&
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i>





List slovenskih delavcev v Ameriki
(L?
first Slovenic Daily tn the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
Štev. 35.
toTK"ED AS SEC0ND'CLASa MAITEB' September 21, 1903, at the Post Office at New York, S. T„ under tde Act of Cokoeess of Maech 3, 1879.
NEW YORK, 11. februvarija, ,304.
DVOJNA RUSKA ZMAGA!
Rusi zmag;
i In pregnali Japonce na kop nem in na morju«
Leto XI.
isti se resele.
Elizabeta Windischgraetz Milijoni jim niso zgoreli se je usmrtila.
Rusi razstrelili japonsko vojno ladijo "Shikishima" in potopili štiri japonske torpedne čolne.
Rusi na potu tt Peking.
Japonci so prišli t razna korejska mesta, kjer ostanejo, dokler ne pridejo Rusi; 20,000 kozakov in 50,000 drnzih rnskih rojakov
pozdraTilo bode Japonce pri Lavoyangu, Haiehangu, Fenghnanciiengn in reki Yaln.
Pokojnica je vnukinja Fran Josipa in hči pokojnega Uudolfa ter Štefanije.
Samomor vsled ljubosumnosti.
London, 10. febr. 9:45 zvečer, —'ladij. Japonsko brodovje, v kolikor je
dosedaj znano, ni mnogo poškodovano.
Pri Chemulpo so dosedaj šele štirje bataljoni japonskih vojakov.
Port Arthur, 10. febr. V torek po-poludne se je japonsko brodovje vrnilo pred Port Arthur, toda moralo je po par minutah bežati. Ruske zgube so le neznatne. Ako izkrcajo Japonci dovolj vojaštva skušali bodo Port Arthur tudi od kopnega sem napasti.
Kje sta sedaj novi japonski križar-ki "Njazin" in "Kasaga", ni znano. Najbrže sta odpljuli proti zapadu, da vjameti dve ruski vojni ladiji, kteri sta na potu v Port Arthur. Obe kri-/.arki še nista popolnoma oboroženi in tako je upati, da ju bode ruska kri-žarka "Dimitrij Donskoj" razdejala.
London, 10. febr. Uradoma se poroča tukajšnjemu japonskemu poslaniku, da je japonski admiral, ko je dospel v Chemulpo, dal obema ru-.-.kima križarkama nekaj časa na razpolago, v kterem bi morali odpljuti. Takoj na to so Rusi napadli iapon-
Ravnokar se semkaj brzojavlja, da se je pričela med Rusi in Japonci velika bitka na kopnem v Koreji. Rusi so na vsej črti zmagali Japonce.
Bitka na kopnem je velikanska in Be bije med Ping Yangom ter reko Talu. Japonci beže pred Rusi, kteri neprestano streljajo na nje z topovi.
Japonci so se izkrcali v raznih južnih korejskih pristaniščih, kjer pa ostanejo le toliko časa, dokler jib Rusi ne prepode. Glavni del šibke japonske vojske koraka proti ustju reke Yalu. Bojne vrste so dolf?^ osemnajst milj.
Glavni del ruske vojske je zbran ob reki Yalu in urno koraka proti »lavnem mestu cesarstva. Prvo glavno bitko je pričakovati severno od Ping Yanga, kjer so se za časa ki-tajsko-japonske vojske tudi Kitajci z Japonci spoprijeli.
Peking-, 10. febr. Cesarica-vdova je bežala iz Pekinga v Kaifengfu, v pokrajini Ilonan, ker se je bati, da ruska vojska ne zasede tudi glavno mesto Kitajske.
Petrograd, 10. febr. 9. ura zvečer.
1-vv L- vi • -i j	« . . ^ki torp&dni čoln in pričelo se je obo-
_ , lalVe prir° do prve bltke, jestransko streljanje. Po streljanju
■=o se vrnili Rusi v Chemulpo. Pri
na kopnem. Japonci so poraženi in so se morali umakniti. Pri zadnjem napadu japonskega vojnega brodovja na rusko mesto Port Arthur so bili Japonci tudi na morju poraženi.
Japonci so zgubili tri velike vojne ladije. Razun teh so jim Rusi potopili tudi štiri torpedne čolne. Japonsko vojno ladijo ''Shikishima" so Rusi razstrelili in se je takoj potopila
Vsa prva poročila o japonskej si-jajcej "zmagi" so bila pretirana. Japonci so napadli še mirne Ruse brez napovedi vojske. Kljub temu so pa ruske ladije le malo poškodovane, tako, da jih bodo Rusi tekom 24. ur zopet popravili.
Japonski zadnji napad na Port Arthur je trajal le 25 minut in to je zadostovalo, da so Japonci še preono ■o pričeli streljati zgubili vojno ladijo "Shikishimo".
Iz Chefoo na Kitajskem se je napotilo proti Japoncem rusko torpedno brodovje in je dospelo v Haj Young TaB, 50 milj daleč od Port ArtEura. Rusko brodovje bode napadlo japonske prevozne ladije, ktere vozijo japonsko vojaštvo. Pričakovati je na-daljno pomorsko bitko.
London, 10. febr. zvečer. Do sedaj se je izkrcalo na Koreji 40,000 japonskih vojakov z šestimi baterijami topništva. Vojaštvo se je izkrcalo v Chemulpo in Chenanpo ter je sedaj aa poti proti Rusom.
Chefoo, Kitajska, 10. febr. 9. ura zvečer. Rusko torpedno brodovje je ostavilo otok Haiyung Tao in nadalj-no pomorsko bitko je pričakovati vsaki čas. Rusko brodovje bode skušalo preprečiti japonsko nadaljevanje proti severu.
Ruske čete ob reki Yalu postajajo vsako uro večje, tako, da je ruska vojska že sedaj nepregledna. Južno od kitajske železnice je na potu proti Japoncem 20,000 kozakov, kteri so pokrili Korejo na 160 milj daleč.
Japonci nameravajo napasti železnico med Foo Chow in New Chwan-ffom.
Port Arthur, 10. febr. Tukaj je 36 polkov sibirskih pešcev. Štirje polki so odšli proti Vladivostoku.
Port Arthur, 10. febr. Japonci so ponovno bombardirali Port Arthur. V istem času so zgubili Rusi v Che-inupo, Koreja, dve ladiji. Možtvo se je rešilo na tamkaj vkrcano francosko križarko.
V prvih 24 nrah vojske, so Japonci poškodovali 11 velicih ruskih vojnih
uhodu v luko so Rusi sami potopili svoji križarki in so tako onemogočili prihod Japoncev v Chemulpo.
Mogoče je tudi, da bode rusko vojno brodovje še le v par dnevih napadlo Japonce na prostem morju.
Semkaj se tudi poroča, da so Ja-nonci vjeli ob korejskem obrežju tri ruske prevozne ladije, na kteiih je bilo 2000 prostovoljcev.
Port Said, Egipt, 10. febr. Semkaj je dospel ruski prevozni parnik 'Smolensk'.
Honolulu, Hawaii, 10. febr. Japonska vlada je pozvala tukaj živečb Japonce pod zastavo, kajti vsi rezervisti se morajo javiti pri svojih polkih.Večina na Hawajskem otočju živečih Japoncev so rezervni vojaki. Ako bodo slednji odpotovali potem nastane tukaj veliko pomanjkanje delavcev.
San Francisco, Cal., 10. febr. Tukaj živeči Japonci, kteri so rezervni vojaki, se pripravljajo na pot proti domu.
Petrograd, 10. febr. Uradni "Vjest-nik" objavlja naslednji najvišji manifest:
"Mi po milosti božji, Nikolaj U., car vseh Rusov itd. naznanjamo vsem našim državljanom:
"V našej naklonjenosti za mir, ka-teii je vsem nam drag, storili smo vse potrebne korake, da ohranimo mir na okrajnem iztoku. V tem smislu smo razpravljali tudi z japonsko vlado, da dosežemo sporazum glede Koreje.
Vendar pa ni prišlo do sporazum-ljenja med Rusijo in Japonsko in slednja je, ne da bi dobila naš zadnji odgovor, pretrgala je Japonska diplo-matično razmerje z nami.
"Nadalje je Japonska, ne da bi nam napovedala vojsko, pričela proti nam z vojnimi operacijami s tem, da je njeno torpedno brodovje napadlo naše brodovje pred Port Arthu-rom. Kakor hitro smo dobili poročilo o japonskem napadu, smo nemudoma ukazali podkralju Aleksijevu, naj odgovori japonski napad z ruskim orožjem.
Zanašajoč se na vsemogočnost božjo in pričakujoč lojalnost vseh naših državljanov v obvarovanju domovine, prosimo Boga za vspehe naših mornaričnih in vojnih moči.
Dano v Petrogradu dne 17. januarja (9. febr.) in v desetem letu našega vladanja. Pisano z roko Njegovega Veličanstva.	Nikolaj."
London, 10. febr. Japonski posla-j London, 11. febr. Japonski cesar nik baron Hayashi je dobil iz Tokio vodi sam vso vojsko. Kabinetne seje vladino potrdilo, da sta bili ruski voj- se vrše vsaki dan. Vlada je izdala od ni ladiji "Varjag" in "Korejec" v Chemulpo razdejani. Japonsko brodovje se je včeraj popoludne vrnilo v Port Arthur in zopet bombardiralo rusko vojno ladjevje in trdnjavo. Vendar je pa moralo bežati. Ruske zgube so le majhne.
V bitki so zgubili Japonci jedno križarko.
Petrograd, 10. febr. Podkralj Ale-ksijev brzojavlja:
"Udano poročam Vašem visočan-stvu, da se poškodovane vojne ladije niso potopile in tudi parni kotli niso poškodovani. "Carevič" je dobil luknjo v sredi in tudi krmilo je pokvarjeno; "Retvizan" je poškodovan pri sesalnih aparatih pod vodino gladino. "Palada" je poškodovana v sredini, stroji so nepoškodovani.
Po razstrelbi so ladije takoj dobile pomoč in so jih odvedli proti luki. Lsmrtena sta bila le dva mornarja in osem je ranjenih. Sovražno brodovje je dobilo mnogo krogelj. Po napadu so našli naši še dva nerazstreljena torpeda.
