m
PRIMORSKI DNEVNIK
Smrt fašizmu! Svobodo narodu!
, —-	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Stev- 91 (2087> SSi&.B^VfTg	 nxt.	torek	15.	aprila	1952	~
Cena 20 lir
Y Bazovici smo Slovenci včeraj enotni ponovno zahtevali
NE BOMO NAVAJALI ŠTEVILK Q TEM. KOLIKO DESETTISOCEV SE NAS JE VČERAJ POPOLDNE zbralo NA ZGODOVINSKEM TABORU NA BAZOVSKI PLANOTI OB SKROMNEM SPOMENIKU NAŠIM HEROJEM, — GORNJA SLIKA JE NAJBOLJŠA PRIČA
TN DOKUMENT O NEUPOGLJIVI VOLJI TRŽAŠKIH SLOVENCEV. KI SMO VČERAJ ENOTNO POVEDALI VSEMU SVETU. KAJ SMO IN KAJ HOČEMO.
36 včeraj spregp-
%T<""wril4 JaJino in
*Moščen * *do nom vsem v ‘9 bodrilo, našim „.°ni ° opomin, zape-
«. J;ahU eni pa kot ‘°’
!“°iS9a t'j n°3 ne isdojajo
!# 9 *!•., ‘er naJ se vrne-!• ^enaJ!'t0 3r<”“°> v kateri j**t v *? «*e, )ci so priprav-^itrnjj f na*e prauiee.
3 931 tabor je bil «10-% JtoT,p slovenskega srca, Nice , i» dejettisočglare ’ ki je čutila našo «N» • 'n	usodo,
“''tli * “ marsičem naje ^tjJ^liJajo. Včeraj je s 0 Olpboko in rc* J®R( i; tu°. tičeruj so nam , kš|». nred oči ose nate j**1 Po ®0,t>e, nosa bohotna s^Ri . nrebujenju narodne
5 prJ 8‘ ogromni napre-ilI.Nb	tveiovno	voj•
ko so nam ■ ‘e j,, Imperialisti iztrpa-
Sjn« i in k0 na$ 38
n *	99 popolne na*
! «au	2 Iv o napi
••4* PJ*<1 očmi žrteu bn* tJ*t »k, mttokou, o kuteri J‘ »pomenile »a n!9 ,l*ilnaeK',> tleh’ *n 0,9
6 tleh Tba’ fci nom 39 4e0^no\8moo°ča, da Uh-
?e, v	nase	pra-
taboru »mo nji?9® kij uk0., n#* 3e ostalo hi* ^"'oemu JašMtič-^3“’ k,3«'b razna-
*»«(, ‘‘‘°čem I" ued"0 ‘'m30-
»h. ®di 4„ • fcl so na poti k
Č? ž4enral;7.«“3d-^.
in * je	Videli	smo,
jn i»Q j«, ®n°0° in čutili, da !(,„	fi-,,i.°80 PrišIo, saj
to*'*« in ®pn“ nevarnost
jp,4l)o pot'”1 p0,Ca~aI“ ed>*
!e »Preaooori* «„ .moroli ?	19 ^'i
»/* tl nje«« p šteoatt njen
'tj1 ^»io LHl*,V*» r*'’ ki
n u*Qdci t' 'Poklicani kr o-C**9 ilii* pr*’i ‘»bor nam
^	“*»0 T»„	o
ilii,*rwi ‘»bor nam W°ai «»
'tUH' Brej P“n^ vase. Le ko. Vm*!° lm0 B*. n®,ni ‘renu-®lor'.:*.bori i„ * f'c!ip9J * Pen-
Slav3 *bQ,j ,Vil skupaj s pev-
S 8.n‘»? Le fcd himna <<Hej
V?*»' ki j. „do n‘ čutil st,e. ^“Ik 9 le Pr»vsemala pse,
Nto^ *»iena * Znakom, Ht.^Phanr, „ nam bila "tti , e9a ,„freu vsa leta tr*ba ?• ^ U2n? "Cn^stl,® ttt
upu riti in č' fc,°fc° se 36
^ fteb**! ' tU'
f-'‘ s,Je tret,aa /?/e Prot>ice
3e mnoai‘°If! ^ir«m oelikim na*
■eu ♦'hCl *,	—
SouU Pa Jc^r?’n“0iJ‘v, Ra-
borbo nWB!! -939d “bot. jo	stnljenje
?a *	‘ zrna0°vito
\enab°r je .
V4 Upe(lniud‘Pokajrai, do 'Je , *^dar „ ^ouenec ne
S »o^e ^ra^e1 I‘»-" krjo,d 'cate,0 'JP? n»j pri-<nS da r5° ^i rastaoo o,i!i Pouratku bodo proti k° **Ui Orepf odločno
'*hh *tl ,n “«!ijo, In o
I?iu«la "««	Joh‘«u
> na ^«n0P°d 3‘«lijo» in
O «•.!??»	.o**i SIou«"-
V<Jn •»ta.ni b H n“J*
<A„;>~^ini uskltfci to
Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov
LAKE SDCGESS
Slovenci britsko-amerinkega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, zbrani dne 14. aprila 1952 na velikem skupnem taboru v Bazovici, kraju, kjer »o bili pred 22 leti od fašistov ustreljeni štirje slovenski borci za svobodo in narodne pravice tržaških Slovencev, dvigajo svoj enodušni protest proti vsem naklepom, ki izkoriščajoč zloglasni tristranski predlog od 20. marca 1948, stremijo za tem, da bi se, v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in ratificirane od 21 držav, uuičilo SIO in bi se ti kraji zopet vrnili pod gospostvo Italije.
Opozarjajo Varnostni svet Organizacije zdru-
ženih narodov na njegovo dolžnost ščititi celo vitost in neodvisnost STO in s tem veljavnost mednarodnih pogodb. Zato mora Varnostni svet poskrbeti, da se čimprej izvedejo vse določbe mirovne pogodbe z Italijo, zlasti in takoj tiste, ki zadevajo enakopravnost slovenskega naroda na tem področju.
Tabor Slovencev v Bazovici sc ob tej priliki zahvaljuje vsem svobodoljubnim silam v svetu, ki n«» v naši težki borbi podpiraj*,, predvsem bratskim jugoslovanskim narodom, ki nam stojijo v tem zgodovinskem trenutku tako odločno in nesebično ob strani.
Brzojavka slovanskima predstavnikoma v tržaški delegaciji v Londonu
Tabor Slovencev v Bazovici izraža soglasje zastopništvu slovenskih političnih organizacij naše cone. Poziva vztrajati do kraja v borbi za STO
Govor tov. dr. J. Dekleve
Gornja reiolueija j« bila poslana tuši VLAD/ FLJU in <J£N, WINT£RTQMI, poveljniku con« A STO Varnostni svet pa ie naproša, da o uiebini resolucije obvesti v*e lirčaue podpisnice mirovne pogodbe z /talijo, predvsem na države ki to podpisale tristranski predlog,	'
Delo delegacije v Londonu
LONDON, M — Drlo t^a-tke čteleaactjf! v Londonu se uspešno nadaljuje. V nekaj dneh bedo znani podrobnejši rezultati njenega dela.
Za sredo je delegacija napovedala tiskovno konleren-co, ki se je bodo udeležili zastopniki vsega svetovnega tisi«.
Otvoritveni nagovor tov. M, Prešla
Kot domačin otvarjam ta mogočni prvi »fcupni slovenski tabor jo obrambo STO. Pozdravljam v imenu Bazovice vse prisotne, ki ste s svojo it* deležbo dokazali strnjenost naših vrst in enoten nas top t> tej borbi za naš« prauioe, sa našo svobodo in za neodvisnost naše rodne grude. Naš topel pozdrav naj velja predstavnikom političnih skupin, ki naj s tega mesta povedo nam in vsemu *ix>tn da; prvit mor? hiti, prost nai rod na svoji zemlji svoj gosp od,
Tu so *drui«ni pevski »bori m »a njimi vsa ogromna množica prekinili govornika in gromko je preko bazovske pl«, not* zadonela slovanska hi-mna «Hej Slovani*. Se j* odmevala pasem, leo j* tov. Prešel nadaljeval:
Letošnji marčni neredi « Trstu «o navdali s skrbijo sle herneaa Slooenca. Enako morajo zaskrbeti vsakogar, ki so mu vri srcu temelji miru in znosnega življenja prebivalcev obeh narodnosti v našem mestu. Vtdni namen te strupene gonje sproščenih fašističnih sil vseh mogočih in nemogočih odtenkov proti nam ujem J*, igsiliti na našo škodo in nič manj tudi na škodo italijanskega prebivalstva, priključit e,v vsega tega ozemlja k Italiji.
Rane, ki jih je /talija prija deja našemu narodu so je sve .?••• T- ic >’()», je sv »Je t> spominu preganjanje in vsa Golgota, ki smo jo prehodili. Danes hočejo zopet dobiti isti preganjalci v Trstu suojo bazo in odskočno desko.
Naj veda, da ne dopuščamo, da bi v .Londonu ali kje drugje barantali, da bi brez naše prisotnosti kaj skeplali na nai račun. Zato pozdravljamo naše delegate z željo, da bi na
300.000 BEOGRAJČANOV ZAHTEVA KONEC LONDONSKE KONFERENCE
Če bo Italija zavrnila ponujeno roko sprave
bo naletel« na nezlomljive pesti vseh Jugoslovanov
»De Gosperi noj vpraša divizijo ..Murge", kako znamo braniti našo zemlje!" - Mi ne damo Trsta naša armada je čvrsta!" - „Trsl smo osvobodili, Trst bomo braniUI” - .Dol z”osjo Rim-Moskva!"
(Od našega dopisnika)	»Stališče	naše vlade le stali- naša armada j* čvrsta L	in demokratični	r.„_  ,
(Od našega dopisnika)
BEOCRAP, 14. — Beograd j« dase* doživel edinstven dan v svoji zgodovini. To, kar se Je odigravalo danes popoldne od 17. ure dalje na glavnih beograjskih ulicah, je težko opisati, to ja treba videti, to Je treba doživeti.
Čeprav je Ljudska fronta sklicala Beograjčane »a ib, uro, so se račele že pred 17, uro nepregledne množice delavcev
in nameščeincev, mladine, dijakov; študentov s transparenti in zastavami in karikaturami italijanskih imperialistov, ii v*eh delov Beograda »livati na Trg Republike in ga zasedle do zadnjega kotička. Ko je DJURO SALAJ začel svoj govor, so nepregledne množice Že vedno prihajale proti trgu in napolnile tudi vse sosedne ullee. Množice, ki se niso mogle približati trgu, da bi slišale govore. so se zbrale v sosednih ulicah. Poln je bil tudi sosedni veliki Tr« Teraziie,
Približno 300.000 Beograjčanov je danes z v#o odločnostjo pokazalo italijanskim imperialistom, da jih čaka nič manj »slavna« bodočnost, kot je bi'a njihova preteklost, če bi k upali poseči po Jugoslovanskih krajih, obenem pa tudi zahodnim velesilam, da dane* brez Jugoslavije ni mogoče odločati o življenjskih Interesih jugoslovanskih narodov.
Množice so v Beogradu danes pokazale, da Je mera potrpežljivosti polna.
Prav tako so te množice pokazale, da Jugoslavija želi mir, toda ne mir za vsako ceno.
Ob ogorčenih protestih množice, je bilo le težko slišati besede govornikov na Trgu Republike.
«Mi sporočamo vladam velesil, da so jugoslovanski narodi » gnevom v srcu sprejeli ža, lltve, ki so jim bile prizadejane s poskusom, da se vprašanje Trsta, vprašanja življenjskih interesov tržaških Slovencev lit Hrvatov rešujejo brez njthnve-ea sodelovanja«, je izjavil Djuro Salaj, predsednik Zveze sindi-
katov Jugoslavije.
«Mi z gnusom odbijamo vsako primerjavo prispevka Jugoslavije za ideale Združenih narodov z «obzirnostjo» do dovče* rajšnjega zavojevalca naših im drugih narodov. Zato »e s polno PTavioo in » reeno zaskrbljenostjo vprašujemo, ali j* to priznanje Jugoslaviji, iskrenemu in poštenemu zavezniku v skupni borbi, da se danes z mešetarjenjem s Trstom oživljajo tn razpihujejo iredentistične težnje italijanskih iredentistov«.
