.000-—