London, 10. febr. Tukajšnjim mornarskim izvedencem se dozdeva nemogoče, da bi bil prvi japonski napad v resnici tako sijajen, kakor se poroča. Po dnevu bi bilo to mogoče.
Vest, da so Japonci izkrcali svoje vojaštvo v Chemulpo, se potrjuje.
Vse tukajšnje časopisje priznava prvenstvo Japoncev pred Rusi, z ozi-rom na njihovo mornarico, ktera jim jamči baje tudi končno zmago.
Petrograd, 10. febr.N Vse mesto govori le o vojski. Navdušenje za vojsko je opažati v verskej obliki.
Dunaj, 11. febr. Princezinja Elizabeta Windischgraetzova, vnukinja cesarja Fran Josipa in hči pokojnega avstrijskega prestolonasledn.ka, Rudolfa in Štefanije, se je včeraj usmrtila.
Princezinja Elizabeta je dne 6. decembra zasačila svojega soproga v njegovem buduarju z češko igralko Zieglerjevo, ktero je vstrelila in o ka-terej se sedaj ne ve, je li mrtva ali živa.
Samomor je nesrečna princezinja, ktera je bila v blagoslovljenem stanju, izvršila v skrajnej ljubosumnosti.
redbe za varstvo ruskih državljanov' ^ Avstriji se vest dementira, radi na Japonskem.	česar jo objavljamo z rezervo.
Paris, 11. febr. Ministerstvu ino-stranih del se brzojavlja iz Tokio, da so vesti o sijajnem japonskem vspe-hu pri Port Arthuru pretirane. Ru-' ska krlžarka "Palada:
Slovenske Testi.
V Bessemerju, Pa., umrla je gospa ni mnogo po-, Elizabeta Slapinčarjeva, ktera je bila škodovana. Tudi ostale poškodovane	bolna. Pokojnica je bila st?.ra
ruske vojne ladije so Rusi takoj po- jostavlja dve hčeri, pravili, tako, da so že pri drugem na-! sesIro v starej domovini. Doiua je padu Japoncev zaieino z ostalim ru-' bila ** Most pri Ljubljani. Pokopali skim brodovjem prepodile japonsko'so 1° na pokopališče sv. Josipa v New
Castle, Pa. N. v m. p.!
— Naš roiak John German je dne
ladjevje.
Petro~rad, 11. febr. Rusko brodovje pri Port Arthuru je premagalo japonsko brodovje. Janonsko vojno ladijo "Shikishima" so Rusi potopili in	.	, , štiri japonske torpedne čolne razstre-1 vd°v° ^J^.® ^^ otrok kten so lili. To poročilo je dobilo tukajšnjenepreskrbljeni, ker m bil cian pod-
2. febr. v Rock Springs, Wyo., v pre-mogovem rovu ponesrečil in bil na
Tokio, 11. febr. Vest, da so japonske vojne ladije vjele ruske prevozne parnike z 2000 vojaki, se ne potrjuje in je izmišljena. Tudi vest, da so ja-ponci pri Port Arthuru vničili sedem ruskih vojnih ladii, ni resnična. Pač so pa Japonci vjeli jeden parnik ruskega brodovja-prostovoljcev in nekaj malih ruskih jadrank. ktere so dovedli v Nagasaki.
Japonci se boje, da se bodo morali vojskovati po zimi na kopnem, vendar so pa tudi na to pripravljeni. Sedaj izkrcujejo svoje vojaštvo v raznih korejskih iukah, v kar imajo od Rusije dovoljenje. Rusija se bode bojevala prvotno le defenzivno, radi česar pričakuje Japonce na severu.
Tien-Tsin, 11- febr. Ob črti med mesti Lavoyang, Haichang, Feng-huancheng in reko Yalu je 50,000 ruskih vojakov, kteri pričakujejo Japonce. V Mandžuriji so domačini z dinamitom razstrelil jeden železniški most. Trije ruski stražarji so bili usmrteni. V Seoul je dospela četa japonskih vojakov. Rusi skušajo dobiti kontrolo železnice med New-ehwangom in Shanghaikwanom. Iz Tien-Tsina odpljulo je v Korejo 400 francoskih vojakov, kteri bodo čuvali korejskega cesarja.
Tokio, 11. febr. Včeraj zvečer je tukajšnja vlada izdala napoved vojske. Japonci so prišli v Masampho, Korejo, ktero luko bodo utrdili, da se bodo zamogli za nasipi braniti pred Rusi, kteri pridejo v južno Korejo še le čez mesec dni, kajti oni morajo preje na severu iztrebiti Japonce.
Tien-Tsin, 11. febr. Pri Lias Yan-gu so Rusi postreljali 100 Kitajcev, kteri so bili japonski ogleduhi. Oblasti so prosila t Pekingu pomoči.
angleško poslaništvo. Topničarski podpolkovnik Zajenčovski je" bil ranjen, ko so Japonci streljali na prevozni parnik "Angara".
pornega društva. Za pogveb so nabrali rojaki potrebno svoto denarja. Pokojnik je bil doma iz sv. Trojice na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred tremi meseci.
Vladivostok, 11. febr. Vest o ru-skej zmagi pri reki Yalu se potrjuje, j Japonci so bežali v skrajnem neredu. ^ . Rusi so zasedli korejsko mesto Che- j--a mulpo blizo Seoula. V Chemulpo so ' er° ruski vojaki in tudi mornarji. Vesti, da so japonske čete že v Seoulu, niso resnične.
Anton Sokolič nedolžen.
smo objavili v listu Št. 33,
Do velicih bitk na kopnem ne bode prišlo, dokler ne nastane milejše vreme. V to pa Rusi ne bodo privolili in bodo tudi v najhujšej zimi preganjali Japonce.
Velika ruska proti glavnemu mestu Koreje, ktere-ga nameravajo Japonci i-asesti tekom dveh dni. Koliko dni bodo ostali v Seoulu, je naravno drugo vprašanje. V Koreji je pričakovati tekom jedne-ga tedna velikih bitk.
Petrograd, 11. febr. Podkralj Ale-ksijev je odredil mobilizacijo rezerve v iztočnej Aziji. Ruski vojni minister, general Kuropatkin, dospel je v Harbin in prevzel vrhovno poveljni-štvo ruskih čet na kopnem.
Vest, da so Japonci razstrelili rusko vojno ladijo "Palado" in da je bilo na njej usmrtenih 460 mornarjev je neresnična in je navadna laž iz angležkih virov.
Shanghai, 11. febr. Ionska topni-čarka "Mandžur", o kterej so Angleži poročali, da so jo Japonci vjeli, je mirno vsidrana v tukajšnje j luki in se pripravlja na napad na Japonce; na njej je 179 mož.
Petrograd, 11. febr. Semkaj je dospel general Dragomirov, kteri je najboljši strateg ruske vojske, Njega bode imenoval car vrhovnim poveljnikom na iztoku.
Vlada je odposlala 300 posebnih lokomotiv za madžursko železnico v Mandžurijo.
Ljudstvo v Kijevu, Harkovu, Jeka-terinoslavn, Moskvi in drugih velicih mestih je priredilo velike demonstracije za vničenje Japoncev. Družba rudečega križa dobiva na tisoče ponudb od žensk, ktere žele iti na bojne poljane.
Pomorske bitke med Rusi in Japonci niso odločilne, kajti ko hočejo Japonci kaj doseči, se r-orajo meriti z Rusi na kopnem * jer bodo dobili povračila zr voje prvo izdajstvo in' za vratni napad pri Port Arthuru.
Tukajšnji japonsko poslanik Ku-rino je odpotoval z svojim ur a društvom t Berolin.
Thompson dal Mr. Sokoliča aretirati, toda sodišče ga je spoznalo nedolžnim T est smo dobili po izvirnem poročilu dr. Thompsons.
Streljali na skabe.
Virginia City, Ala., 11. febr. Ko so šli skabje na delo v rovu Virginia vojska 3e na potu City Mines, je nekdo streljal na nje.
Dva skaba sta nevarno ranjena. Napadalci so všli.
Uporni dijaki.
Racine, Wis., 11. febr. V danskem učnem zavodu se je nad 50 dijakov uprlo. Vsi so razgrajajoče zajedno z učiteljem Scow Nielsonom zavod ostavili, ker je ravnatelj učitelja odslovil. Nielson je namreč dovolil dijakom kaditi in se je tako zameril ravnatelju.
Umora snmljiv.
Bedford, Ind., 10. j an. Morilca mlade učiteljice Sare Chaterine Schaefrove, še vedno niso dobili. Njeno razmesarjeno truplo so našli dne 21. jan. v nekem hlevu. L mora sumljiv je voznik James McDonald, kte-rega so radi tega zaprli. -
Tekom preiskave in zasliševanja se je McDonald javil za pričo in je izjavil, da je videl oni večer učiteljico v spremstvu dveh možkih.
Razstrelba nabojev.
Bridgeport, Conn., 10. febr. Včeraj zvečer se je pripetil v tovarni tukajšnje Union Metallic Cartridge Co. razstrelba več zabojev puškinih nabojev. Tri delavke so bile ranjene. Vsem trem je razstrelba zlomila kake ude. Bridget O'Malley je bila na roki tako poškodovana, da 60 jej morali roko odrezati.
Ženska volilo a pravica.
Washington, 10. febr. Zastopnik French iz Idaho je pronašel, da dovoljuje ustava Zjed. držav ženskam volilno pravico, ktero jim naša ustava že nad 100 let jamčL Radi tega je French vložil predlog, s kterim zahteva za ženske jednako volilno pravico, kakor za moške. Predlog določa, da morajo voliti vse ženske, ktere so državljanke Zjed. držav in ktere znajo angleški citati in pisati* -
Železne blagajne so se dobro obnesle.
Po požaru v Baltimore.
Baltimore. Md., 10. febr. Po pre-iskavi velicih razvalin po požaru, so ie dognalo, da so ostale kleti velicik bančnih poslopij, kjer so hranili tru-sti svoje urednostne listine neroškodovane. Radi tega je škoda, ktero so prvotno cenili na $200,000, izdatno manjša. Bančni uradniki, kterim jo bil včeraj vstop k razvalinam dovoljen. pronašli so v svoje veliko začu-denje, da so bile celo vrata in ključavnice kleti nepokvarjene. Vsebina kleti je vredna milijone dolarje*. Samo v kletiContinental Trust Co, je bilo shranjenih za $200,000,000 vrednostnih papirjev.