■Ml naše domovine nismo ustvarili z goljufijo in i vsiljevanjem, kakor so od nekdaj delali italijanski voditelji, marveč smo jo stoletja branili pred raznimi osvijjalda, Je poudari) rektor beograjske univerze dr. Stevan Jakovljevič. »Mi nedvoumno želimo mir. Maršal Tito j* ponudil italijanskim voditeljem našo roko sprave, toda te om tega nočejo razumeti, naj bodo prepričani, da bodo naleteli na stisnjene in nezlomljive pesti vseh Jugoslovanskih narodov#.
Miloš Minic, ljudski poslanec in minister v vladi lr Srbije, je dejal,- d« so jugoslovanske zahteve jasno in pravične. «Mi tujega nočemo, svojega ne damo. Mi ne dovoljujemo, da hi se trgovalo z interesi naših narodov, ml ne dovoljujemo, da bi se apetit tta. liianskega imperializma nasitil na naš računls
Po končanih govqrih na Trgu Republike so nepregledne množice oh razsvetljavi žarometov vzvalovalo in se odpravilo na Trg Dimitrija Tucnvi ča
«Dt Gaspari naj vpraša divizijo sMurge«, kako mamo braniti našo zemljo!«
»Dol z osjo Rim * Moekvala
■s tal j sc« nase vlade J« »tališče 1$ milijonov Jugoetovanovis •Ge je potrebno, smo vsi Jugoslovanski narodi armada! s
Tako so govorili transparenti in vzkliki JOO.OOO-glavo množice,
Neprestano j* množica skandirala:
•Naj ve De Gasperi, da Trst branijo preleten!« •Iredentizem in keminformi-z«m bosta kmalu doživela avoj »lom!»
•Mi ne damo Trsta.
naše armad* je čvrsta!« «Tr»t amo osvobodili, Trat bomo branih-*
Ta nepregledna odločna mno. žiea, ki je ve« kot eno uro korakala po meitu proti Trgu Dimitrija Tucovica, je pokazala, da Titova Jugoslavija ni bivša Jugoslavija, da jugoslovanski narodi ne bedo priznali kupčije v Londonu.
Ko je vellkt Trg Dimitrija Tucoviča sprejel, kar je mogel ljudi, je spregovoril tov, Vladimir Kenda, novinar iz Trata, •Naši narodi, Slovenci, Hrvati
m demokratični Italijani, se zavedajo, d* w v teh odločil-mh trenutkih same naredi Ju gosiavije. samo KPJ in vlada FLRJ na- čelu s maršalom Titom, na njihovi strani in da se Skupno » njimi borijo, da nasa zemlja, na kateri živimo že stoletja, nikdar ved ne pri. de v roke italijanskega impe. rial«ma!»
Pa teh veličastnih manifestacijah po beograjskih ulicah, je 8O.Q0Q demonstrantov nd/lo pred italijansko poslaništvo, k* je bilo močno zastraženo.
Demonstranti so brez vsakega inerdent* defilirali mimo poslaništva in na vos glas »aht*. vali prekinitev londonske konference in protestirali proti italijanskim zahtevam, da se Trst priključi Italiji.
Druga skupina, ki je štela 2« do «0.000 ljudi, pa je šla pred ameriško in angleško po slaniitvo in glasne iaralals svoje nezadovoljstvo zaradi poskusov zahodnih velesil, da se s koncesijami ne račun Jugoslavija reti bankrotirana De Oasperijeva vlada.
Zastopniki političnih organiangiJ pulnanlu vence.
Množic« to z vakliki odločno »ahleval* prod ameriškim po-slantttvom V Ulioj Kneza Milo-*■. ki je ena izmed najširših beograjskih ulic in na kateri so morali ustaviti ve* promet, naj se londonska konferenc« Im^, ^Svohodoljubni Beograjčani "° d*"‘>s v lm?nu vseh jugoslo, narodov sporočili ita. lijanakim imperialistom naj ved° kaj ju,	ee
vztrajali pri svojih zahtevah. Jugoslovanski narodi jih bodo, če je potrebno, s pestjo spra-vili je pameti, da bodo sposna-it, da Titova Jugoslavija ni kraljevina Jugoslavija ia ča. sov Rapalla, v sprejeti resoluciji so pozvali vlade Velike Britanije. ZDA in Francije naj odklopijo italijanske izsiljeval, ■*ke poskuse in spletke, ki so naperjene proti narodnim interesom Jugoslavije, naj opustijo vsak poskus, da se tržaško vprašanje rešuje brez sporazu. ma z Jugoslavijo.
»Izjavljamo, pred vso svetovno javnostjo, da »mo krepko na braniku naših nacionalnih mtereeov tn življenjskih interesov naših bratov, tržaških sio-veivcev, j« rečeno v resolucijia.
Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je dane« izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri protestira proti mučenju jugoslovanskega državljana Momči. ]a Reheroviča ip njegovega sina Ivana, ki so ga oagani bol-
Sanske državne varnosti ustreli v Kolarovgradu. Nota tudi energično zahteva, naj bolgar. slt£	'll bieni organi pre-
nehajo s sovražnim ravnanjem * Jugoslovanskimi državljani v Bolgariji, in obenem, naj boi-garak« vlad* ugodi prošnji Mpmčila Seherovica »a repatriacijo v Jugoslavijo in »a prenos posmrtnih ostankov njegovega sina v domovino,
B02IO BOŽIC
merodajnih mestih in v svetovni javnosti pravdno tolmačili voljo večine primorskega prebivalstva obeh tu živečih narodnosti, ki si n« želi več Italije v teh krajih-Naj vedo, tisti, ki so odgovorni za marčne nerede « Tr-
Živela enotnost tržaških Slovencev v borbi za naše nacionalne pravico in našo svobudo!
sta, da je šel strnjen sloneti-ski narod v težkih prilikah
skupno z onimi italijanskimi množicami, ki so reševale čast Italije skoti narodnoosvobodilno borbo, ki na« je prekalila in it katere smo izšli zmagoviti. potem ko »mo iztrgali za ceno krvi slovensko zemljo iz grabežljivih tujčevih rek.
Danes so nas dogodki našli pripravljene, strnjene ob močni podpori vseh narodov FLRJ pod vodstvom maršala Tita, ki jim izrekam s tega mesta toplo bratsko zahvalo za vse mogočne manifestacije. pripravljenost in ljubezen, ki so jo pokazali p teh dneh do nas in ki z nami izpričujejo ne samo da tujega nočemo in svojega ne dama, ampak tudi, da svoje bomo znali braniti.
Pred ti leti je našo vas poškropila slovenska kri in te dan je zapisan z žalnimi po-teaami v naši zgodovini. Tudi današnji dan bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda, a «e kot dan krvi, pač pa kot dan vsenarodne strnitve spričo nevarnosti, ki bi utegnila iz naše sleherne vasi zopet napraviti Bazovico iz leta 1930 in iz vseh nas nove narodne mučenike, žeto dvignite »voj glas vsi kar vas je tu zbranih m za vami vsi Slpvanei ki živijo n« Primorskem, dvignite o»l združeno svoj glas, da nočete ponovno narodne smrti. Noša zgodovina bo pa današnji dan vpisala med redke svetle dneve našega narodnega življenja.
V imenu Osvobodilne front* slovenskega naroda za Tržaško ozemlje J* govoril tov. dr. JOŽE DEKLEVA, Dejal J«;
Vsakdo umed pas «e mora veseliti današnjega »kupnega nastopa na kraju, ki ga je napojila kri naših štirih junakov, padlih ped faSisttčnim svincem za pravice, svobodo in neodvisnost najega naroda. Kot sedaj je bila tudi v prete. klogti enotnost Slovencev v borbj »« njihove nacionalne pravice proti vsem sovražnikom najmočnejše orožje in izhodišče uspehov, Brez enpt-nosti ne bi bili naj: predniki kos sovražnim naklepom in še manj nalogam, ki jih jih je postavljala zgodovina! Z vso ostrino se je postavljalo vprašanje združenega nastopa ppd fašizmom in V Času narodnoosvobodilne borbe, Kot tedaj smo tudi danes ogroženi vsi ne glede na politično in ideološko pripadnost. Zato vsi Slovenci m Slovenke združeni v borbo »a obrambo »voj« zemlje Ju nacionalnih pravic I
Prav je, da zborujemo na tem prostoru, kajti ideali, za katere »o padli štirje bazoviški junaki in za njimi detet.ti-soči, niso še stvarnost. Fašizem, čeravno je bil »trt. od pe. sti naših najboljših »inov, ae ponovno zajeda v naje telo in steza svoje kremplje po nali zemlji. Po tržaških ulicah
‘*e,r zopet odmevajo fasutiSne bojne pesmi, »Jišijo se izbruhi fašistične mentalite te, prekipeva sovrajtvo do vsega -kar čuti in misli »loven, sko. Ta fašistični duh je preživel zato, ker so ga oblasti
(Nadaljevanje nu J, sirarn/.
MJ ŽIVI ENOTNOST SLOVENCEV!
    ———
«Tujesa nočem®, svojega ne damo». Teko Je izzvenel govor tov. dr. Jožeta Dekleve, ki je s tem izrazil našo enotno voljo kg odločenost v raa» borbi proti
roparskemu italijanskemu imperializmu.
Dr. FR. TONČIČ ZA SKUPINO NEODVISNIH SLOVENCEV:
Zakonita in moralna krivda ZVU bo šla v zgodovino...
Tov. Miro Presl je po svo-1 ganjanje Slovencev za časa ita-
jem uvodnem govoru dal be-sedo zastopniku skupine neod-visnih Slovencev g. dr. Tončiču.
V uvodu svojega govora je dr. Tončič omenil žrtev bazoviških junakov in med drugim
Dr. Fr. Tončič.
dejal; «Križevega pota ni bilo konec, vedno znova se je začenjal, vedno novi mučeniki so hodili od prire do zadnje postaje; Opčine, mučilnice, morišče pod Skednjem, zopet Opčine, Ul. Ghega, pogorišča, bo. jišča, grobovi — junaški grobovi, kjer počivajo tisoči tržaških Slovencev, padlih v borbi proti tistim, ki nam še danes zanikajo pravico do življenja na naši lastni, domači grudi.
Proti tistim, ki se nam še danes upajo odrekati pravico, da kot tržaški Slovenci branimo svojo grudo pred njihovim pohlepom, češ: le oni imajo pravico govoriti v imenu Trsta!«
Nato je govornik dejal, da po mnenju italijankih šovinistov nismo pravi Tršačani, marveč naj bi bili pristni Tr-žačani le oni desettisoči, ki so morda videli prvič Trst v svojem življenju pred tridesetimi leti.
«dojafcj. tej slepariji se mora napraviti konec. S tega veličastnega tabora, kjer so zbrani tisoči pristnih tržaških Slovencev, naj se dvigne mogočen glas, ki naj zadoni do Rima in preko, čez morje in ocean; če ima kdo pravico do besede, ko gre za usodo STO, imamo pravico do besede mi, tržaški Slovenci, gi smo si to pravico pri. borili s potoki krvi. Ce ima kdo med Tržačani pravico, da dvigne svoj glas proti povrnitvi italijanskega gospostva v tej ali oni obliki, imamo to pravico predvsem mi, tržaški Slovenci, ki smo do dna spoznali predfašistično, fašistično in pofašistično Italijo.«
Dr. Tončič je v nadaljevani« svojega govora opisal pre-
lijanskega vladanja pri nas in poudaril: «Evo nas zopet—tu, da pred vsem svetom na ves glas uveljavimo svojo zgodovinsko pravico do samostojnega in neodvisnega življenja na tem ozemlju. Ker za to gre, rojaki, in ne za to, ali je na krmilu sosedne države bolj ali manj človeški krmilar; za nas tržaške Slovence ne gre za uti. litarizem, pač pa za zmago in uveljavljanje te naše zgodovinske pravice. Zato mi ne sprejemamo ne De Gasperijeve ne Parrijeve ne Nennijeve in ne Togliattijeve Italije.«
Dr. Tončič je nato dejal, da je naš narod sprejel STO, ker nam ta rešitev zagotavlja neodvisnost, nemoteno gospodarsko in kulturno življenje, na rodno enakopravnost in ker u-stvarja podlago za bratsko sožitje vseh treh narodov na tem ozemlju in s tem podlago za prijateljsko sodelovanje sosed, nih narodov, ki jim je zgodovina določila življenje v sose. š-čini in s katerimi nas vse ve-
žejo krvne in zgodovinske vezi.