Med rednimi vojaki in milico jo prišlo do spora. Regularni ffeneral Corbin, kt* rega je poslal semkaj predsednik Roosevelt, je jezno ostavil mesto. Corbin je hotel biti namrei prvi častnik, s tem se pa ni strinjal poveljnik milice, generalni pobočnik Riggs. Stražo vrši sedaj marylandsld polk. Vojaki, kteri so zelo brutalni ia neki miličar je celo jednega poštnega uradnika pobil s puško na tla.
Pogorišče je danes pregledal gover-ner Warfield z svojimi uradniki. Gasilci, kteri so prišli semkaj iz druzih krajev, so zopet odpotovali, kajti sedaj ni več nevarnosti.
Z cenitvijo škode so danes pričelL Zavarovalne družbe bodo morale ia-placati najmanj $70,000,000, dočim znaša skupna škoda kacih $125,000,-000. Zastopniki zavarovalnih druib so da nes zborovali v hotelu Lexington in sklenili vsako najmanjšo zahtevo pogorelcev izplačati.
Povodenj.
Mnogo krajev v Pennsylvaniji je preplavljenih.
Voda je odnesla več mostov; stanovniki so bežali.
Williamsport, Pa., 10. febr. Ofc reki Suscjuehami je mnogo krajev preplavljenih. Osem vasi je pod vodoi. Na raznih krajih je voda po 20 fter-Ijev nad normalo, tako. da je videti Is strehe posameznih poslopij. Jekleni most pri Berwicku je voda razdejala; razun tega je pokvarila tudi mnogo nasipov, tako, da je pričakovati najhujšega. Na raznih mestih se je nabralo mnogo ledu in voda odnese vso, kar doseže.
Nesrečni prebivalci so svoje hite ostavili in bežali na griče. Mesta Bloomsburg, Danville, Rupert, Ca-tavissa, Epsy, Limestone in Schick* shinnez, so preplavljena in škoda jo ogromna. Vlak Pennsylvania £eler» nice je zavozil v tako globoko vodo, da je ogenj pod kotlom vgasniL
Rcga je slična velikemu jezeru is je na mnozih krajih po tri milje ii-roka.
Wilkesbarre, Pa., 10. febr. Reka
Susquehanna še vedno naraSča in položaj postaja vedno bolj nevaren, lilizo Bloomsburyja se je nabralo polno ledu in voda se odtaka na farme. Nanticoke je preplavljeno in v Espry narašča voda vsako uro za osem pal> cev. Tudi proge železnice Delaware* Lackawanna Western so preplav-liene.
Hancock, N. Y., 10. febr. Pri
Lordsville se je nabrala nepreffledns množina ledu, radi česar teče voda rreko nasipov. Ljudje, kteri so "bili nastanjeni blizo reke, so morali hiše ostaviti.
1
Tornado t Arkansasn.
Mamouth Springs, Ark., 10. febr. Semkaj se poroča, da je tornado nadejal naselbino Union, 30 milj dslei od tukaj. Nepoškodovana je ostala jedna sama hiša. Tri oeobe so bH* usmrtene.
Senator Hanna je nekolik« boljši.
Washington, 11. febr. Hanna, kteri leži bolan ▼ hotelu lington, se počuti wlmliVff boljše.
_____________________ i-
__
... jiteL^-- !
"Glas Naroda".
Lilt slovenskih delavcev v Anwilfl
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEO. Lwtnik:	Pnblisher:
FJIANX SAKSER, 10» Greenwich St., New York City.
Avstro-Ogrski Slovani I. 1903.
Čehoslovani so imeli v obče slabo
Hrvatske in srbske vesti.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
„ pol leta............L50,
Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " " " pol leta . . . 2.50 " četrt leta . . 1.75 V Evropo pešiljamo list skupno dve Številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemsi nedelj in praznikov.
"GrLAS .NARODA"
(„Voi«e of the People")
Issued every day, except Sunday and
_____ ^	Holidays.
Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plač« E0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnesti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in posiljatvam naredite ma« lov:
"GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York, City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Prva "zmaga'
Japonska je izvršila svoj prvi na pad na Husijo — in porazila je rusko brodovje. Laži londonskega japonskega poslanika, da prosi sedaj Eusija milosti in miru, ne smemo smatrati resnim. Oni, ki sočustvujejo z Japonci, S3 morajo take "zmage" sramovati/ Japonska je prenehala diplo-matično občevati z Rusijo — toda to še ni napoved vojske. Japonska je poslala svoje vojaštvo na Korejo, kamor določa rusko-japonska pogodba in car vse to ne smatra kot "casus Itelli On je celo podkralju Aloksijevu naročil, naj postopa skrajno previdno.
IHjub temu so pa Japonci napadli ruske vojne ladije — brez napovedi vojske. Japonski pričetek je skrajno nesramen ter nečasten — in nečasten bode tudi japonski konec.
Nedavno je dr. Frank zahteval v saboru, da se uvede parlamentarna preiskava, ki naj dokaže, je-li resnica leto, če tudi popolnoma preziramo ali ne, k?r je dr. Gaj pisal v reškem veliko gmotno škodo, ktero so po leti i "Novem Listu" o njegrovi osobi. — prouzroeile unieuioče povodnji. Od vlade niso dosegli ničesar, za kar se bori sedanja glavna, t. j. mladočeska stranka. V avstrijski delegaciji jim je bilo tik konca leta naravnost povedano, da z obstrukcijo ne dosežejo ničesar, toraj ne notranjega češkega jezika in ne vseučilišča v Moravi. Čehi toraj občutijo, da nemška ali madjar-ska obstrukcija pomenja vse kaj dru-zega, nego pa ktera si bodi slovanska, in tudi če prihaja ta poslednja od najkrepkejšega slovanskega naroda v cesarstvu. Sistem je pač tak, da daje nacijonalnim nasprotnikom poguma za. nespravljivo postopanje v tem ko tlači Slovane, s Čehi vred, vedno bolj in bolj.
Vsled nevspehov mladočeske stranke se je ta med narodom vedno bolj slabila, a na njeno škodo so se krepile drupre stranke. Posebno agrarci so dobivali čim večje podpore med narodom. ki je, kljubu vsemu napredku v industriji, še vedno kmetijski narod, kakor drugi slovanski narodi v Aavstfo-Ogrski in — povsod drugod. A tudi takozvana državnorravna radikalna stranka je Mladočehum nagajala in se tudi vspešno borila proti njim. V mladočeški stranki sami, ki <e tudi državnopravna stranka, je več odločnih mož, ki so nezadovoljni s taktiko Mladočehov, in je imelo vodstvo mnogo truda, da je pridržalo svoje člane skupaj v svojem klubu. Naj odločnejše in vsporedno z držav-nopravno radikalno stranko so postopali češki narodni socijalci, med kte rimi sta državna poslanca Klofač in »Jhoc neutrudljiva, da pridobivata novih močij svoji stranki. Staročc-hi so ^adobili prošlega leta zadoščenje i tem, da so se !Mladoeehi radi zdru /ili s to stranko in z agrarci v jedno kolo za skupno postopanje proti vla-U. Politika Mladočehov se danes ne razločuje od že stare politike Staro-'ehov. Naj si bode postopanje Mlado-'•ehov danes pravilno, ali ne, moralni iobieek se je pokazal proti koncu leta v tem da so se glavne stranke zdru-ile, ali vsaj obvezale za skupno in vsporedno postopanje nasproti vladi in Nemcem. To je vesel dogodek, in je bil toliko potrebniši, ker so tudi Xemci vseh dežel in strank, z majhno izjemo, solidarni v pobijanju vsega te^a, kar bi koristilo Čehom in dru-gim slovanskim narodom.
Nase koristi v iztočnej Aziji.
Odkar1 so postale po špansko-ameri-skej vojski Z j edin jene države svetovna sila, ne morejo več mirno gledati prepire med dragimi ljudstvi. Naša politika zadnjih let je delovala vedno na to, da postane naš vpljiv v iztočnej Aziji večji, da se tako pridobi na-. šim obrtnim proizvodom na iztoku nove uvozne dežele. Tako je naša vlada sklenila s Kitaisko trgovinsko pogodbo, ktera se nanaša tudi na po Rusih okupirano Mandžurijo. V tej pogodbi je Kitajska izrečno izjavila, da bodeta v Mandžuriji odprti dve luki ameriške j trgovini.
- Naj-li bode kedo s tako politiko naše vlade zadovoljen ali ne, zamore-mo takoj na tem mestu izjaviti, da s tem naša vlada deželi mnogo koristi. Radi tega je našej vladi tudi na tem ležeče, da ostane Kitajska v vojski neutralna, kar pa naša vlada naravno ne zamore preprečiti.
Sedanji položaj zamoremo primerjati z onim v letu 1900. Takrat so Evropejci z orožjem širili svojo "kul-ijro" po Aziji.
Dandanašnji je pa položaj v toliko drugačen, da skuša Japonska na iztoku širiti svojo kulturo. Ako Rusija zmaga v sedanjej vojski, potem se njen vpljiv v Aziji podvoji, Mandžurija postane ruska last, h kterej se pridruži še nadaljni del Kitajske. Vse pa to naša vlada ne more preprečiti in radi tega nam je neumljivo, čemu je že sedaj naša vlada poslala na iztok večje brodovje.
•Vsekako se je pa bati, da bodo Zje-dinjene države svoje 'S elesilstvo" na iztoku drago olaeale, ako pridejo v navskrižje z Rusijo. Pri tem naravno ne mislimo na vojsko, temveč na neugodne posledice, ktere bode občutila naša republika po ruske j zmagi nad Japonci.
To je pa res že vrhunec — komedije! Stranka grofa Khuena da bi kom-promitala njega, ki je rešil grofa Khuena! Ako se dr. Josef Frank ne more drugače obraniti, potem bi pač bilo bolje, ko bi molčal...