Toda jasno je. da je zato nujno potrebno, da so med nami računi čisti in jasni:	Conti
chiari, amidi tarit1 •**
Ce pogledamo današnjo bilanco, je da bi se človek zgrozil. Kje so tiste težke milijarde škode, ki nam jih je Italija povzročila z uničenjem vseh naših gospodarskih in kulturnih ustanov. Ali niso morda te milijarde v žepih onih. ki pra. vijo, da niso fašisti. Toda če niso fašisti, zakaj tako krčevito vztrajajo pri veljavnosti obsodb fašističnih sodišč?
«Vprašamo vas», je dobesed-no nadaljeval dr. Tončič, ((zakaj vztrajate pri veljavnosti fašističnih zakonov, ki so naš jezik izgnali s sodišč in iz javnega življenja, vi, ki pravite da niste fašisti?
Vprašamo vas, zakaj z vsemi sredstvi nastopate proti vsaki možnosti našega kulturnega in gospodarskega življe nja, vi, ki pravite, da niste fašisti? Vem lahko bi se reklo
in tudi upravičeno bi se reklo: za vse te krivice, za vse te diskriminacijske ukrepe proti slovenskemu delu prebivalstva nosi krivdo ZVU. To je res! ZVU je tista, ki nosi po zakonu odgovornost za vse to, njena je krivda, če smo bili kljub ngšim žrtvam, potisnjeni na go. spodarskem. in kulturnem področju za petdeset let nazaj. Ta zakonita in moralna krivda ZVU bo šla v zgodovino. Toda na. drugi strani je tudi res, da ZVU ravna po vaših navodilih in pod vplivom vlade v Rimu, kateri ni dovolj^ da Imate vi v javni upravi tega ozemlja v svojih rokah vse ključne polo. zaje, kateri ni dovolj .da Italija <«ie facton že vlada v tej deželi. Rimska vlada izkorišča svojo pripadnost k atlantskemu paktu, za katero je sama prosilaj in se tedaj izrecno odpovedala vsaki teritorialni reviziji«.
Nato je dr. Tončič citiral pisanje novofašističnega lista «11 Popolo dTtalia«. ki ne zahteva samo Trsta, marveč vso Istro, Reko in celo Dalmacijo.
Dr, Tončič je poudaril, da imamo mi konferenco v Londonu za ilegalno in zato jasno in nedvoumno izjavljamo, da njenih sklepov, ki naj bi nam vrnili v kateri koli obliki Ita. lijo na to' področje, ne bomo priznali. Končno je poudaril potrebo po enotnosti in zaključil svoj govor z besedami: «Naj živi STO, naj živi enotnost tržaških Slovencev v obrambi o-snovnih narodnih pravic!«
DR. E. BESEDNJAK ZA SLOVENSKO KRŠČANSKO SOCIALNO ZVEZO:
PP
zla Mana" lekraiiie sl;
v pnniieiKtt sovraštvu
Nato je spregovoril predstavnik Slovenske krščanskosocialne zveze g. dr. Engelbert Besednjak. Najprej je dejal, da to katoliški Slovenci mislili, da se bo krščanska demokracija, ko je postala neomejena gospodarica v italijanski državi, v politiki do Slovencev držala vsaj v glavnem krščanskih in demokratičnih smernic svojega programa. Taka politika bi bila v interesu mednarodnega ugleda italijanskih katoličanov, predvsem pa v interesu Italije same. G. dr. Besednjak je nato med drugim dejal:
«D<rnies moramo ugotoviti, da sta De Gašperi in njegova De-mocrazia Cristiana to edinstveno zgodovinsko priliko zamudila! Namesto da, bi se kot ka-■totnčanč odločno postavili po robu znova se prebujajočemu narodnemu šovinizmu, so imeli za pametno se spustiti, v tekmo z najhujšimi nacionalisti in fašisti, hoteč dokazati, do so najmanj tako dobri ali pa še bc/Uj&t italijanski nacionalisti kakor njih nasprotniki. Posledica je bila, da je Democrazia Cristiana podlegla v tekmi sama duhu najnesUrpnejšega skozi in »kori poganskega nacionalizma.
De Gasperi jev i ljudje bi utegnili ugovarjati, češ da imajo Slovenci danes svoje ljudske in srednje šole, ki jih pod fašizmom niso imeli, da se je torej njihov položaj bistveno izboljšal. Res je, da ima mo danes svoje šole, toda Democrazia Cristiana ni na naši zemlji doslej otvorila niti ene slovenske šole, nasprotno, vsi njeni napori grede za tem, da bi njih število čim bolj zmanjšala, kakor dokazuje uničenje slovenske šole v Krminu. V Beneški Sloveniji, kjer je De Ga&peri suveren gospodar, ni dovolil in noče dovoliti tamkajšnji manjšini niti ene osnovne šole. Krščanski demokrati v Trstu vi-
dijo'pa v slehernem šolskem vrtcu, ki ga slovenski starši zahtevajo za svoje otroke, težko krlvicb, storjeno italijanskemu narodu in Italiji, Tako je njihovo krščansko pojmovanje o bratskem sožitju, med narodi».
Nato je g. dr. Besednjak dejal, da Democrazia Cristiana dobro ve, da so fašisti na Tržaškem in Goriškem oropali Slovence vseh njihovih gospodar-
skih ustanov, jim odvaeli ali uničili številne prosvetne domove in vzgojne zavode. Čeprav so to zločini, se ni do danes našel v omikani in katoliški Italiji niti eden odgovorni politik, čigar krščanska vest bi se zganila, dia se vsaj delno popravi storjena škoda in krivica. De Gasperi odreka Slovencem celo pravico, da bi iz lastnih sredstev ustanovili še tako
skromen denarni zavod: ter jim s tem jemlje vsako možnost ■slehernega gospodarskega razvoja in napredka. Hkrati pa pokupujejo z italijanskim denarjem slovensko kmečko zemljo na obali med Devinom in Barkovljami ter izvajajo italijansko kolonizacijo slovenske tržaške okolice. Takšni so katoliški nazori krščanske demokracije o njenih bratskih odnosih do slovenskih sodeže-lanov.
Bistvo politike, ki jo stranka italijanskih katoličanov na Tržaškem zzvaja do Slovencev, je v tem, da se z vsemi sred-
Dr. E. Besednjak.
stvi upira spremembi tudi naj-zloglasnejših protislovenskih zakonov iz dobe fašizma. Krščanski demokraciji se zdi n- pr. najbolj pravična in naravna stvar na svetu, da bi slovenščina »stala za večne čase izrinjena iz javnega življenja, da bi
Zahtevamo z vso odločnostjo, da se končno ostvari STO po duhu in besedilu mirovne pogodbe z Italijo s potrebnimi jamstvi sosednih držav za njegov mirni razvoj in obstoj Zahtevamo od ZVU, da takoj uveljavi popolno enakopravnost Slovencev z Italijani, ki je zasidrana v splošnih človečanskih načelih in uzakonjena v mirovni pogodbi z Italijo - Zahtevamo, da se uvede slovenščina kot državni jezik tega ozemlja
bila za vselej prepovedana na sodnijah io. v vseh uradih ter dobila tako žig manjvrednega in neenakopravnega jezika in podrejenega in manjvrednega naroda, ki je tujec na roahi zemlji.
Dr. Besednjak je nato obsodil in ožigosal katoličana Palutana zaradi njegovega znanega ukaza1 glede uporabe slovenščine v podeželskih občinah, kjer je med drugim dciočil, da se mora slovensko besedilo v dvojezičnih spisih tiskati z divakrat manjšimi črkami kakor italijansko.
Nato je navedel primer pisanja demokrščanskega uradnega glasila «La Prora«, ki najbolje dokazuje, kako krivičen duh prestaja ■ tukajšnjo krščansko demokracijo. Za «Prorp» naj bi bila za: Italijane krivica, če bi se v javne urade vpeljala dvojezičnost, če bi bili izobešeni dvojezični napisi in če bi dobili Slovenci kakšno službo, t-j. če bi dobili košček kruha na domači zemlji.
Odgovornost tržaške krščanske demokracije je pred sve-tovnp javnostjo tem večja, ker ji j« uspelo podvreči svoji
nacionalistični politiki tudi tukajšnjo italijansko Katoliško akcijo ter jo pretvoriti v politično orožje zoper katolike slovenske narodnosti.
Po vsem tem. je zaključil dr. Besednjak, se nihče ne sme čuditi, če se slovenskih množic ob misli na povratek Italije pola-šča pravi'strah in trepet ter se zato odločno in obupno borijo Za spoštovanje mirovne pogodbe. Za: ta strah niosi vrhoma mero zgodovinske' soodgovornosti politika, Alcida De Gasperija in njegovih pristašev na Trza škem.
DR. B. AGNELETTO ZA SLOVENSKO DEMOKRATSKO ZVEZO:
Vidalijevci v bratskem objemu z italijanskimi iredentisti
V imenu Slovenske demokratske zveze je spregovoril dr. Branko Agneletto, ki je med drugim dejal; «Ko smo dali pobudo za organiziranje današnjega "tabora, smo imeli jasno pred očmi neizpodbitno dejstvo, da sama združeno tvorimo silo, ki lahko kljubuje vsem našim, nasprotnikom- in sovražnikom. Zadnja leta so potrdila, da je italijanski imperializem vedno isti, pa naj se skriva pod črno srajco Mussolinija, pod' zastavo Togliattija ali pod krščanskimi načeli De Gasperija. Danes vidimo, da mržnja, ki je kruto prišla do izraza v dobi fašističnega nasilstva, traja ,še danes.
Ta njihova , rnržoja se stopnjuje iz dne va v dan. Uradno sicer ne govorijo o potrebi zatiranja Slovencev in gre njihova borba proti STO, v katerem vidijo jamstvo za naše pravice. Vsa gonja proti STO pa izvira iz strahu pred Slovenci. Tega se oni boje. Jih želimo morda uničiti, podjarmiti? Ne! Enakopravnost obeh tu živečih narodov: to je strah, ki jim, ne da spati!
Sedaj ko sm0 tu, ko strnjeni nastopamo v obrambo naših pravic, ko -mo vsi skupaj zagrabili za baklo naših bazoviških junakov, ko smo se znašli v odločilnih trenutkih borbe za naš obstoj, sedaj čutijo, da je veter zopet zapihaj v naša slovenska jadra in v onemoglem besu stiskajo zobe«.
Dr. Agneletto je v nadaljevanju svojega govora dejal, da moramo pokazati, da smo tu, da tu živimo, če hočemo doseči enakopravnost, ki je naš cilj. Zato pa nas morajo nesporno predstavljati naši ljudje. Pri tem je omenil -tališče komin-formistov, ki jih že pri prejšnjih volitvah niso šteli niti med slovenske glasove, niti med: glasove za neodvisnost STO. Zato je problem vidalijevcev pereč m mu moramo priti do dna. da si borno na jasnem, kdo so ti ljudje. Pri tem moramo ločiti med njihovim vodstvom in pristaši. Iz triletnega opazovanja obnašanja kominfomvistov v občinskem svetu smo prišli do zaključka, da je obramba STO samo krinka, pod katero skušajo skrivati svojim pristašem svoja mnenja. V miljskem kominformističnem občinskem svetu se ne more govoriti slovenski. V tržaškem občinskem svetu so se kcminformovci vzdržali glasovanja, ko je bilo treba nastopit; proti italijanski iredentistični resoluciji. Pri zadnjih demonstracijah *o se našli vidalijevci v bratskem objemu z iredentisti.
Pri tej igri z naivnimi slovenskimi pristaš; pomaga Vida-liju vodštvo slovenskega dela njegove stranke. Teh nekaj vi-dahjevskih pomagačev, ki vodijo za nos del našega naroda, je treba enkrat za vselej prikazati v pravi luči: oni vede in hote zapeljujejo naše ljudi. Trkajo se na svoja prsa, ko govorijo o obrambi naših pravic, v resnici pa izigravajo in ovirajo naše poskuse za obrambo naših koristi. Zadnji dokaz temu
Tako *o včeraj iz*ie«ne oaaovsfce uRce; Posamezne skupine iz vseh krajev ozemlja so se tu aMvade v mogočen veletok
praznično rsnpotočcnih slovenskih ljudi.
je, da so v kritičnem trenutku pognali v zrak skupni odbor za naše šolstvo.
Nag skupni nastop je razkačil na eni strani Italijane, na druigj kominformovce. To je najboljši dokaz, da je ta- skupni naston pravilen. Čeprav nas ločijo razni politični nazori, smo Slovenci in imamo skupno nekaj velikega: obrambo živ-1 jenskih interesov našega naroda.
Nevarnost, ki nam preti, nas je povezala. Fašistično-iredenti-stioni sklepi sq nas združili v borbi za STO, kateregav ohranitev pomeni za naš narod teh krajev: «biti ali ne biti«.
Jugo&ovamki narodi so pred vsem svetom izjavili in za) to jim gre naša odkritosrčna za-hvala, da stoje danes glede STO na istih pozicijah in da so pripravljeni podpirati tržaške
k teh njihovih napo«
Slovence ■rih,
K Londonu je sedaj naša skupna delegacija, delegacija vseh tržaških Slovencev in vseh- italijanskih strank, ki so za STO in mi ji z našim nastopom dajemo svojo podporo.
Vsi smo tu, le nekaj jih manjka, malo, kljub temu nam je zanje žal. Kdo so tisti, ki v tem usodnem trenutku, ko je na tehtnici ohranitev STO, še niso mogli premostiti svoje ideološke zagrizenosti, da bi se pridružili skupni fronti, ki nastopa danes doma in v Londonu za ohranitev STO? Ce bi kominforrnisti zares bili za uresničenje STO, kot v Trstu prisegajo, bi trenutno opustili ideološke razlike, ki jih ločijo od nas in bi se v skupnem interesu pridružili delu vseh skupin, ki se bore za STO.
V*.
Dr. B. Agneletto.
Dr. Agneletto je natcjŽji da se širijo- glasovi o dogovoru med Togliatti
De Gasperi jem, da ne miniormisti v Trstu sta*’. ; dentistom. Naj bo « Vidalijeva dejanja kazeL < to. Sedaj moramo na bližnje volitve. Od' , v marsičem odvisn3 š bodočnost. S skupni®' ^ moramo vzajemno P sovražnikom STO. da uničili.
11 i
S transparenti in zastavami okrašena mučeniška Bazovica Je včeraj z radostjo š*1
zavedno slovensko množico.
ZGODOVINSKI DA*
V BAZOVl^
Vlado Svarn, zapojel° $0 tf’ ((Hej Slovani». Fesel„veli-navzoči navdušeno - prt-„„.,1 je	,
(’Nadaljevanje s I. strani)
je ljudstvo napisalo, na transparente, to so bile besede, ki jih je ljudstvo najbolj živo občutilo. Tega glasu, tega najintimnejšega čustva naših ljudi, teh zahtev ne morejo preslišati oni, ki bi radi na naš račun ponovno mešetarili v Londonu, te zahteve morajo upoštevati. In prav v zavesti, da bo ta tabor moral mnogo odtehtati, so se ljudje opogumljeni in zadovoljni ter srečni razhajali, prepričani, da niso sami, marveč, da jih odločno podpirajo vsi jugoslovanski bratje.
Prav ta tabor je tudi pokazal vso ljubezen tržaških Slovencev do svojih bratov, pokazal je, da so naše vezi z matičnim narodom tesne in da jih ne more prav nobena sila pretrgati.
Na tabor je prihitelo na tisoče in tisoče ljudi, iz mesta in vasi in povsod so bile velike gneče pred prevoznimi sredstvi, ki niso mogla sprejeti vse te ogromne množice.
Zaradi velikonočnih praznikov ni bilo namreč na razpolago dovolj prevoznih sredstev, ker so bili v mestu razpoložljivi avtobusi mesec in več prej rezervirani za razne izlete. Zato je v oddaljenih vaseh in v Trstu ostalo še mnogo ljudi, ki so zaman čakali na vozila. Vse to še bolj potrjuje veliki uspeh tega tabora, katerega pomen je občutilo vse slovensko tržaško ljudstvo.
V Bazovici je bilo tukoj popoldne kakor na. mravljišču. saj se je ljudstvo zgrinjalo od vsepovsod peš, s kolesi. motocikli, avti in avtobusi, Slavnostno razpoloženje, transparenti, zastave, godba. Povsod isto praznično vzdušje povsod je bilo čutiti, da sc ljudje zavedajo važnosti tega dne, ko moramo svetu
izkričati svoje zahteve in mu jasno izpričati svojo voljo. Po cesti so se pomikale velike gruče ljudi, mnogi so že pred tretjo uro odhajali na kraj tabora k spomeniku bazoviških junakov, tako da se jih je zbralo na tisoče, še preden je krenila tja povorka iz Bazovice.
S povorko so prišli novi tisoči ljudi, ki so nosili velike transparente, na katerih je bilo zapisano■
«Zivel tabor enotnosti Slovencev STOh
Tov. Miro Prešel otvarja tabor.
eZivela enotna antifašistična fronta STO!»
«Nikdar več pod Italijo!)>
((Tujega nočemo - svojega ne damols
«Partizani. branimo naso zemljob)
((Dol s kominformističninti voditelji, zavezniki fašizma!))
((Živela enakopravnost!» itd.
Po prihodu povorke je ot-voril tabor domačin tov. Miro Presl, pozdravil zastopnika vseh političnih skupin in pozval vse navzoče, naj skupno z združenimi pevskimi zbori, ki jih je vodil tov.
unej oiovanm. -	,1
navzoči navdušeno - prisvojeni govoru ie , prt" dal besedo dr. Ton	jgis?1
stavniku skupine n oret)Ol,\r. Slovencev, nato J« -ril v imenu SKOZ, njitn “
bert Besednjak, za	irst*.
Branko Agneletto S DZ ter dr. Jo2t	fron,
imenu Osvobodilne	.
Med govori * vzkliki, ploskan? j«ojf žvižgi dajalo duši * razpoloženja	ni^
da se ne sme k » več Povrniti nnl ^ral Natojetov-P g n„ solucijo. naslovi	j	0
nostni svet OZN,£ ^ fit ni vsebini ob v miroVne ve • podpisnice is r«s j j godbe z ttali}O. P e^di »K cije bodo posluiv	cgtl,
FLRJ in povell Ljudstv%.
gen. Wintert°nv. g	na
resolucijo odobri ^ gpfe) šenim ploskanl sloVen*-:( f
tudi brzojavi ^ugoc'^
članoma tr.a a„kw ® Londonu tov•	. neie.ttu- -j
<- *• & Potem to «Mnrje bo
zbori še z<.pj« ^ f
nsko»,	.	...
ja
le K
 ..................
8»o»r.c
t»to*
*m
«iffcd9fc fi
pPSSM i vauhcic
Združeni pevski zbori med petjem himne «Hej Slovani« ob otvoritvi zborovanja.
ei>anje s i strani)
'X vdati, t
Podl^^, oz®mliu negovale in "^n dosiLj	u v korist so
?' do en?t odrekale pravi-*	Pravic0
"bn »jvf;. slovenščine v jav-^oriiU’:, Pravico do po-^rocii ?, /	1° Je fašizem
5* zl°Sinsfc»w	„ dvajsetletne-
’ 2emljj	delovanja na
Juriši,'
"Osuth p’
!a*h>lia v ’ -
vm Ji !*> ker
tili n, vemo.
_ tovarišice. dragi fašizma nas v<!t Občutju smo ga že pre--11 ker na lastnih plečih P*st ri^.,?0- da je izraz in
h." rimske., Qa J.e izraz 1n ,* ki s i; ***; osvajalnega du-
s,fatesk > zato da bi iz
baze nada-
^»»vnii. n
i\?SVo^>°^i5ne fronte °*kleva med go-
IfcvM V0rOm'
ss S#"*
. se& Xve: A?B delavec "1 C‘Wek'
S^!.?iiv0ri*SHega Pohiepa in
fcftjje ziast:d? *.ia*e zemlje
v naravno za-v tem se skriva
t> do izraza
nin,. sSrbnn	‘“a‘a	v
coiiM or.an?ripravlienih i
tinskih mZlranih ™ are »ti
v na-in v marčnih PO
v- »n v notranjo-se je bilo prera-v zunanjem
“'"čKh uVin lfa?Srajanjih
e
'^.Voui^ek
V- p°tt«w komed
C? koncern vlade. da fzsili ft«* vb j" °? ameriške m !i	o«	*tallia >ma ve-
C?i° suv."Lhoče raztegni-
hl3 Je. oeprav na na*e Ni)iPo Vojašt Se mu -’e mo-m r^em P°r»zu s NnJS* odnnv ? P°£odbe po-vMiv, *t» to „ f11.1: Rim hoče ^Ula ■ b°če ?°drocje svojemu Vj v^jJu da se m-e™,.*; r„
fašističnega jarma. Kdo je že pozabil in prebolel te žrtve? Nihče! Takega gorja ni mogoče pozabiti. Pa tudi rane so še vedno odprte, boleče. Samo Primorska je dala na desetti-soče borcev, od katerih je padlo na bojnem polju preko 42 tisoč. Kdo bo obujal spomine na požgane domove, na ječe in internacije po vseh italijanskih in nemških taboriščih in mučilnicah? Tem žrtvam in naši odločni, požrtvovalni borbi skupno z demokratičnimi Italijani in predvsem z bratskimi jugoslovanskimi narodi, se moramo zahvaliti, da tu ni več Italije, da se ne bo več vrnila, dokler bomo složni in odločni ter dokler bomo imeli podporo močne in enotne Jugoslavije. Povejmo vsakomur v obraz, da kdor dela zavestno ali podzavestno za povratek tega ozemlja pod Italijo, je izdajalec vseh žrtev, je izdajalec koristi tržaškega prebivalstva in predvsem delovnega ljudstva, je hlapec rimskega imperializma. Ali ne mislite tako slovenski kominformisti, ki v dobri veri sledite Vidaliju?
Kljub žrtvam smo bili po končani narodnoosvobodilni vojni osleparjeni za zmago. Postali smo žrtev mednarodnih intrig, interesov in odnosov sil. Z našo odločno in požrtvovalno borbo smo uspeli šele preprečiti, da bi to o-zemlje ostalo pod Italijo. Usta. novljeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje kot. rezultat naših naporov in žrtev in paradi dejstva, ker tu na slovenskih tleh živita dve narodnosti.
Tržaški Slovenci pa tudi demokratični Italijani smo sprejeli povo državno tvorbo, prepričani, da nam bo omogočen v tem okviru naš nadaljnji razvoj in nacionalni obstoj. Toda komaj so se posušili podpisi 21 držav na mirovni pogodbi. že nas je presenetila vest o zloglasni tripartitni noti. v kateri predlagajo tri velesile, da pride to ozemlje ponovno pod italijansko suverenost. Ta diplomatski akt. ki je sicer izgubil na svoji aktualnosti po resoluciji Kominforma in zunanjepolitični preorientaciji Jugoslavije, je vendar imel težke posledice za uveljavljenje določb mirovne pogodbe giede STO kot neodvisne in suverene državne enote. Nasprotno. kršeč mirovno pogodbo. se je to ozemlje vedno bolj vključevalo v Italijo.
Kakor rečeno, marčni komediji, ki naj bi bila nova etapa našega zasužnjevanja, seje pridružilo’ tudi vodstvo tržaškega kominformizma z- Vida-
lijem na čelu. Ti izdajalci so skušali pognati tržaške delav-ce v stavko, ki so jo organizirali iredentistični fašisti, da bi tako dali množično osnovo italijanski diplomaciji za izsiljevanje novih koncesij, o katerih sem že govoril. Tržaško delavstvo, ki se je dosledno in junaško borilo za pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ni nasedlo pozivu. Odšlo je kof običajno na delo. Jasno je. da se ni moglo priključiti fašističnim manevrom, ker tržaški delavec noče in ne more hoteti, da bi to ozemlje zopet prišlo pod Italijo. Tržaško delavstvo je sicer pokazalo, da ni bilo in da tudi nikoli ne bo hla-
,rnesta v upra-
^ati!te^ebtizm^U Predstavni. 'k(>i«»ra!n v ‘ njegovim >•? * na?? .^ncesije bi nriu ^ Slovenci? n„ hkštoi * ' brutalnejše
h^lhv;h prav j cit Ha' • Prizna-Sc Pom^ ? ah)' na te3 sedaj us? Jegalizira-^sPoa 2*asti ,? arlenega po-
i rsk t lU,Pravn"m m
S n* P0*žaja v°Čiu' leSa'
?asProtju3 ; kl v jaht''* lt???odbe / it ,10m mi‘ L .	v J* 'il]0, V«ka
? "c.v, katerem la1®ri kph ob-S.C«<V’ *f«ba kjJrti1 Posočju >ČV dr>' 3* Oliv« J” mirovne
PotfDkn,"k intere' in or “'f.mc mirovne
*ot ,* oviraPrtdvsem Jugos'* , trjj.Ooicča miC<itvaTit*v STO daSl0Venei?nAlP°'k«<lba'
• u 2	opomin
» ?rirn°rski	Sospo-
iti0 bs°da n Siovence in
^?^,Pod8fe«|Pa-
s	«bčutin?i	Ysaka
bj.lvela *lo^inov u- ,danes l to	ki	jih je
»>!iktsh .n1 in mučiiaiisti P0‘
konhna V ^»li
s fesr«,n-
0>l»i
štorij fronto.