V Mostaru so 3e Hrvatje in Srbi zjedinili na volitvi dveh podžupanov in so zjedinjenimi močmi izvolili jed-nega Ilrvata in enega Srba, oba opo-zicijonalca. To je vesel pojav, posebno, ako se pomisli, da so se v Mostaru Hrvatje in Srbi največ sovražili. Kjer preti skupni sovražnik, treba brezpogojno nastopati skupno !! Škoda le, da naši južni bratje niso že prej sprevideli tega! Marsikaj bi bilo drugače, nego je. Škoda, da jih ne posnemajo sedaj Slovenci v nekih delih nase domovine...!
O demonstraciji v gledališču v Ose-ku proti oni nemški družbi, ki je z uprizoritvijo operete "Der Rastl-binder" žalila narodni čut Hrvatov, pripominja "Obzor": Proti tej opereti so Cehi povsodi demonstrirali, ali s pravico so demonstrirali tudi oseški Hrvatje, ker je ta opereta žaljiva ne samo za slovanske naše brate Cehe in Slovake, ampak tudi za Hrvate. V zadnjem dejanju, ko je že iz Slovaka postal "Waener", pove "dro-far" kuplet, v kterem izraža svoje veselje na svojem preporodu ter pravi po priliki "Gott sei Dank, dass ich ein Waener bin, dass ich ka7 Zwiebel-Ivrobat bin..." Po teh besedah ie nastalo v oseškem gledališču zaglušno žvižganje. Klicalo se je: "Abzug! Fuj!" Prišlo je tudi do spopadov.
Do takih izzivanj si upajo že te lačne nemške družbe celo v drugem glavnem mestu Hrvatske in Slavonije! !
bodo samo poljsko-govoreči Prusi. V Gor. Šlezijo se je zanesla velikopolj-
ska agitacija iz Galieije. Poljska ideja, da se odtrgajo od pruske države,
je le fantom. Nadalje je očital Poljakom iezvestobo in nelojalnost tei končal: "Naša potrpežljivost je pri kraju. Mi se nimamo pogajati z nasprotniki, ki bi nam bili enakorodni, mi imamo ukazovati, in oni morajo poslušati!"
Kranjsko slovensko katoliško
SMKjske in droge vesti.
Dunaj, 11. febr. Cesar Fra^ Josip je obolel, radi česar se današnji dvorni sprejem ne bode vršil.
Dunaj. 11." febr. Znani komponist in dirigent Rihard Straus, odpotuje v soboto v New York.
Sofija, Bolgarska, 11. febr. Položaj na Balkanu postaja vedno bolj vznemirljiv. Avstrija skuša storiti vse.
da ohrani mir med Bolgarijo in Tur-Nemci češkega kraljestva so kora-jčijo. Slednja neče v Macedoniji uve-kali dalje na poti do razkrojenja tega Isti predlagane reforme in macedon-
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede rožnih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vozna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem od-pl ju jejo v HAVRE, so sledeči:
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje 18. februarja ob 10. uri do-pcludne ter rabi preko vode samo 8
dni.
Brziparnik LA TOTTRATNE, s SO tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 177S ST. CLALR ST!, CLEVELAND, O.. in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortlandt, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po ; drugemu odpeljati in ne dajte Čekov j od kovčepov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek ■ le v N e\v Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tej?a k nam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 100 Greenwich St.. New York. N. Y
kraljestva na nemški ločeni del od če-<ke^a delar Poslednje mesece so tudi viši hierarhi zahtevali za nemške kraje razkrojenje dosedanjih škofij. .Vemški svečeniki so po velikem delu že pridobljeni za tako namero. In tako se je glede na stari češki program položenje Čehov izdatno poslabšalo tudi s tem bolj novim gibanjem Nemcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je propaganda za ločen je <>d Rima ravno na Češkem še posebno napredovala tudi proSlega leta.
F. P.
— Anarhistični atentat v Milanu. Dne 17. jan. zvečer se je 271etni umetnostni mizar Manfredi na vhodu gledališča Scala približal pdroeniku Sivelliju, vzklikaje: "Doli z vojaštvom 1" V hipu je Manfredi potegnil bodalo in je zadal častniku tri nevarne rane. Anarhist je hotel ubežati, ali prijeli so ga takoj. Ta atentat je prouzročil velikansko raz-•jenje. Ke^ ni bil napadalec v ni-kakih razmerah z napadenim, sodi se, se je hotel obrnit proti znilitariz-v obče, _______
Hrvatje in Srbi.
Oseška "Narodna Obrana" prinaša zanimiv članek o srbskih zahtevah in o hrvatskem stališču. Dobro znamenje je to, da se je našel hrvatski list, ki je tako odločno priznal, da so srbske zahteve opravičene.
Srbske zahteve so zelo enostavne in bi Hrvati sploh ne smeli razpravljati o tem, da-le so opravičene ali ne. Srbi zahtevajo, da je cirilica enakopravna z latinico, enakopravnost pravoslavja s katoliško vero, šolsko avtonomijo in enakopravnost srbske narodne zastave in imena.
To so vse zahteve. Ali dosedaj se hrvatska opozicija ni še oficijelno izjavila o njih. Ena struja opozicije ("Ilrv. Pravo") se je izjavila, oziroma ostaja na starem stališču, po kterem Srbov kakor takih sploh ne priznava drugje nego v Srbiji. Druga itruja ("Obzor") priznava potrebo ^porazumljenja (Nam ta beseda sporazum" še vedno nekam čudno zveni!), ali ne konkretira svojega stališča nasproti srbskim zahtevam.
Nas, ki smo vedno propagirali edino zdravo narodno misel, misel jugoslovanskega jedinstva, ktera edina nas more rešiti narodnega pogina pred germansko silo, veseli vsaki pojav, ki meri na to jedinstvo. Zato radostno pozdravljamo patrijotično delu vrle "Narodne Obrane", ki je prva iavno izrekla, da bi Hrvatje morali vsprejeti srbske zahteve. Želimo samo, da bi vsi naši hrvatski in srbski bratje prišli do spoznanja, da je v edinosti moč in želimo, da bi slovenski narod pometel z onimi servilneži pred vladnim sistemom, ki zadržujejo naš narod v slepem servilizmu, da pozablja, od kod naj pričakuje rešitve od pretečega pojna!!!
ska stranka v Bolgariij sili vlado, da napove Turčiji vojsko. Avstrija je posvarila Turčijo in Bolgarijo in se pripravlja za mobilizacijo treh korov. Obe vlasti sta Avstriji nekako izogib-iiO odgovorili.
La Valetta, Malta, 10. febr. Ameriška križarka "Buffalo" z torpedni^ brodovjem je dospela .emkaj iz Al-čriera.
—IT metniški razred a k a -d em i j e. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je dozdaj gojila samo znanost. Za umetnost sploh ni imela nobenih dohodkov. Splošni narodni napredek pa zahteva, da se ta najvišji znanstveni zavod tudi zavzame za umetnost. To je storil tudi s svojim sklepom v glavni seji, 10. decembra 1903, ko je odobril jednogla-sno predlog predsednikov, da se iz akademične naklade izloči 10,000 K ter s tem položi temelj za osnutek IV. razreda za umetnost. Ta predlog ostane po 3 točki akademičnih pravil sostavni del akademije, ter se bode odzdaj akademija zvala po pravici tudi akademiaj umetnosti. Sklenjeno je, da se imajo obresti jd te glavnice in vsi dohodki v to svrho prilagati glavnici tako dolgo, dokler njen letni dohodek ne doseže iznosa 4000 K. Ko se to zgodi, bode akademija poskrbela kako da se oživotvori umetniški razred. Vsled tega sklepa se je zbralo te dni v akademiji več umetnikov, prijateljev umetnosti in meščanov na dogovor, kako bi se podvzela akcija, da se čim preje osnuje umetniški razred v akademiji. Ko se je to vprašanje prav natanko pretreslo, se je sklenilo, da se izvoli poseben odbor ki bode začel privatno akcijo v korist tega namena. V odboru so zastopani umetniki, pisatelji, trije duhovniki in nekoliko odličnih meščanov. Predsednik je Karol pl. Mihalovič, podpredsednik dr. Štefan Miletič, a tajnik M. Grlovič.
KJE JE!
JANEZ ŠVIGELJ, doma iz Borovnice, pred 18 meseci je bil v Wau-
kegan, IlL Za njegov naslov bi rad' ster Hammerstein je izjavil zvedel: Jernej Mikuž, 523 Market St.' poljsko vprašanje še le tedaj rešeno, Wauketfan. IlL	(11-1« 2) kadar n« ve« Poljakov, t«mv*č
— Nemčija. V drž. zboru je dne 25. jan. vprašanje glede dovoljenja dijet prišlo je na dnevni red. Govorilo je za predlog več poslancev, a državni tajnik Kosadowsky je izjavil, da ni gotovo, če se bode v zvezinem svetu našla večina za ta predlog. Zbornica je sprejela resolucijo, da navzoči poslanci dobe na dan 20 mark in imajo prosto vožnjo na železnici. — V deželnem zboru pruskem je bila na dnevnem redu zopet poljska politika. Posl. Richter je rekel, da se ta veliki boj počasi, a neprestano nr daljuje in naloga vseh naj bo. skrbeti za poraz poljskega prepričanja. Mini-
da bo
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna posiljatev registrirana.
NAZNANILO.
Slovensko pevsko društvo "Sava" naznanja vsem bratom pevcem v Cle-velandu, O., da ima redne vaje vsaki torek in petek zvečer ob 8. uri pri g. Gašper Korčet-u, 1776 St. Clair St.
Novi člani se sprejemajo pri vsaki pevski vaji. — Društvo se obrača naj-uljudneje do rojakov, da pristopijo društvu na pomoč kot podporni člani ter s tem društvu pomagajo do napredka. — Podporni člani plačajo $2 letne podpore ali 25c mesečno; ako želi celo društvo pristopiti kot podporni ud, plača za celo leto $10, za kar so društvo zaveže sodelovati pri veselicah dotičnih društev.
Pustno nedeljo, dne 14. februarja 1904 priredi društvo svojo prvo veselico s petjem in godbo v Union Hali, kamor se vabijo vsi Slovenci in Hrvati, kterih želja ie poštena zabava.
Pisma se naj pošiljajo na tajnika Ivan Pirnat, 1738 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
V odbor so izvoljeni: Ignac Rotar, predsednikom; Josip Erbežnik, podpredsednikom ; Ivan Pirnat, tajnikom; Gašper Korče, blagajnikom; Josip Svigelj, Karol Rotar, odJt>or-nika; Mihael Lukner, Anton Turk, nadzornika. Pevovodja: Primož Ko-
" (4&11 2)
KJE JE?
John Lašičiz Stare Lipe pr! Vinici. V Ameriko je prišel pred 15 leti in sicer v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov sorodnik: John Klobučar, 500 Elm St., Calumet, Mich (9—12 2)
Dva slovenska krojača
dobita dobro in stalno delo. Jeden mora znati delati dobro hlače, žepe, in vse kar k temu spada. Drugi mora znati delati telovnike, žepe itd. Stalno delo dobi tudi izvežbani
likar
(presser). Ako je dobro izvežban dobi na teden od $12—15. Dva, ktera delata na stroju, dobita po $12 na teden
Javijo naj se le dobro izurjeni krojači. Oglasite se pismeno ali brzojavno.
Jernej Prebili č. 11 ey3 West 8th St. — Room 10 Kamna* City, M*. (#-112)
t!0
syete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1002 v PennsylvantyL
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47s, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSIU2JABSKI IN EAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucixe:li star., p. O. Box 59"1 Forest City, Pa. Anton O ve v, p O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, p. v.. r - Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip BtroiNELi ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Premož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 0Off
DruStveno glasilo jo "Glas Naroda*.





Zakaj l trpite? I
Zakaj se mučite, ko zamorete
lahko in hitro ozdraviti? ^ Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popol- jk noma ozdravljeni. Ker nam pro- k ^ stor ne^dopušča, priobčimo | samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
i
i
i

Vsak dan dobi prof. dr. Collins Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piše: Veiecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo ka-' kor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Ann« Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
na stotine zahvalnih pisem.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizo 1 leta na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zeubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bile je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštovanjem jv.ato Zugežič, Box 123 Bellefonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od bolnikov, in baš b o 1 n i k i se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Col-linsu, da SO sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri bbleznih, ko drugi zdravniki žs več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotoro pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na lsdicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite ?e takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je:
Prof. dr. E. C. Collins
1-40 West, 34 St., New York City.
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer.
v v m 9.. w v- w v 9. > y j

t



vlovil mlado lisico. Okoval jej je železen obroček krog vratu in tako jo je imel na železni verižici priklenjeno na dvorišču poleg male kočice- Dajal iej je jesti, česar je pri hiši ostajalo. Seveda je bilo to za mlado lisico huda
godci so pihali na vso čast svojim pljuč am in rokam, kajti odsvirali so brez presledka 1G1 valčkov. Med zmagovalci je bil tudi jeden zamorec.
Inkorporirana dne 24. januarja xgoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
— S spečim kitom trčnil pokora, biti priklenjena že dve leti na je skupaj.na morju parnik "\Vart-kratki verižici. Ko se je lisica neko- temberg". Parnik se je močno pretre-liko vdomačila, jej je naš petelinov sel in sunil kita. ki je s svojo krvjo sorodnik zdaljšal verigo, tako, da se pobarval morje daleč na okolu.
BOLNIKI,
ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MKDICIAL INSTITUTI, se zsuhL-^s-lj-cLjej©.
South Bend, Ind, 1H
je lisica lahko sprehajala po dvorišču. ------ Velecenjeni gospod profesor!
Kokoši ki so se po dvorišču šetale,	VABILO	' „	Iet sem trpel vsled ta3*nih *>oleznij. zaprtja in kronične«
niso bile vznemirjene radi tega. Ko	zdrav"Diki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnika i
se je pa te dni kokoš nekaj preveč K DiagOSIOVljenjU društvenega Ol- zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na Taš zavod in
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA".
Drobnosti.
Naznanilo. S tem se naznanja vsem povabljenim slovenskim društvom, da bode blagoslovljenje oltarja sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 14, t. m., popoludne ob 2. uri, namesto, k:' kor prvič naznanjeno ob 10. uri dopo-ludne. Društva se zberejo v cerkvenej dvorani ob V^IO. uri z regalijami in belimi rokavicami. Odbor društva sv Cirila in Metoda, Johnstown, Pa.
V Ameriko se je odpeljalo dne 25. jan. ponoči z južnega kolodvor? v Ljubljani 58 izseljencev.
Ogenj. Iz Konjic poročajo, da je pogorela v Sečah hiša čevljarja Fran Sloserja. Sloser in njegova rodbin^ so rešili samo golo življenje.
Nenavadna prikazen. Bli zu Sp. Zadobrove v ljubljanski okolici je 21. jan., kakor se poroča, hlapec Andreja Hlebša povozil do 80 cm. dolgo in nenavadno debelo kačo. Čudna prikazen v zimskem času.
Človeško okosje so našli pri kopanju gramoza na Bokalovi njivi, ktera leži med Klečami in Dolom. Okostje, ki je zelo strohnjeno, je bilo pol metra globoko zakopano in ima mi.ro odraslega človeka. Domneva se, da se je pred več leti tu izvršilo kako hudodelstvo.
Nove hiše, ulice in ceste v Ljubljani. Izmed novih poslopij (hi? in vil), ki se bodo pričele graditi letošnjo pomlad, so omeniti: Hotel "Union" ob Miklošičevi cesti, poslopje fotografa RovŠka, vila dr. Vallen-tsehaga, razširjenje domobranske vojašnice, skupna vila finančnega nad-svetnika A. Lenardiča in finančnega svetnika Ivana Lončarja na pareeli-ranem Dell Cottovem svetu in dvonadstropna hiša Antona Vidmarja, poštnega kontrolorja v podaljšanih Čopovih ulicah na Trpotčevem svetu. Te ulice se razširijo od Resljeve ceste do Pristavskih ulic. Ometalibodo pa že zgrajene hiše: Mestne hranilnice v Prešernovih ulicah, Počivavnikovo ob Miklošičevi cesti, Zupančičevo ob Bleiweisovi cesti, Babičevo ob podaljšanih Hilšerjevih ulicah, troje hiš in dvoje vil na knezoškofijskih parcelah, troje hiš pri Koleziji ter J.Koutnega hišo ob Dunajski cesti.
kuje raznega blaga, in sicer največ popra. Skladiščar tvrdke je prijavil stvar policiji in policijski oficijal Ju rij Titz je prišel na sled tatovom, ka tere je v kratkem aretoval. Tatovi so bili odtvrdke najeti težaki 331etni Peter do Grassi iz Izole, 331etni Fran Fonda iz Trsta, 371etni Josip Avber iz Trsta, 281ethi Ivan Antončič iz Trsta in 38letni Jakob Kebar iz Tr sta. Po računih tvrdke so tatovi na pravili par tisoč kron škode. Le De Grassi taji, drugi se priznavajo krivim. Oficijal Titz je poslal vseh šest od spremstvom v ulico Tigor, kjer so jih spravili pod ključ.
Predrzno tatico Gizelo Em-perger iz Gorice so aretirali v Trstu
Nenadoma opešal je v Gorici mizarski pomočnik Štefan Močil nik iz Ločnika. Ko je šel po ulici, mu ie prišlo slabo in je padel. Zdaj je v bolnišnici.
— Italijanska pravna akademija. Na Dunaju vršilo se je dne 25 jan. daljše posvetovanje med mini-sterskim predsednikom Korberjem, naučnim ministrom vitezom Hart-lom in tržaškim namestnikom grofom Goessom zaradi ustanovitve italijanskega vseučilišča. Zadeva je baje v toliko dognana, da se italijanska pravna akademija vsekakor ustanovi, na jasnem si le Še niso, ali se naj ustanovi v Trstu ali Gorici.
Italijanski barbari. Na pokopališču v Pazinu so ponoči surovi italijanski pobalini razbili križe in :nramorne spomenike s hrvatskimi napisi. To hijensko početje je kaj priljubljeno politično maščevanje -pogumnih" Italijanov. Trte rezati in nagrobne spomenike rušiti, to je res kulturno in junaško! Kaj bi počeli italijanski in nemški listi, ako bi Hrvatje ali Slovenci tako posuroveli!
Pod vozom. Antonija Golob, 17 let stara posestnikova hči v Straži-bču pri Kranju, je gnala dne 20. jan. s svojo materjo s sejma v Kamniku kravo domov. Na cesti pod Šmarno goro prišlo jima je več voznikov nasproti, izmed kterih je jeden udaril po konjih, ki so odskočili in podrli Antonijo Golobovo na tla. Padla je tako nesrečno, da je prišla pod voz in ji je kolo šlo čez desno nogo, ktero ji je zlomilo. Nesrečno dekle so pripeljali v deželno bolnico.
Nemška nervoznost. Nemški listi poročajo, da v Beljaku snuje slovensko izobraževalno družtvo "Do-brač". "Grazer Tagblatt" pravi, da naraščajoča slovenska organizacija na Koroškem da Nemcem mnogo misliti. Naš odgovor na to bodi: "Slovenci, pogumno branite svojo zemljo I"
DaleČ po svetu je prišel Fran Vede. Pred dvema letoma je šel vAl-girijo. Tu mu ni šlo po volji in prepotoval je Francosko. Nikjer mu ni bila sreča mila in vrnil se je na Goriško. Ob meji pri Korminu si je kupil kT-.iha za zadnjih pet eoldov; potem se je pa oglasil pri policiji sam in povedal, da se je odtegnil vojaški dolžnosti. In dobil je v Gorici, česar ni mogel najti po svetu: Stanovanje in hrano t
i n s k a organizacije. Baumann & Proti v Trstu je
Sajenje tobaka v Dalmaciji. V okraju Imotska so v mino-lem letu zasadili 3985 rastlin. Uradu za odkupovanje je bilo oddanih 502 tisoč GG6 kg., za ktere je bilo izplačanih 771,559 kron 47 vin. Samo vas Runkovič je prejela 201,419 K 10 v. Iz teh številk je razviden gospodarski pomen gojenja tobaka za ubogo prebivalstvo Dalmacije.