S?asVtMni' ki herodnoo^vm ^ nJ,ludstva 2ahfevala '<no ^love^a ORromnega rešili itJ fev- zato ‘lalijanskega
dajalec interesov delavskega razreda temveč tudi kot hlapec italijanskega imperializma.
Vidali kriči in v volilni kampanji se bo še bolj razkričal. da je za ostvaritev STO. Tako bo kričal. Toda kdo mu bo še nasedal? Kdo ni ;e izpregledal njegove dvolične politike? Kaj pomeni imenovanje guverner, ja, združitev obeh con, če temu dodamo misel «o boljši rešitvi* ali «e poi si vedra« ali «bisogna sbloccare la situazio-
Za h reva mo, da se korenito likvidira s preostanki fašistične zakonodaje in da se nam prizna in poravna milijardna škoda, ki jo je fašizem povzročil našim gospodarskim in kulturnim ustanovam - Zahtevamo, da se enkrat za vselej konča z diskriminacijsko politiko na Škodo slovenskega življa tega ozemlja -Zahtevamo, da se nam zgradi sredi mesta osrednji kulturni dom in tako omogoči razvoj naše kulture
Vidali bo sicer ponovno potegnil iz arhiva zloglasno psovko o «baratto infame«, da bi z njo še naprej varal tržaške volivce. Toda kdo mu bo verjel še potem, ko je šel v solidarnostno stavko z italijanskimi iredentisti in fašisti, ko je romal po stopinjah Bartoli-ja po Italiji in poveličeval «patriotične manifestacije« v Trstu, ko je besedičil o «Trie-ste italianissima« in poziva! na hitre ukrepe, dokler se Trst ne spremeni v pokopališče Italijanov. Ali ni jasno, da prav Vidali že dolgo časa sramotno baranta z italijanskimi iredentisti in imperialisti za neodvisnost tega ozemlja. Vidali kleveta Jugoslavijo, ko trdi, da prodaja Trst. čeravno je prav Jugoslavija najodloč-nejši in najdoslednejši branilec neodvisnosti tega ozemlja in še posebej življenjskih inte. resov tržaških Slovencev. De. Gasperi je odklonil predlog jugoslovanske vlade za rešitev tržaškega vprašanja, ker hoče izsiliti priključitev Trsta k Italiji. proti čemur se bori jugoslovanski predlog. Jugoslavija hoče sporazum z Italijo, hoče garancije, s katerimi bi se preprečilo enostransko reševanje tega vprašanja v korist ene ali druge sosedne države. Ta zahteva Jugoslavije je upravičena, ziasti če upoštevamo tripartitno noto, sovražno sta-
enodusno podporo in solidarnost pri njihovih naporih v korist tržaških Slovencev. Sto tisoč -— glave množice po jugo-slovanskin mestih in vaseh so govorile za nas. so izražale naša čustva in podprle naše upravičene zahteve. Ali si predstavljate potek tripartitne konference v Londonu brez odločnega stališča jugoslovanske vlade in jugoslovanskih narodov. Pravijo, da se je ohladilo ozračje v Londonu. Ce je to res, je predvsem zasluga resnih opozoril iz Beograda. Mi obsojamo londonsko konferenco, na kateri se mešetari z našimi pravicami in o naši bodoči usodi
ne itd.. Pod temi frazami skri. I ijšče Sovjetske zveze do Jugova svoj pravi obraz, skriva slavije. rimski pohlep do tem svojo pravo politično linijo, ozemlju, stališče vodstva trža-skriva iredentistično imperia- ških komi-nformistov in iredentistično rešitev tržaškega vpra. tistov. Ali ni ravno Jugoslavija sanja.' Skriva svojo linijo, ker dvignila svoj glas proti meše-
Živeli jugoslovanski narodi, ki nas junaško in nesebično podpirajo v naši borbi f
brez prisotnosti Jugoslavije m nas, mešetari se, kakor da bi bili srednjeveški fevd ene ali druge velesile, s katerim lahko razpolaga po mili volji. Nikoli ne bomo pristali, da bi nam kdor koli odvzel za zeleno mizo to, kar smo si priborili z cicžjem v roki na našem Krasu, po tržaških ulicah po .ječah in taboriščih. Nočemo biti predmet za izravnavanje računov med velesilami niti ne predmet- volilnih špekulacij v korist De Gasperijevih klero-fašistov. Hočemo biti , gospodarji na svojih fleh in sami Odločati o svojih zadevah kot enakopravni s tu živečim italijanskim prebivalstvom. Pozivamo zato ameriško in angleško vlado, da prenehata popuščati nenasitnemu italijanske mil imperializmu, ki hoče s politiko izsiljevanja ponovno zagospodariti -na naši zemlji in nas zasužnjiti.
Zahtevamo z vso odločnostjo, da se končno ostvari STO po duhu in besedilu mirovne po-
godbe z Italijo s potrebnimi jamstvi sosednih držav za njegov mirni razvoj in obstoj.
Zahtevamo od ZVU, da takoj uveljavi popolno enakopravnost Slovencev z Italijani, ki je zasidrana v splošnih človečanskih načelih in uzakonjena v mirovni pogodbi z Italijo.
Zahtevamo, da se uvede slovenščina kot državni jezik tega ozemlja.
Zahtevamo, da se korenito likvidira s preostanki fašistične zakonodaje in da se nam prizna im poravna milijardna škoda, ki jo je fašizem povzročil našim gospodarskim in kulturnim ustanovam.
Zahtevamo, da se enkrat za vselej konča z diskriminacijsko politiko na škodo slovenskega življa tega ozemlja.
Zahtevamo, da se nam zgradi sredi mesta osrednji kulturni dom in tako omogoči razvoj naše kulture-
Od teh zahtev, ki smo jih že večkrat postavili, ne bomo odnehali. dokler ne bodo uresničene.
Tovariši, tovarišice, dragi rojaki, strnimo vse sile v odločno in borbeno fronto proti vsem naklepom rimskih imperialističnih krogov in njihovih fašističnih in iredentističnih eksponentov v Trstu.
Združimo se v enotno fronto, dr uresničimo ob sodelovanju italijanskih demokratičnih množic našo osnovno zahtevo »NIKOLI VEC POD ITALIJO«.
Združimo se v enotno fronto, da ob podpori jugoslovanskih narodov izvojujemo naše nacionalne pravice in tako zagotovimo naš obstoj in razvoj.
Živeli jugoslovanski narodi, ki nas junaško in nesebično podpirajo v naši bonbi!
Živela enotnost tržaških Slovencev v borbi za neodvisnost Tržaškega ozemlja!
Živela enotnost tržaških Slovencev v borbi za naše nacionalne pravice in našo svobodo!
Smrt fašizmu - Svobodo narodu!
Spomenik štirih bazoviških žriev - simbolično središče včerajšnjega. tabora.
' Na številne transparente so pribajači izpisali svoje proteste proti Italijanskemu imperializmu in svoje zahteve po enakopravnosti, svobodi in demokraciji.
pec italijanskega imperializma. Kljub temu pa je uspelo Vidaliju ustvariti za zunanji svet videz enotnosti Tržačanov v tako zvanih patriotičnih mani. festacijah pod geslom «Italija, Italija«. Vidali je dal s tem italijanskim imperialistom in Bartolijevemu, četudi solzavemu iredentizmu močne adute v roke, s katerimi se potvarja v zunanjem svetu razpoloženje tržaškega prebivalstva. Vidali se je razkrinkal s svojimi ožji. mi sodelavci ne samo kot iz-
ni še prišel trenutek, da bi se jo upal razkriti pred tržaškim delavstvom in še posebej pred tržaškimi Slovenci, četudi kominformisti, ker bi z njim obra. čunali. Tržaški delavci in še posebej Slovenci, ki v dobri veri sledijo Vidaliju, morajo končno ie spoznaiti njegovo dvotirno politiko in z njo definitivno likvidirati. Kdor zavestno sledi Vidaliju, ta noče STO, ta hoče Italijo, ta izdaja interese tržaškega prebivalstva in še posebej pravice Slovencev.
tar jen ju tripartitne konference v Londonu. Jugoslovanska vlada pod vodstvom Tita je jasno povedala celemu svetu, da ne bo priznala nobene trgovine na naš račun in da he bo nikoli na njo pristala. To stališče so podprli vsi jugoslovanski narodi, (o sta'išče zagovarja tudi delegacija tržaških Slovencev te dini v Londonu, katerim so se pridružili tudi zastopniki tržaških indipendentistov. Naše delegate s ie?a mesta pozdrav-
Velikonočni ponedeljek
u znaimi« miših promeinin m dragih nesreč
hjamo in jim zagotavljamo našo! vajske tračnice. V tem je za
Tudi včerajšnji praznik ni minil brez raznih nesreč, na srečo ne preveč hudih. Tako sta se okrog 12 ure ponesrečila 40-letni Alfrede Bianchedi iz Ul. Marinara 22 in 44-letna Renata Zavarise, ki sta se vozila na svoji «lambretti»: iz ne-pojasnjenih vzrokov se je «lambretta» v Ul. Rossetti prevrnila ter ju potegnila za seboj. K sreči poškodbe niso bi. le težke ter se bosta morala zdraviti le nekaj dni, prvi zaradi poškodb nad očesom, dru. ga zaradi poškodb na glavi.
25-letni Claudio Penso iz Ul. Tiepolo je vozil po Ul. Mira-mare proti Barkovljam; nič b' se ne bilo zgodilo, da ni hotel prehiteti dveh avtomobilov ter je zaradi tega zavil na tram-
njim privozil tramvaj ter avto tako poškodoval, da so ga morali z gasilskim avtom odpeljati v popravilo. Vozač avta. kot tudi vozač in potniki tramvaja pri tem niso utrpeli nobenih poškodb.
Ko je 27-letni Pasquale Pren-nuschi iz Ul. Murat 12 vozil s svojo «lambretto» po Ul. N. Sauro proti Trgu Unita mu je nenadoma prečkal cesto 18-let-ni Ildo Pekulič. Prennuschi se mu je hotel sicer izogniti, pa se mu to ni posrečilo. Ildo Pe. kulič pri tem sploh ni bil ranjen. medtem pa je Prennuschi dobil lažje poškodbe na no-go. Poškodovana je tudi «lam-bretta«.
44-letni Avgust Seleš iz Ul. Veltro 13 si je poškodoval roko, ko je skočil iz kamiona, ki je vozil včeraj popoldne v Bo-ljunec. Poškodba ni bila resna ter je lahko po pregledu odšel domov.
Včeraj okrog 16. ure so poli. cisti zagledali pri Čampi Eli-si možakarja, ki je tekel za bežečim konjem. Ustavili so konja, misleč, da je last. omenjenega. pa so videli, da mož nima dokumentov ter da se po-vrh vsega še zelo sumljivo obnaša. Izjavil je, da se imenuje Ferruccio Goruppi ter da stanuje v Vicolo delle Rose 25. Pridržali so ga na policijski postaji. Njegovo obnašanje na policiji da slutiti, da je mož nekoliko slaboumen. Konj, ki so ga vlovili je rjav.
Se vedno nevarnost
pred neizstreljenimi naboji
Nič hudega sluteč se je 9-letni Pertot Marjan iz Ul. D’Angeli 26 igral včeraj popoldne z nekaterimi svojimi prijatelji na bazoviškem strelišču, ko se je nenadoma pod njim porušila plast zemlje. Kamen ali pa gruda zemlje sta morala pri tem zadeti ob neizstreljen naboj, ki je močno eksplodiral. Marjana so nekateri drobci ranili v čelo in koleno, zaradi česar so ga prepeljali v bolnico, kjer se bo moral zdraviti nekaj dni. Ostali dečki niso bili poškodovani.
V nepretrganih »prevodih so se že v predpoldamkib urah, posebno pa v zgodnjih popoldanskih začele zgrinjati množice Slovencev na taborni prostor.
Trije avti poškodovani
Včeraj popoldne se je zgodila na cesti, ki vodi proti Sesljanu nesreča, ki ni zahtevala človeških žrtev, pač pa so bili poškodovani kar trije avti. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti vozača av-totaksija 30-lenega Nerea Va-lentija iz Ul. Pavia 3, ki je hotel obrniti svoje vozilo po cesti, ki vodi v Sv. Križ. Ker ni dal nobenega znamenja, 40-letni Giuseppe Perko, ki je vozil za njim v svojem avtu tega ni pričakoval ter je zadel s sprednjim delom v omenjeni avtotaksi. Toda nesreč še ni bilo konec, kajti za obema avtoma je vozil še tretji avto, v katerem je sedel Aldo Moran-di iz Ul. Canova 16, ki je se-
veda tudi trčil v avto Perca 1' V omenjenem avtu sta se vozila še Italico Buttolo ter Ca-terina Riccatti, ki sta bila pri trčenju laže . poškodovana. Razen omenjenih niso bili drugi poškodovani, pač pa je bil zelo poškodovan avto Perca in J še bolj avto Morandija. najmanj pa avtotaksi, ki je prav zaprav vso nesrečo povzročil.
Ni dobro igrati
„more" za litre vina
Bolj slabo se je zaključil včerajšnji praznik za 50-letne-ga Jakoba Speha, stanujoječa v bližini Pirana, ki je hotel preživeti v našem mestu nekaj veselih uric. Sel je v gostilno v Ul. Capitelli, kjer si je seveda takoi dobil družbo. Z nekim neznancem sta se zmenila, da bosta igrala ((moro« za liter vina. Teh litrov je bilo menda precej, zaradi česar se je tudi vnel prepir, pri katerem je neznanec s takšno močjo udaril Speha po ustih, da mu je izbil 4 zobe ter mu poškodoval tudi čeljust. Špeha so morali odpeljati na Rdeči križ. medtem ko ni za neznancem nobenega sledu.
Inozemski turisti
prihajajo v cono B
KOPER, 14. — Te dni je prispela preko Milana in Trsta v Koper skupina 46 švicarskih izletnikov. Ustavili s<> se v hotelu Triglav, popoldne pa so si ogledali turistične centre o-krožja. Portorož in Piran. Zvečer so gostje nadaljevali pot v Opatijo, kjer bodo preživeli velikonočne praznike.
Potovalni urad «Adria» v Portorožu, ki je začel delovati »redi prejšnjega meseca, pripravlja sedaj pogodbe, ki jih bo sklepal z inozemskimi biroji za letoviško sezono, ki se bo začela v Istrskem okrožju 15. maja. Dva predstavnika ADRIE bosta odpotovala prihodnji teden v Švico, zapadno Nemčijo in Avstrijo In sklepala pogodbe na mestu. Novost letošnje letoviščarske sezone bodo takozvani standardni izleti po jugoslovanski coni STO in v Jugoslavijo. Sredi maja bo uvedena nova direktna avtobusna proga Portorož - Trst.
CN
Danes, torek 15. aprila
Helena. Gestirad Sonce vzide ob 5.20. zatone ob 18.51. Dolžina dneva 13.31. Luna vzide ob 0.15. zatone ob 8.10.
Jutri, sreda IS. aprila Benedikt, Božislava
( GLKIMUSt E VERDI )
Danes to igralska skupina Peppino De Filippo ponov! « «Karnevalado», ((Obedujmo skupaj« ter «Te pojave«. Danes zjutraj bodo pričeli pri gledališki blagajni prodajo vstopnic za ponovitev komedije »Ni resnica. vendar verujem«, kj bo ob 21. uri.
POMLADNI GLASBENI FESTIVAL 1952
Festival se prične v torek 22. t. m. s koncertom Toffolo - Michelangeli.
Razna obvestila
IZLETI PDT
Planinsko' društvo vabi čla. ne na prvi pomladanski peš-izlet v Miljske hribe, ki bo v nedeljo 20. aprila. Odhod ob 10. uri s parnikom do Milj.
P 1» v
Dne 3. in 4. maja priredi PD smučarski izlet na Platak ob priliki smučarskih tekem. Odhod v soboto 3. maja ob 15. uri.
Vpisovanje do 23 aprila pri ZDTv v Ul. Machiavelli 13-II. od 17. do 19. ure.
NOVE ZNAMKE
Od danes dalje bodo v prodaji pri postnih uradih komemorativ-ne znamke po 25 lir ob priliki pet stoletnice rojstva Leonarda da Vincija. Znamke bodo veljavne za pošto do 31, decembra 1952 za izmenjavo pa do 30. junija 1952. Naknadno bodo izdane še druge znamke za dopolnitev serije.
nočna služba lekarn
Cammeiio, Ul. XX. sept. 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sporeza Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Valmaura 19; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabagha Barkovlje; Ni-coli. Skedenj,
IZGUBLJENO
Ubogi starček Giuseppe Kur ki živi v občinskem zavetišči Ul. Gaspare Gozzi 5 je izgt listnico z osebno izkaznico in narjem med Ul. Settefontane Ul. Donadoni. Poštenega na: telja naproša naj mu vrne \ osebno izkaznico.
Ivan Cankar: izbrana dela II. del. platno 900 lir; F. S. Finžgar: Pod svobod-nim soncem, platno 1000 lir: Louis Adamič: Iz dveh domovin. platno 520 Ur: Matej Bor: Uganke, polplatno 500 lir: Anatole France: Bogovi so žejni, platno 800 lir; Thor Heyerdahl: Sončni tiki. platino 900 lir.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI 1
A D E X IZLETI
ENOINPOLDNEVNl IZLET NA
BloH
Bohinjsko Bistrmo
TRIDNEVNI IZLET V
Zagreb
Vpisovanje od 7. aprila dalje pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5 b - telefon 29243.
JUGOSLAVIJA JE Z NAMI!
\ /Qr i i r Dotok vročega zraka jg Sever*
V r\ r A/l I UB Afr**e' ki Eaičl vso za*
I I \ Lf T 1L hodno Evropo, povrroč.a tudj pri nag toplo vrecrif . Vremapsk* : napoved obeta nekoliko oblačne ji* toplo vreme a acapremeajena temperaturo, Včeraj je bila v Trstu
najvlSja temperatura 17.5; najnižfa pa 10.8 stopinj.
STRAN4
MS, APRILA 1&S2
jtumg *	uftui	Hikkuk	PUM	ttfittM	ittttM	SSinkiii	'i	lij	Inf	,4ŠiH,
SI " lig pl pffl iH JU Siliii fi ^ m n* IH;
ii;iP 1 i
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.00:
Ludwi§ v. Beethoven: »Leano-ra» št. 3, 20,00: Masca^-m: «Ca-vaileria rusticana*. opera v 1 dej.; R.-.
«1 Pagliacci*. opera v 1 dej. — Trst II.: 20.00; A cept Zagrebškega radijskega zbora. —.Trst.' »Trubaslur#, poje A, PerUle. — Slovenija: pulami koncert slovenske orkestralne glasov-
VARNOSTNI SVET ZAVRNIL
vpis tuniškega vprašanja na dnevni red
Čllslcl delegat je predlagati, naj bi se zadeva sprejela na dnevni red ln tozadevno razpravljanje odložilo na nedoločen čas
GNILI PIRHI
NBW YORK, 14. ■— varnostni svet S« je sestal nocoj in pada. Ijeval razpravljanje o vpisu tu niškega vprašanja na dnevni red.
Pakistanski delegat, ki predseduje, je predložil pačit reso« lueije na podlagi katera bi imele azijske in arabske delegacije možnost odgovg.jati pred Varnostnim svetom francoskemu delegatu.
Nato j® Čilski delegat Santa Cruz predložil resolucijo, s katero zahteva naj se zahteva a labskih in azijskih držuv o Tuniziji vpile na dnevni red, torta za sedaj naj se tozadevno razpravljanje odloži
Ob predložitvj resolucije, je čil.-ki delegat izjav;!, da predstavlja ta resolucija poslednji napor njegove vlade, da pčuva temeljna načela, ki daj bodo podlaga delu Združenih narodov. poudaril je dalje, da sre zu načelo svobodne diskusije o vseh vprašanjih, ki jih države članice, velike jn male, predložilo Združenim narodom, in za tradicije, ki jih je v tem smislu osvojil Varnostni svet. Santa Cruz je izrazil upanje, da bo t« dalo možnost Francozom ln Tunizijcem, da uredijo spor na podlagi neposrednih pogajanj brez posredovanja Varnostnega sveta.
Včeraj je nova tuniška vlada prisegla beju. Ja se je takoj lotil dela, da izbere konusljo. kt naj izvede reforme.
Nocoj je bi)a v Tunisu de. monstracija pred paleto ministrskega predsednika Raccou-chea. Demonstranti v> se spo* padli s policijo, vendar pa ni bilo žrtev, Demonstracij* ie bi-u po Zborovanju, n» katerem ie nekj govornik stranke «Neo. destuns pozval navzoče, naj protestirajo proti sestavi vlade, ki so jo vsilile kolonialne obla-
Kdo naj bi nas
zagovarjal ?
Odhod predstavnikov tržaških indipendentističnih nihanj in vseh slovenskih političnih, organizacij v London je' zadel v živo iredentistične kroge okoli Alessijevega popoldanskega ksta sLe ultiine notizie*
•Vpričo dejstva, da so odpotovali v London predstavniki po-hSiemH orposaactj, ki zajemajo vse slovensko prebivalstvo an. iiiv-ameiiikcmi področja Tržaškega ozemlja (izvzeme i slovanske kominjormistej, so si v Le uiti me iiottzie* izmislile nekaj povsem humorističnega-Omenjeni list namreč piše: «Indubbijiriente cjuesiti signori, cijc NON rappreteniUmo real. nierate le aspnrazioni de&li sloveni del TLT, ma seguottg le (jirettive espanr.iontstiche del nazionalismo serbo, a Londra ,-uranno ascoltati, gbehe se non appagati. Pei' il momente, a noi obe perseguiamo un» politica hi r«ce e di concorde corrvi-veflz« di stirpi itn norne deua l.berta, della giusiizia e det re, ctproco rispetto, balau agli očeh) e viden te un fatto solo: che i «rappresi;r4anti)i del popolo ■ lov eno, dir.tro qualsiasi eti-chetta si nascondano, himno in cpmjme il mandanite e l'oW«tti-v*» |inale. Inoltre, hanrno ln, eo. imtTVe (e»»i. nem tutti gli (lavi) 1’odio contro VJtalia... Queslo c il vero pericolo P*2T Ja pace dčll’Oectdente»,
Vso H hinavščina je odvrat-
nu m smešna. Primorsko slo-včrnska ljudstva se je enodušno uprlo poskusa, da bi zahodne velesile kakor koli omogočile povratek Italije v Trst, šovinisti pa lažejo, da to niso težnjo slovenskega prebivalstva, ampak... srbski nacionalizem! Proti term poskusa so šli protestirat a London predstavniki i<teh slovenskih političnih organizacij, šovinisti pa lažejo, da ti predstavniki NE predstavljalo d »lanskih teženj mrega prebi-
i oJ st v a
Kakšne so torej po njihovem icznjc slovenskega prebiinlsrtva na angio-a mertfkem področju •170" In kdo predstavlja te težnje'f
Vidcih; morda, ki se poteguje : a «boljšo rešitev*, boljšo za italijanska Iredentiste? Morda slovenski koininformsti? Slovenski Icominformistični vodi' tel ji ki podpirajo Vintallm, ne
predstavljajo niti teieni zasl e p. lienih slovenskih, kominformi, slov, ki so itak proti povratku Italije , v naše kraje, ampak kvečjemu le same sebe.
Kje moramo torej iskali res. n ene tolmače teženj slovenske* ga prebivalstva na Tržaškem ozemlju?
Mi ne poznamo nobenih dru. yih tolmačev teh teženj, naj, mani pa take druge tolmače, ki bi resnično tolmačili dru-počne dejanske težnje tufcajš-njega slovenskega prebivalstev. In to il preprostega raz/loga, ker tokih drugačnih totrruičed vi.