Maščevanje zapuščenega ljubčeka. Marija B. je imela več časa za ljubčeka 331etnega težaka Petra Č. iz Škednja. Stanovala sta skupaj "v ulici Solitario v Trstu Zadnje Čase se je pa začela ljubezen v Mariji ohlajati ter je one dni, ko je burja pihala najmočneje popolnoma zmrznila. Vsled tega je Marija zapustila, oziroma zapodila od sebe ubozega Petra. Za Petrom je pa prišel nekdo drugi, ki je sebi na korist odtajal Marijino srce. Marija je sprejela novega ljubčeka in ta je zasedel mesto nesrečnega Petra. A ko je Peter zvedel to, je prisegel, da tega ne bode mirno prenesel. Sklenil je, da se maščuje in to je tudi storil. Šel je na stanovanje Marije, ko je vedel, da njenega novoizvoljenega ljubčeka ni doma, in je tam začel razbijati in trgati vse, kar mu je prišlo pod roke. Zdrobil je neko svetilko ter raztrgal zagrinjala, rjuhe in druge stvari, na-pravivši vsega skupaj za kakih K 50 škode. Ko je pa novoizvoljeni ljubček prišel domov, mu je Marija povedala Petrovo maščevanje. Novoizvoljeni ljubček je pa šel na policijo ter tam priiavil Petra in njegovo maščevanje. Policijski kancelist Oraš je dal takoj aretovati Petra ter poklicati Marijo. Ko je videl, da stvar postaja zelo resna, je Peter obljubil, da poplača Mariji storjeno škodo ter je bil vsled te obljube izpuščen na -svobodo.
Trpinčenje živali. Iz To-
maževice pri Komnu pišejo: V naši vasi imamo moža, ki je — petelinom
v sorodu. Umevno je toraj, da je radi
tarja sv. Cirila in Metoda rdne 14. -februarja 1904 t Johnstownu, Pa.,
približala lisici, jo je lisica (po ital. prislovici: la volpe perde il pelo, ma no il vizio) zgrabila in odnesla v svojo kočo. Ko je petelinov sorodnik hotel rešiti kokoš, je bila ista že mrtva, kajti lisica jej je bila že pregrizla vrat. Zdaj se je petelinov sorodnik maščeval nad lisico s tem, da jo je na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice, oslepil na obe očesi. Tako oslepljeno
rabi

smo enega zabojčka po Expressu 111 i poslanih zdravil, som oadraratl verujte mi. da vam bodem za to vedno hvaležen.	Peu ~
jo je oddal drugemu možu, kteremu se je lisica smilila, in jo je zato ubil s pikonom. Tako je lisica po dveletni muki zginila s tega sveta. Vprašamo: ali je dovoljeno tako mučiti živali in
o	, , ,	San Jose, Californis, ft. maja
Spoštovanj gospod doktor!
V hrvatsko-slovenski «,kvi sv. Roka r^JgS&Z ^Ir^ot« S^SJ&Sf
(Cambria City)	vasl.h Pravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kal
strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	Jakob Ctbc&
--Blagorodni gospod!	Copper Cliff, Ontario,
Vabijo ae vsa tukajšnja slovenska ; dveh 1(f.	f* leti P^1 5pm /^ubijati lase in brke, ter______
in hrvatska družtva. Zbirališče: fnfšf IJ Ln 7 PftefiraM zdraVlIa> ,v°(ie in mttzi1"' tod*
v dvorani pod cerkviio ob	uri f	T ^ gbs 0 ,™sem zavodu-	se™	ter dobili
,"v" P°a cemvijo od /,2. uri Expressu zdravila, ki so mi ne le preprečila izuadanie las
popoludne Vabijo se tudi vsi druž- pospešujejo rast istih. Izčistil sem si S kr7t^ldrsvi tvemki sv. Cirila m Metoda, stanu-■	Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera
•em ▼ la bron
ter dobi temveč ml nW
jih oslepiti? To v uvaževanje mero-	SV"	m Metoda, stanu'!	Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera m7 din ns^dan nrihl^
davnim činiteljem, kajti znano je, da ^nosT nlfST , T ** P° ^^ °d*OSl*na zdraVila -šegaivoda^i^SSft je na Krasu v obče grda navada, da S ,DOf1.. polnoštevilno udeleže. tovo pomagajo.	P	esyiva 1* »o-
redijo pri hiši priklenjene lisice, me- i™*'*0?1 bl Vs udeježil plačati	UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za mflmfem
sto, da bi jih takoj, čim so jih ulovili. - bode. po. družtvu dolrfenoka- ■ zdravljcnj6j neg0 je nov zavod, ki obstoj, iz zdravnikov^člv ^
naglo ubili.
— Balk a n. Sultan hoče na vsak način vzbuditi pri Bolgarih čim večje ogorčenje. Grozne sitnosti delajo na meji carinski uradi uvozu moke iz Bolgarije; vso preiščejo, če ni v njej kolera-bacilov. Kdaj jim je že sultan obljubil za Macedonce splošno pomi-lošeenje, a izpolniti obljube nečel
— Og r s k o. V državnem zboru je dne 25. jan. nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. Tiha obstrukcija je še vedno na dnevnem redu; govorili so trije govorniki, vsi obstrukci-jonisti. Poslanec Zboray je govoril glede vladarjevih pravic v armadi. Glede vojske je odločilna samo narodova volja, kar se tiče armadnega jezika, nima vladar ničesar odločevati, to spada edino v delokrog narodnih zastopnikov. V tem smislu je vložil tudi predlog, o kterem se bode pozneje glasovalo. Napadel je še Košutovo stranko, potem je predsednik sejo zaključil. Potem je šel Tisza na Dunaj k cesarju, kjer mu poročal o parlamentarnem položaju. Tiszova vožnja na Dunaj pa ima v prvi vrsti določiti, kdaj se snide ogrski delegacija. Govori se, da 1. febr., ki bi trajalo do 20. febr. Med tem časom ne bode drž. zbora. Po delegacijskem zasedanju pride na plan "odločna akcija" grofa Tisze. V političnih krogih pričakujejo z gotovostjo, da bode skušal Tisza z najbrezobzirnejšimi sredstvi zadušiti obstrukcijo. Izpremenil bode menda zbornični opravilnik ter rešil državne potrebščine. Potem bode raz pustil zbornico in razpisal nove volit ve za konec aprila ali začetek maja. Zato ima Tisza pooblastilo baje že žepu. — Grof Khuen, upokojeni hrvatski trinog, se mudi v Budimpešti. Sklenil je odpotovati v Egipt, a cesar ga je prosil, naj ob sedanjih burnih časih ostane na Ogrskem. — Liberalni poslanec Molnar je umrl.
Odbor.
se ujpKf
— Avstrija napove Turčiji vojsko? Dunajski dopisnik petro-graških "Vjedomosti", ki je imel, kakor zatrjuje, razgovor z odličnim avstrijskim diplomatom v aktivni službi, o načrtih grofa Goluchowskega, dobro poučen. Diplomat je dejal,, da ne verjame, da se bode diplomaciji posrečilo v zadevi maendomskih reform in kontrole doseči pozitivnih vspehov. "In kaj se potem zgodi?" vprašal je poročevalev. "Potem ne bo preostajalo Avstro-Ogrski druzega, nego Turčiji napovedati vojsko", odgovoril je diplomat. "Rusija", nada-lejval je diplomat, "se bo tudi udeležila vojske. Ruska in naša diplomacija sta bili gotovi, da bo ta vojska spomladi 1. 1905; vračunali smo se tej za jedno leto. Seve za platonično zabavo Avstrijci ne bomo žrtvovali svoje krvi "in milijonov. Zahtevali bomo za svoje žrtve odškodnine. V čem bi bila aka odškodnina, ne morem povedati." K tej izjavi pripominja poročevalec, da je diplomat, ki je jeden najopreznejšlh, gotovo imel poseben namen, da je govoril "tako odkritosrčno."
— 7 ur za noredoma so plesale valček te dni v dvorani Va-gram v Parizu. Lastnik te dvorane je bil razpisal tekmovalno plesanje. Ob 11. uri zvečer so trikrat ustrelili iz revolverja, godba je začala svirati in 44 parov se je začelo vrteti.. Bili so to sami fantje in dekleta, le dve Ženi sta bili vmes. Med možkimi so bili tudi jeden vojak in dva zamorca. Pogoj je bil, da morajo plesati brez presledka in da se morajo vedno gibati v koraku valčka. Po eni uri so štirje pari nehali plesati, ob koncu druge ure je imelo zadosti tega vrtenja že 12 parov, a koncem šeste ure se je število skrčilo že na samih 5 plesajo-čih parov, a tudi teh 10 plesalcev, oziroma plesalk so bili že vidno utruje-ni.Njihovi obrazi so bili bledi in oči so jim bile okrožene od črnih bolestnih obrobkov. Da so mogli vzdržati dalje, dajali so jim prijatelji med plesom raznih krepilnili pijač. Zadnji pari so plesali do 5. ure in 45jpinut zjutraj. Ko so nehali, jim je množica tega velik lisičji sovražnik. Posrečilo' 1000 gledalcev priredila ovacijo. So Lje časa opažala, da jej smenj- se mu je, da je pred dvema letoma jo tudi pošteno Tirnih? žili Pa tudi
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Vaderland, 10. febr. iz Antwerp* na. Dospeti imajo:
Pallanza iz Hamburga. Arabia iz Hamburga. Main iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Bordeaux iz Havre. SL Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Ivernia iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. Lahn iz Genove. Kroonland iz Antwerpena.
Odpljuli so:
s
La Lorrain 11. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg.
Odpljuli bodo:
New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow. Palatia 16. febr. v Genovo. Sloterdyk 16. febr. v Rotterdam. Main lfi. febr. v Bremen. Celtic- 17. febr. v Liverpool. La Bretagne, 18. febr. v Havre. Lahn 20. febr. v Genovo. Ivernia 20. febr. v Liverpool. Pennsylvania 20 febr. v Hamburg. St. Paul 20. febr. v Southampton. Kroonland 20. febr. v Antwerpen.