Te težnje našega prebival, siva Pa ne pomenijo sovraštva do Halije, kakor to skušajo podtakniti tomnisti vrl Ust U ste ultimg notiziee. Naše pre. bivalstvo Italije ne sovraži, ani-rak je vedno odločna odklanja' la U‘ te upiralo, odklanja in te upira, ter bo vedno odkla, vjalo in se upiralo vtekemu poizkusu njenega povratka v te kraje, kjer so še danes vidni sledovi njene ((Upraone* spo. sohrepsti,
AHra ehe spolitien di pace e di concorde aonvivenza dj stirpis!
sta. Danes je Hraukft sNeede-sturu objavila poročilo, v katerem obsoja način, kakalje bila nova vlada sestavljena, in Ppgoje, \ katerih je bila sestavljena. poročilo pravi dalje: «Ta vlada, kj je vsiljena na način, ki mu ni para v zgodovini protektorata, ne bo vlada sprave in upravljanja, pač pa vlada odpovedovanja. Nova vlada ima namen varati javno mnenje in vplivati	na odločitve
Varnostnega sveta O&N- Ta vlada, ki je sestavljena iz ljudi, ki nikogar ne predstavljajo in ki so tudj nekompetentni, bo
omogočila obnovitev nrposred-upravljanja dežele po trunooskih oblasteh na najbolj
kandalozen in brutalen način. Neodestur poudarja, da nova viada ni na noben način kvali fioiranu, da nastopa v Imenu dežele bodl&i na političnem kakor tudi pa upravnem področju*. Poročilo nadaljuje, da stranka «Neodestur» s tem da zavrača trancoskt načrt ustavnih reform kot podlago diskusije, ostaia na svojem stališču in odločim odklanja udeležbo pri mešani iraneasko-Umlški komisiji,
V Nesv Yorku je ameriško društvo za Združene narode protestiralo prelj odločitvi ZDA, da ne bodo podprle tuniškega protesta v Varnostnem svetu. V protestu jc rečeno, da ZDA «l«Wto dsjp vtis, da nameravajo za vsako ceno iti na roko »vojim sočlanom v Varnostnem svetu, in to tudi proti vsaki pravičnosti*,
Britanski delegat se je uprl obema resolucijam* i« dejal je, d* je mnenja, da delegacije, ki jih je francoski delegat omenjal, nimajo pravioe odgovoriti Dejal je tudi, da bj vabilu nečlanom Varnostnega »veta pt-vzročilp podaljSanje razpravljanja, kj bi po njegovem bedj škodilo kakor koristilo.
Pri glasovanju je Varnostni svet zavrnil pakistansko resolucijo, naj bi zaslišali arabske in azijske delegate. Protj sta glasovali Franeija in Velika Britanija, vzdržale so se ZDA, Turčija. Grčija jn Nizozemska.
Nato je Varnostni svet zavrnil tudi vpis tuniškega vprašanja na dnevni red.
Samo 15 sekund
razgovorov o Koreji
PAN MUN JOM. 14. — Da. naanii sestanek odbora, ki ra*-pravija o nadzorstvu nad preminem, je bil še krajši od prejšnjih, trajal je samo 15 se. kund-
Zaveaniki niso še odgovorili na včerajšnje vabilo severne delegacije za obnovitev razgovorov o izmenjavi ujetnikov. Na včerajšnji seji so namreč severni izjavili, da so pripravljeni obnoviti razgovore, ki so bili prekinjeni ga deset dni, da bi obe stranki lahko proučili način, kako naj bi premostili sedanjo mrtvo točko. Severni namreč vztrajajo, da je treba repatriirati vse vojne u-jetnike. Poveljstvo Združenih narodov pa se tej njihovi zahtevi protivi,
V intervjuju z dopisnikom «New ¥ork Herald Tribune* je vrhovni poveljnik oborože-
nih sil ZN na Koreji, general Ridgvvaj-, izjavil, da je zanj vprašanja repatriacije vojnih ujetnikov najvažnejše od vseh spornih vprašanj.
«Zenevske konvencije o vo nih- ujetnikih ne smemo tolmačiti tako, da bi posameznike silili v smrt ali suženjstvo, ki jih lahko doletita*.
Admiral Turner Joy, voditelj zavezniške delegacije v Pan Mun Jomu, se je danes s letalom vrnil iz Tokia v Mun-san, Spremljal ga je viceadnti-ral L,ibhy, voditelj zavezniških predstavnikov v pododboru za ujetnike.
Oh prvi obletnici prevzema poveljstva nad 8. armado na Koreji je general Van Fleet izjavil, da po njegovem mnenju sovražnik lahko sproži ofenzivo, ki bi trajala dva tedna Dejal je, da ima sedaj sovražnik večje možnosti kakor preteklo leto, vendar pa se zdi verjetnost ofenzive v velikem Obsegu vedno manjša. Na koncu svoje izjave je Van Fleet izjavil, da upa na sklenitev častnega premirja. Pripomnil pa je: «Napadalei morajo vedeti, da smo pripravljeni, če mislijo začeti kakršno koli akcijo na fronti*.
Vafdisti protestirajo
proti odložitvi volitev
LONDON, 14, — V obveščenih krogih izjavljajo, da so pogajanja z ggiptom pokazala, da je Egipt pripravljen sodelovati v obrambnem sistemu pod pogojem, da se piiznajo njegove zahteve, t. j. da Velika Britanija izprazne področje Sue'kega prekopa.
Medtem pričakujejo prihod
egiptovskega poslanika A mr paše v 'London, ki bo prinesel osebno pismo Hilali paše za britansko vlado. Medtem se vlada pripravlja na čistko v javni upravi. Hilali paša se je razgovarjal s finančnim in pravosodnim ministrom, zato da se pripravijo zakonski uka. zi. s katerimi bodo ustanovlje. ni posebni «epuracijski odbori*.
Danes se je ponovno sestal glavni odhgr vardistične stranke. Po sestanku je predstavnik stranke izjavil, da bodo jutri objavili manifest, v katerem bo stranka poudarila, da j? odložitev volitev-v nasprotju z ustavo in da predstavlja oviro za uresničenje narodnih teženj. Vafdistična stranka je tudi sklenila, da bo vložila pritožbo pri kralju.
itriikAjm-COč
«P5imke»)
Kratke vesti
\VASHINGTON, 14. — Svetovni pridelek koruze v letu 1951-52 cenijo na 1 milijardo 882 milijonov hektolitrov, to je 189 milijonov 500 tisoč hektolitrov več kot je znašal pridelek v letnem povprečju 1935-38.
LONDON, 14. — Indijska vlada je odklonila dovoljenje dvema znanstvenima ekspedicijama iz Oxforda in Cambridge, ki sta želeli oditi v na Pauch Chul v Himalajskem pogorju ob tibetski meji.
FRANKFURT, 14. — Agencija DPA javlja, da je francoski visoki komisar za Nemčijo odredil zaplembo nemškega petnajstdnevnika «Deutsche Saarzeitung*. ki vodi kampanjo v podporo nemških xahtev nad Posarjem.
Marriman bo baodidiral
za predsednika ZDA?
NEW YORK, 14, — Jutri bodo v New Jerseyu izbirne volitve za določanje predsedniških kandidatov. Volitve bodo po-m embrie predvsem v luči dvoboja Taft — Eisenhmver za določitev republikanskega kandidata.
To bodo jeste izbirne volitve v okviru strank. Doslej je dobil Taft dokaj več glasov kot Ei-
senhower, vendar borba še dolgo nj odločena in prav volitve v N'ew Jerseyu utegnejo prinesti. kot prerokujejo nekateri,
odločilni preobrat. Eisenhower je bil doklej v dokaj slabšem položaju, ker ni mogel tekmovati » Taftom v njegovi izredno aktivni volilni propagand,; v nekaterih državah poveljnik SHAPE sploh ni uradno kandidiral. Poleg tega je negotovost glede njegove odločitve nedvomno kvarno vplivala na njegov, dosedanji uspeli. Doslej ima Taft 201 delegatov, ki s« mu naklonjeni, Eisenhmver pa 88. Vendar napovedujejo, da ho v Naw Jer>eyu Taft dobil sgjao |3 delegatov, Eisenh<wer pa 28. Tudi Tafiovv privrženci menijo, da hi 30ri glasov pomenilo zanj že precejšen uapeh-
Ostali republikanski delegati so praktično že izločeni iz borbe. Med njimi se je najholie držal Rtassen. menijo pa, da .se bu verjetno odpovedal kan. didaturi v korist generala Ei-aanhmverja.
Med demokrati vodi senator Kefauver, Vendar vprašanje določanja demokratičnih kandidatov Je «i rešena, zdi ae, da vodstvo stranke ne zaupa, da bi Kefauver mogel biti re. sen tekmec Eisenhotverju, in •e ozira po bolj ipanih imenih. V tej zvezi so v zadnjih dneh večkrat imenovali Harrimana.
Ce hi se Averell Harrimann res pojavil kot kandidat, bi verjetno na demokratičnem kongresu prodrl in nastopil na predsedniških volitvah kot Ei-senhowerjev tekmec, V tem primeru bi se za predsedniško mesto borila dva kandidata, ki imata v zunanji politiki, ki je glavno bojišče teh volitev, približno enake nazofe. Za isola. sioniste bi tq pomenilo precej, šen neuspeh. Zaradi tega meni. jo, da bo general Mac Arthur, ki zatrjuje, da noče kandidira, tj, poskušal z vsem svojim vplivom podpreti TD a.
Mesta in vasi pod vodo
zaradi velikih poplav v ZDA
V mestu Sioux City je voda dosegla višino osem metrov -ljudi brez strehe - Največje poplavo, kur jih je kdaj bilo
75.O0U ZDA
v
SIOUX CJTY. 14. — Velike povodnji ogrožajo številne kraje v šestih severnoameriških državah. Zaradi tajitve snega so reke Missouri, Mis-sissippi in Red River ter njihovi dotoki prestopile bregove in poplavile na tuoee hektarov zemlje v državah Dakota, Minnesota, Wisconsin, lowa in Nebraska.
V severnem delu Dakot« in južnem delu Nebraske pokriva vqd* reke Missouri in njenih dotokov že približno pol milijona hektarov obdelan« zemlje. Predvidevajo, da bo reka Missouri dosegla v četrtek višino nad devet metrov, kar pomeni, da bo v malo dneh narastla za tri metre In »2 cm. V državah Srednjega zahoda, ki so prizadete po po. nlavah, je okoli 75.000 ljudi brez strehe.
Mesto Sioux Cit v v državi Iow«, ki šteje 84.000 prebivalcev. je sedaj popolnoma zapuščeno- 9e zadnji prebivalci, ki so ostali, .-aušajo postaviti jez proti naraščajoči vedi, ki vdira v mesto in ki bo po računih dosegla višino g metrov, Tudi bližnje mesto South Sioux City v Nebraski, ki Ste-
Neredi v Nazaretu
TEI. AVI V, 14. — Nocoj so uradno javili, da s« izraelske oblastt odredile policijsko uro v mestu Nazaret zaradi spopadov med mladimi muslimani in katoliškimi skavti. Poročilo
dodaja, da je bilo pet oseb ranjenih. Kakor je znano, prihaja ob velikonočnih praznikih v Nazaret veliko število romarjev, jtidovski tisk; javlja, da je eden od petih ranjencev pozneje umrl- Prav tako se zdi, da ie število ranjenih večj«, kakor so uradno javili.
je 8000 prebivalcev, je popolnoma prepuščeno usodi. Do sedaj so deloma ali popolnoma izpraznili 13 mest in vasi. Sedanje poplave v EDA so največje v zgodovini ZDA. V dveh državah so proglasili stanje pripravljenosti, 35.000 prebivalcev v Vouhvil Bluf zapušča mesto. Na drugi strani reke, v Omahj se 7000 ljudi
Sripravlja na izpraznitev. O-orožene patrulje nadzorujejo zapuščena mesta, da preprečijo plenitve. Pri mostovih reke Missouri je voda nakopičila drevesa in druge predmete. Vsako uro vezi vlag r enim samim vagonom potnike iz ogroženih krajev.
Po krvavi revoluciji
v Boliviji
BUENOS AIRES, 14. - Vo. ditelj bolivijskega nacionalističnega revolucionarnega gibanja Victor Paz Eatensore je
sinoči izjavil na tiskovni kon. ferenci, da ima namen prevre, ti predsedstvo začasne bollvij. ake vlade. Računa, da se bo vrnil v Bolivijo jutri. Sinoči je prispelo v Buenos Aires vo, jaška letalo, ki ga bo odpeljalo v Bolivijo.