JOHN KRAGKER
1199 St. Clair St.. Cleveland, 0.
-	----— w^ww^j. tuiaTjuhuv-yescai
j vsak zastopa svoje v:;te bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni v navzočnosti vseh _ -avnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter s« odstopi dotičnemu zdravniku veščaku, v čegar stroko spada. Za »bulsO« bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČAiE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO_
BOLEZNI hA OČEH UŠESIH, NOSU. VHATU, ALI NA PRSIH -AK-J ZGUBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA HA-TERN'CI. - AKO IMATE HEMER0 DE - SPOLSKE BOLEZM — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU _ AKO STEN** VOZNI - AKO NEPRAVDNO PREBAVLJATE - IMATE ASTMO KASLJATE. - NE ČUT,TE. - AKO STE BOLNI NA MEKURJO* LEDVICAH. JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo
ves v tem saved« ea
ako imate zaupanje, ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode nahajajoči zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, «=e vaš ?lučai ne sprejme in Kratkim potom naznani, da ne morete brezkoris :.o vašega denarja Aka ste pa ozdravljivi in profesor strokovnjak odd-lka, v kterega spad'a vas« bolezen, razvidi .a morate takoj s zdravljenjem pričeti, pripravil vaa be potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Expressu takoj odposlal v kte-nkoli kraj Zjcdinjemh držav Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu rsa poslana zdravila sprejnnte brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno kajti ona vas bodo gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za "v Boga iaa*
Ako ste blizu, pridite osobno, ako ste daleč proč, oišite v vašsm materinem jeziku, prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila.
1 u vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEHICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
Frank Sakserjeva pisarna v Cieve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodili listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda* in to vse na mejo odjfovornoet.
HOTEL MDCHITZ,
FOREST CITY, PJ.
ROJAKI!
Priporoča rojakom svoia IZVRSTNA VINA, ktera t kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. KudeEe vino prodaiam j>o 5cc gatono; b^o po Jcc. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4K galone za $12, STAR IZBORF.N DROŽ.MK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega s^m iinportfral b i-nje iz Kranjskega, velia 12 buteljk $18 Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica v est nik vinogradih. Isto tako je tudi ž anje naj >o!jše vrste, ker je na is i način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylyanijo in Illinois plačam prevozne Stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča:
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
F. G. Tassotti,
108 Meserole St., Brooklyn Borough,
New York, N. Y. dopisnik F. Sakserja v New Yorku Pošilja denarje v — iSTAEO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurru; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom ▼ staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške li3tke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda".
Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem P. G. T a s s o 11 i. 108 Mflierofe St. Brooklyn. IT T.
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, S.MOTKE, 131 POJITI KANI -LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTNIK.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranoceinik. 120 East Ohio St.,
Incliaiiapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tefra zdravnika priporočamo na šim rojakom; vsak Slovenec v In dianapolis, Ind., naj se zaupljiv« nanj obrne. Dr. Herbert razum < tudi slovenski in poljski. (21mc)
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2St E. 72d St.,
New York *
O rd i ni ra: od 3. do 9. ure dop ; od i. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski 1
Cast mi je naznaniti slavnemu ob-rinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da mm Dtvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu",
'17 So. Center Ave., blizu if
^lice, kjer točim pristno ule2aaa .ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, -ajbolja vina in dišeče cigare, tO eri meni na razpolago. Nadalje J« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igrate* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonj*. aost rojakov, gledal bodem r prrcf /rsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoieR Končno priporočam ožjim rojako^ la me blagovolijo večkrat počastiti i svojim obiskom 1 '
riohop Mladič,
u7 So. Center Av., blizo 19. aL* CHICAGO, ILLINOIS.
Teietuhocffs 179» Morgan.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo bt. lojzija Št. 31. J. S. K J. r Brad-oku. Pa., ima svoje redne iii«i iflni •je vsako četrto nedeljo ▼ mceecu. t •oraDi Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania.
Za tekooe let« bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1108 herry Alley, Braddock, Pa.; Materi vikil, podpredsednikom 854 Cberz? Alley. Braddock, Pa.; Jakob Km«, L ajnikom, II04 Cherry Alley, Brad-io-k. Pa.; Anton Sotler, Bo* 148, H aj dkom, Linhard, Pa.; Alojzij Herat, blagajnikom, Box 154, Linbaid. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. PerdJ Ivan Zffoao, •""rank Šetina, Jakob Maček. Zaatav^ ioša: Josip Troha. Maršali: Troha, Ivan Martinič in Joe. ŽefnuL Opombo. Tem potom se društvenimi društva sv. Alojzija opominjalo, la v najkrajšem času poravnajo iroj iolff, ali pa da ee pismeno obrnejo do i. tajnika, da se jim podaljša obrok. ;er inuče jih mera društvo niipc liratL
Društveniki a*i tiraj te v prid dr* tval .	ODBOH
Mr S I. __L_
PJ f7[ se, ako potuješ ▼ staro r IX /jI domovino, kupi tfket mi parobrod pri F. Saksirjo
109 Greenwich Str., v New Yorktt} brzojavno mu naznani tvoj prifcod
ali mu pa iz newyorške postajo tolo> j £onirej z Številko 3795 CorUasrffc f* ■HM se slovensko zmcaič Ž ijba.
___<___.____,___

Cilji našega hrepenjenja.
(Dali©.)
<fDa, clej" — mi je večkrat govorila mati — "vse to lepo, veselo in solnčnotoplo življeenje je minilo. Ko so pomrli tvoji trije bratci v nežni mladosti, se je vselila v očetovo srce žalost in upornost proti usodi. Bila sva brez otrok — ti si se rodil šele tri leta po smrti nežnega Henrika, ki je umrl zadmi, star pol leta.
Tako je postal najin dom otožen in pust. In tvoj oee, poprej kakor priklenjen na domače ognjišče, ves zaljubljen v dom, se mu je odtujeval, ga mrzel. Polagoma je izostajal, prihajal domov pozno in zamišljen. Videla sem, kako mu dan na dan bolj gine ljubezen do doma, kako odpadajo vezi, ki so ga poprej priklepale name in na tiho družinsko življenje.
A tudi sreča, ki jo je poprej vedno prinašal s seboj ter jo radodarno in bogato trobil okoli sebe in z njo polnil in razveseljeval moje srce, ni ho-dila več z njim: gotovo, zbala se ga jp ter odbežala o<l njega. Xjegovi koraki, poprej živalmi in lahki, so bili seda i počasni in težki. V njegovih očeh ni bilo več prejšnjega solnea in nekdanje svetlobe, na njegovih ustih ne nasmeha in v njegovih besedah ne nežnosti. Ze oddaleč se mu je poznalo, da mu du=o razjedajo težke misli, ki mu silijo na dan pri vsaki kretnji, ki ae javljajo v vsakem pogledu, zvene iz vsake besede.
Ker mu je dom postal pust in prazen, je^ ifek-.l drugod druščine. Tako je zašel v družbe; duh nezadovoljstva e mu je tu še okrepil. Včasih se mi jn z i delo, da ga uprav upi-janja... . X dom si je prinašal knjige ter "upr; v posedal ob njih pozno v noč. Ob branju se je grabil za glavo, Škripal z žcbmi bil ob mizo ter stokal: "Kako nn.s goljufajo, kako izsesavajo, ti prokleti_____V"
Tako se je tvoj oee sčasom popolnoma upijanil, zastrupil. In v tej pijanosti je začel razkladati čudne misli ali nazore, kakor jih je imenoval. Tudi meni jo nekaterekrati govoril o njih, a jaz jih nisem razumevala. Drugi pak so ga tuneli ter ga hvalili. To mu je prijalo — postajal je drz-nejši. A konec — odpustili so ga iz službe----— "Tega se že sam spominjam, bil sem star štiri leta."
Silvestra je prevzemala ob teh žalostnih spominih bolest; glas mu je trepetal in v očeh se mu je zalesketalo s silo zadržana solza.
' Tedaj se je nastanila pri nas revščina — v bogastvu itak nismo nikdar živeli. Pomisli, prijatelj: tri lač ne želodce naj redi slabotna in bo-lehna ženska s svojim delom. Navrh je mati šivala skoro izklučno le za nižje sloje in je morala čestokrat na plačilo čakati.
Ah. to je bilo življenje 1 Šivalni stroj je dreal ves dan — enakomerno, da me je čestokrat bolela glava, in otožno, da se mi je srce polnilo z žalostjo in boljo, dasi še vsega našega gorja umeval nisem. In ves dan je mati sključena sedela ob njem — od prvega svita noter do mraka, ko se legale senco po sobi ter zaplesale po šivanju, da sta se igla in nit izgubljali v somraku. Le toliko odpočitka si je privošC-ila, da nam je skuhala borno kosilee in skoro odmerjeno večerjieo_
Po večerji je mene spravila v posteljo, sama pa je spet sedla k delu Dostikrat nisem dolgo mogel zaspati. Tedaj sem jo opazoval izpod odeje. Še sedaj jo gledam pred seboj, kako se globoko nagiblje k šivanju, da ji niti ni mogoče videti v obraz in v oči. Te bo ji pač že pešale, a roka ji ni mirovala, ne se utrudila. Le včasih ji je omahnila s šivanjem in glava se ji je malo privzdignila. To se je zgodilo le ko je oče bi' iz doma ali je z zakritim obrazom in zatopljen sam v se in ne brineč se za ves svet sedel na stol-cu kje v sobnem kotu... Tedaj je pač mislila, da je nihče ne opazuje, in naglo si je obrisala solzne oči. Ali je te solze izvabljala slaba luč ali jih je iz-plakalo srce, sem se pozneje čestokrat povpraševal. Sedaj menim, da je bilo zadnje.
Spominjam se, da je njen obraz bil v takih trenutkih se bledejši, še pro-zornejši in da je nekaj kakor čudežna gloriola sevalo iz njega. Sedaj vem: to je bila svetost njenega tihega in vdanega trpljenja.
Kakor v sanjah je nekaj hipov zrla pred se. Hipoi^a pa ji je pogled šinil tja na očeta, sedečega kje v kotu in zatopljenega v svoje misli, ali pa sem k meri na posteljo. Vztrepetala je, z lic ji je odscvM strah. Pač se je spomnila, da zamuja čas ter tako naju oškoduje; zato je vztrepetala. Vso sobo je videla polno reve in bede, pomanjkanja in gladu. Vedela je, da še več preži zunaj ob vratih, da ob ugodni priliki prestopi prag ter se udomači pri nas: zato velika in bleda groza na njenem licu... In sklonila se je ter naglo nadaljevala započeto delo."
Dasi sem bil še otrok, so se mi ti večeri globoko zajčdli v spomin in v dušaf- —^ kakor bi jih vdolbel v njo z ostrim dletom ali jih vžgal z razbeljenim železom. Nikdar jih ne pozabim, nikoli ne izbrišem iz spomina...
Kako ti pač naj povem, kako se mi je ta" pmčeilica armlilrt J Ko sem jo videl tkko vso ponižano in izmučeno, z
zaprto in z zamolčano boljo v sicu in z grozo pred temno prihodnostjo v očeh, sem čutil, kako moje srce plaka krvave solze. A te ji niso opomogle,
ne je rešile___Kaj bi ji pač naj dal v
njenem trpljenju v zameno za njeno mučeništvož Ničesar nisem imel kakor ljubezen. In vse bogastvo ljubezni, ki so ga hranile globočine mojega srea, sem daroval njej.
A oče, meniš? Glej, to je ravno bilo; vso ljubezen sem podaril materi, za očeta ni ostalo ničesar. Nisem mogel drugače. Odkar sem pričel misliti se mi je dozdevalo in še dandanes sem prepričan o tem, da oče že od začetka tudi mene ni ljubil. V njegovem srcu ni bilo prostora za ljubezen. Grdo sicer nikdar ni ravnal z menoj. Včasih, posebno če sva bila sama, me e celo vydignil na kolena, mi gladil kodre, božal lica ter govoril nežno z menoj. Xjegove oči pa so me gledale jasno in ljubeče.
A to so bili le trenutki. Zdajci se mu je brez vsakega zunanjega povoda ob mehkih in nežnih besedah omra-čil obraz, pogled pa mu je postal mrzel in zlovoljen. Neprijetno me je porinil od sebe ter se vdal svojim mislim. Jaz pa sem se splazil daleč od njega kam v kot ter ga plaho gledal. Kaj mu pač je? O čem razmišlja? — Nisem ga umeval, zato ga tudi nisem tako pomiloval kakor mater. Ob takih dogodkih se je razdalja med nama le širila in prepad, ki je naju ločil, le poglabljal.
In še nekaj je bilo, kar me ni samo oddaljevalo od njega, ampak me naravnost navdajalo s strahom: včasih sem videl v njegovih očeh trepetati nukak strašen žar. V nobenih očeh n "sem dotedaj videl kaj takega, zato sem se bal teh pogledov. Le enkrat sem vprašal mater: "Mamica, zakaj pa oee včasih tako čudno gledajo?"
—	Alati se je vznemirila. "To se ti le dozdeva." — A ta odgovor ni bil odkritosrčen. keu mi je pozneje sama priznala, da je i ona videla isto.
Po letih sem razumel, ka je to bilo. \ se njegovo razočaranje, srčni gnev, ki ni mogel prosto na dan, sovraštvo do zatiravcev, žgoči pohlep po osveti
—	vse to se je zlivalo v blaznost. In odsev te blaznosti je strašil ter me od vračal od njega, ki mi je dal živ ljenje...
Približno po enem letu brezdelnosti in pomanjkanja je oče spet dobil službo v neki fužini. Služba je bila slabo plačana, in še to so mu dali le iz usmiljenja. A opravljal jo je le s težavo; ni bil namreč več zdrav. Sicer pa je bil na novem mestu le malo časa. Črez nekaj mesecev je bolezen, ki je že dolgo prežala v njegovih očeh, prodrla na dan; zblaznel je in odveli so ga v blaznico, kjer je šest tednov pozneje umrl.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
svetovni, prenovljeni
ki
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUHATIZEM, P0K0ST1TIC0, -PODAGEO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAnO: 2Set. In 5Oct. v vaeh lekarnah ali prt
F. AM Ricliter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Rojakom v. Clevelandu, Ohio,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja iz New Yorka,
kjer . točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača in importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ako kedo ponesreči in se poškoduje v tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-vestnežev.
GAŠPER KORČE, -
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
KNJIGE, [
ktere imamo v nasi zalogi in jib! odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej i>ošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo :
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza. $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza. $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza. 60c Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri računar 40 ct.
Mali katekizem 10 ct.
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske Šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne pripovedke L in H. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 tt.
Sanje v podobah 15 ct.
Slovenski šaljivec 30 ct.
Šaljivi Slovenec 90 ct.
Naš cesar Fran Josip L, 15 in 90 et
Princ Evgenij 20 ct.
Knez Črni Jurij 20 ct.
Naseljenci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 ct.
Poslednji Mokikanec 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.
Nezgoda na Palavinu 20 ct.
Ciganova osveta 20 ct.
Cvetina borogr. 30 ct.
Najdenček 20 ct.
Tiun Cing 20 ct.
May Erie 20 ct.
Stezosledec 20 ct.
Pri VrbovČevem Grogi 20 ct.
Hildegarda 20 ct.
Sv Genovefa 20 ct.
Sv. Nctburga 18 ct.
Mirko Pošten j akovič 20 et.
Kako je zginol gezd 20 ct.
Repostev-20 ct.
Izidor pobožni kmet 25 ct.
Beneška vedeževalka 20 ct.
Goeevski kaketizem 15 ct.
Stoletna pratika 60 ct.
Materina žrtev 40 ct.
Rodbinska sreča 40 ct.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.60.
Zemljevid c«ilega sveta 25 ct.
Prva nemška slovnica 35 ct.
Spominski listi iz avstrijska cgede-
vine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Ne naročajte ▼ prejšnjih listih objavljene knjige, ker so poSie. ker z istimi začasno ne moremo po-
streči.
RABI
telefon kadar dospei na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fk. Saxserjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
PRATIK0
Z, a leto 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 ko- j madov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko pratiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Piatiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Chas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis.
John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, HI.
Frank Gabrenja. 619 Power St.. Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati,
■sai m or lasi pri uprarsiitvm.
Slovensko- Amerikanski
...K OLED A R...
za leto .1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Momt.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fea Ave., Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kumo, 1001 Main Street. La Salle, HL
Fr. Keržišnik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St., Canmet, Mich.
Fr. Gabrenja. 519 Power St., Jobs stown, Pa.
John Govže, Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pitta-burp:, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Krushitz, Frontenac, Kana.
Mihael Klobučar. 115 7th St.. Calumet, Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St* Joliet, 111.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.,
Pueblo, Colo.
I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. EL
(oujmbu
D* V
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razlofino.
Pižite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in peviki komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komrd; $5 ducat. — Deset palcev Ji komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., ™ SZSrVSStSgr*-
VARUJTE
se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji tiketov, Fr. Sakser, 109 Greenwich Str. v New Yorku, zato se le vedno k njemu zateči.
POZOR ROJAKI.
Pisarna podpisanih javnih notar-jev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se nahaja tudi pisarna g. Frank-a Sakser, kjer se dobe paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar.
V pisarni napravljajo se kakor do-sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, Čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrjavanja, , dolgov in dedščin'(erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za, novačenje 1 (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo v vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja.
Ukrenemo v slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast v New Yorlru ali drugem pristanišču neopravičeno p*i -drži, da ne more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite ae na notarsko pisarno:
A. Kline & Fr.Russ, 1778 St. Clair St, Cleveland. Ohio.
POZOR ROJAKI! Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St, pri Germania Garden, svoj lepo urejau SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCB",
kjer imam rarun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidno in
točna.
Za obilen obisk ae priporoča
John Meden. ___
285 Willson Ave.. Cleveland. O.
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča vsem cenjenim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk a zagotovilom lepega dela in primernimi cenami.
Ako kdo želi, pridem tudi na dom, kar naj se mi blagovoli ustmeno aH a dopisnico naznaniti.
L B a j e c, fotograf, 81 Dana St., Cleveland. O. Cblizo slov. farno oarkve sv. Vlia.)
25.000 konjakih moti.
35.000	,,	„
12.000	„	,,
16.000	t)	K
g.000	„	n
9.000	i,	1,
5.000	,,	,,
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNIKI	SO»
,iLt Lorraine", aa dn vijaka._______________________13.000 ton,
frLa Savote", „ ,, „ —..............................«.000	„
;/L* Tooraine'", „ „ ,, .............................10.000	,,
^L'Aquitaine", ,, ,, „ .......................10.000	„
»L« Bretigne",................................	8.000
,La Champagne",.........................................S.000	,
,La Gascogne",.........................................................8.00c	„
(V* Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ro.
ari dopoludne. ~~
Parniki odpljajejo Is pristanii&a itv 42 North River, ob Morton Street:
17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904. 14. apr. 1904.
*La Lorraine La Bretagne "La Tooraine
La Champagne •Le Lorraine
11. feb. 1904. 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 8. marca 1904. 10. marca 1904.
La Bretagne *La Savoie La Champagne •La Touraine *La Lorraine
ZW Parniki a zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slina igeieija: 3« BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(H0LLAN D-AM L111 IS K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in postu Zjeuinjenih držav
Bed NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogae-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STA T EN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 tou.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Nsgceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah-
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, Št. 7 Prosta luka
INOMOST, 3 Rudolfatrasae. BRNO, 21 Krona.
Parniki od pljujejo: la ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo
ob 10. uri zjutraj. =
HOLLAND-AMERICA LINE,
3« Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
RED STAR ILlr
(Prekomorfcka parobrodna družba ,,Eudeta zvezda")
posreduje redno vožnjo s pGŠtnimi parniki msd
New Yorkom in Actwerpenom, + +	+
* * ^ * * Philadelphia ia Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAN0.......... 12760 ton.
FIN.NLAKD............ 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba.	-	'
3° ie<3na najkrajših in najprijetnejših za potnikei ii ali t Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, P rim or i e. Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Ie NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri
dopoludne od pomola š'ev. ?4 ob vznožja Fulton Street._Iz PHIL A
DELPHIJE vsako drugo Kredo od i»om<.la ob vznožju Washington St!
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov ha je obrniti na:	*
Offiee, 13 Broadway, New York City.
Oor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine
ftE. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ^ &!i na njene awtopnike.
•am-« K^etedfc
-.r "š. - r'