Stranka, ki jo vodi Estanso-ro, je bila odstranjena z obla, sti preteklo leto z državnim u-darom, ki ga je pripravil vo-jaški odbor. Estensoro je ama. gal pri predsedniških volitvah lansko leto. toda vojaški odbor, ki mu je poveljeval general Ballivian, je takoj po volitvah prevzel oblast.
o sedapji vstaji se trdi, da je bila najbolj jwvava v 404 letih zgodovine bolivijske prestolnice Uradno poročilo pravi, da je bilo 450 mrtvih in okoli 1 800 ranjenih. Toda sam začasni predsednik Siles je da-
nes izjavil, da ni uradnega se, znama žrtev, da pa je bilo po njegovem mnenju okoli 1.000 mrtvjh in 3.ooo ranjenih, Na podlagi drugih neuradnih informacij pa je bilo okoli 3.000 mrtvih, nekateri pa trdijo celo, da jih je bilo 5.000. v prestolnici so zasegli vsa prevozna sredstva za odvažanje mrličev na pokopališče. Bolnišnice so poln« in na stotine ranjencev čaka na zdravljenje, ker so zmanjkale zaloge zdravil ter pričakujejo, da dobijo nova zdravila i/ Argentine in Brazilije.
Erlander v ZDA
WASKINGTON, 14. - Po petdnevnem Obisku v ameriški prestolnici ho žvedski ministrski predsednik. Tage Erlander, zaključil svoj neuradni obisk v Edruženih državah-
Pred povratkom v domovino je švedski ministrski predsednik obiskal tudi ameriškega zunanjega ministra, Deana Ache-sona, ki ga Je zadfžal 'na večerji, sprejet bo tudi pri predsedniku Trumanu, katerega gost bo na kosilu. Nadalje Do Tage Erlander obiskal načelnika ameriške ustanove za državno varnost, Oscar Esvinga in funkcionarje dveh največjih ameriških sindikalnih organizacij, Ameriške zveze dela (AFLt in Kongresa industrijskih organizacij fCIO). Švedski ministrski predsednik bo govoril tudi v krožku pisateljev iz prekomorskih držav.
LONDON, 11. — Kakor poroča uradni list »London Ga. gete# Je kraljica Elizabeta II. odločila, da bodo njeni otroci in potomci nosili ime VVindsor, razen seveda žensk, ki se bodo omožile.
MTTIJBVB OBTOEBE
riinaku občinsko uprave
Demokristjaoska politiko |t v mnogih vzbudilo M do postajajo dostopni celo s« kominfomovsko ?opei|«w
stranka pri .	V’
precejanje k«*e sobno, ker je S stično politiko vzbudila ^ maniših strank.	A,	p.
(Od n»*M* dopisnika>
RIM, 14. — Boli kot poteka rok za vložitev kandidatnih list v onih italijanskih pokra, .linah in občinah, Rjer bodo 35. maja upravne volitve, bolj po, staja položaj zapleten. Glavna pozornost je seveda namenjena Rimu, kJer ie Pred nekaj dnevi pojavil »tari Francesro Saverio Nttti * pobudo za nekake neodvisne listo,
O tej Nittijevi listi .ie bilo mnogo govora, preoej tudi v zasmehljtvem tonu, obenem pa opozarjanja, da se za kulisami skrivajo kontinfovmisti. Danes je bile objavljeno poročilo o ustanovitvi iniciativnega ndbo. ra za sestavitev te »meščanske liste*, v tem odboru je precej znanih pravnikov, univerzitet, nih profesorjev in zdravnikov, od političnih osebnosti pa poleg Nittija tudi vrsta imen, ki so se nekoč udejstvovala v Stranki uDemocrazia del Lavo-r»», ki je kasneje bolj ali manj zašla v kominfornvjvske vode Med plani odbora je tudi Tomaso Smith, glavni urednik kriptokominformističnega lista ((JI Paese*.
Deiastvu, da Je bilo mogoče zbrati za ta odbor vrsto zelo znanih imep, čeprav je komin-formistični izvor pobude bolj ali manj jasen, dokazuje predvsem kako globoko jo nezadovoljstvo s sedanjo demokritjan-rko občinsko upravo v Rimu, v širšem okviru pa tudi z de-mokristjansko politiko sploh. To tudi kaže, kje je glavna nevarnost za De Gaspertia: v njegovi jastni politiki, ki misleče ljudi prej odbija kot privlači, kj jih je toliko razočarala, da ?o postali dostopni celo za ko-minformistifne in neofašistične sirene.
Ce preberemo NitUjevo utemeljitev ustanovitve tega iniciativnega odbora, ne bo težko razumeti tega nezadovoljstva. Obenem nam ka|eio te obtožbe presenetljivo paralelo s tržaško občinsko upravo, razen seveda v točkah, ki %o v Trstu zaradi višjo stopnje splošne civilizacije le nemogoče.
Poročilo (dniejetivneaa odbora* pravi, da je finančni položaj rimske občine pod demo kriatjansko upravo postal skrajno slab in da so dolgovi na-rasth na več kot deset milijard lir. Občinski odbor ie gospodaril večinoma brez rednega proračuna, obračuni pa že od leta 1049 niso bili pregledani. «Sta-Ttdvanjaka kriza, ki 1o zasebna iniciativa delno blaži za premožnejše sloje, čeprav neredno ih brez ozira na regulacijski načrt, povzroča neverjetno moralno degradacijo jn fizično trpljenje velikega dela prebivalstva, ki se mora še vedno zatekati v jame in votline*, pravi poročilo in tako brez olepšav prikazuje dejanski položaj v ((večnem mestu*.
Tudi v nekaterih drugih večjih mestih je položaj še nejasen. To vrija predvsem za Bari, kjer se namerava del liberalcev povezati z monarhistično akupino PNM (ki je v Neaplju povezana z MSI). Republikanci p« se v Bariju zavzemajo za široko ((meščansko liste*, v katero vabijo sicer «vse demokratične stranke*, ki se pa vendarle zdi predvsem naperjena proti demokristjanom-Kot kale, ima De Gasuerijeva
Uspehi Partizana v Zahodni Nemčiji
BONN, 14. — V prijateljski nogometni tekmi ie beograjski Partizan premagal FR Mann« heim z rezultatom 3.0, medtem ko je predhodno igral neodločeno proti Hamburger Spprfve. rein. Rezultat, je bil 2-2 <0-2)-Na prvi tekmi tvemžke turneje je Partizan premagal St. Pauli s 4-3 (3-3). Zmagovalni gol je dal Milutinovič.
3)1 £ 3||
ANTWERPEN, 14. — V finalni tekmi velikonočnega noga. metnega turnirja je Jtoeta premagal Admaro z Dunaja z rezultatom 2-1 (1,0). V tolažilni tekmi na je zagrebški Dinamo odpravil selekcijo Antvverpna s 51 10-i).
LINA. 14. t- Rratolsko moštvo Madureir* je moralo zara. di revolucije prekiniti svpjo turnejQ pg Boliviji.
Atalanla prva v Cannesu...
CANNES, 14. — Atalant* iz Bergama je osvojila prvo me-sto v mladinskem nogometnem turnirju y Carm/esu z zmago nad istojmgnricim mottvomi s ft-2. Končni vrstrtj red: 1. Aita-lantu. ' 2, Caruvii, 3. Raptd i Dunaja, 4, Servette iz Eenev«.
... Bologna pa v Bellinzoni
BELLINZONA, 14. —- Vretrvi rod na mladinskem mednarod-
nem nogomotnem furnirju:	1.
Bologna, 2. Fiorentirva, 3. Milan 4 Racina (Pariz), 5, a. C. Belllnaona, •- AusAria (Dunaj),
7 F. C. Lud*no, 0. Cantonal, 9l Eimtrecht (Frankfurt). 10. Dreni«, 11, Voung Frilow» (Zuerich), 13. T, C. Sam* Gali.
Meddržavna naoomeliM lekma
študentov
Jugoslavija-Francija 2-0 (1-0)
BEOGRAD. 14. — Študentska nogometna reprezentanca Jugoslavije je premagala v Beogradu po lepi igri študente Francije a rezultatom 3-0 Zupac je dal ob* gel*, prvega v 32, minuti prvega polčasa zadnjega pa v u. minuti drugega dela igre. Francozi so pred vrati preveč kombinirali, drugače pa so igrali izvrstno. Igra je potekla brez najmanjše grobosti,_____
Manchester United dve
točki pred Arsenalom
LONDON. 14. — Roaulteti dsnašnjdi tekem prve angleške
nogometne lige:
Arsenal • Slackpoci *ds B°t-tqn - Fulham 3*1! Charlton -stoke 4-0; Chelsea - Aston Viila 3-2: Derby - Portsmouth 1-0; Liverpool - Manchester Ctty 1*3; Manchester United-Burmey 8-1; Middležbrough - NewQ«stle 2-1; Prerion Tottcnhanv 1-1; West Bromwich - Wolverhamp-
l^a čeju lestvice j« Manchester United z dvema točkama naskoka pred Arsenalom.
Van Steenbergen prvi v
Foubaiiro pred Coppijem
Nedeljska kolesarska dirka Baris - Roubaix pomeni povratek Fausta Coppija na medna-redno sceno. Z osvojenim dru. gim mestom je vlil sebi in »volim zvestim novega poguma, tmsgsl je Bik Van Rteenber-ten, ki Je v zadnjih kilometrih uspel najti ishod is Številne -kupine ter j« skupno « Coppi-lem prišel sam do stadiona, iDer je * dvema dolžinam* ko-lesa naskoka tudi gladko srna, gsl.
Nejasen vrh v slovenski nogomtlni ligi
Rezultati slovenskega nogometnega prvenstva: Korotan , Rudar 4.1 (l-tli gelezničar L),. Mura 2-2 (3-11; Kladivar - Re. le«ničar Maribor 34) <0-0); Bra. ntk - Odred 9-3 (1-8),
Lestvica:
Odred	3	3 1 l 20
Branik	5	3 11 13
Korotan	5	3 14 13
Železničar M. 5 3 1 1 12 Rudar	5	3 0 2 «
Nafta	5	3 0 2 8
Železničar M, 5 13 3 Kladivar »113 Mur*	5	0 3 3
Bloga	5	0 14
H 7 a 7 ti 7 a 7 S 8 8 7 8 S 13 4 3 8 3 5 18 3 1 14 1
MONTKRUX. 1A — Rezulta. ti tekem »turnirja nacij* v ho-keju na kolescih: Belgijskem-člja 8-3, Svlca-Holandska 7-3, Španija-Anglija 4r3. Portugal-Ska-Italije 2-3, Fortugalska-An-glija 54), Italija-Holandsk* 0-3. Na vodstvu sto žlpanija in Pop, tugalska e 10 točkami. Bpanl-ja je odigrala eno tekmo manj.
Borletti Italijanski prvak v košarki
Rezultati itslijanrirega koter. k&3^ato(£i» ptfvemtvji: oaru GaUarotese 47.33; TrionUna — Pavia «0-88;	tt*!*	” Vare«
87-40; Rom« — Vlctem 52.38; Gire — Rever 44-40: BorletH — Virtus 84-83, 8 to aednjo tekmo to Bartotti I4 Mil««« postaj, državni prvak.
ZAČELO SE JE ITALIJANSKO
PRVENSTVO V TENISU
NBiiriiiakovm doiiii
RIM, 14. — V Rimu se j« začelo italijansko teniško pri venitvo. Največje presenečenja prvega dne j« bil poraz Jugoslovana Branoviča, ki 5« izgubil po petih »atih ostre borbe proti drugorazrednemu Laisarinu ia Rima. Gledalcev je bilu 300«. Prvi resultati;
Lazzarino (It.) '■ Branovič (Jug ) (M (N 6-4 3-8 Morea (Arg.LMedici m.) M M 8*3; •Koch (Nem,):Guercil«na (It.) fi-4 8-1 8-1,
$«h
Jugoslavija'Belgija 8-1
NOVJ SAD, 14 — Jugoslavl. I* vodi proti Belgiji po prvem kolu meddržavnega šahovske-ga dvoboja ; 8-1,
Rezultati; Pirc - Q'Kelly re« mi v 23. potezi, indijska o* bramba; Matanovič - Van Vug remi v 29. potezi, ruska parti. ja; Fuderer . Vauhorder preki-
njeno v boljši poziciji za Belgijca, Milič - Van Lenek 1-0. »icilijapska obramhas Udovčič, Wolf l-o, kraljevska indijska obramb*;* Nedeljkovič • Teta. ver 1-0, sicilijanska obramba; Geskier - Karakljajlč 0*1, dam. »ki gambit; Andrto - Vantine 14), francoska igra; Kosemah . Germek 0-1. nepravilna otvori. tev; Janolevič - Van Bell 1.0, španska partija.
Kljub visokemu rezultatu zmaga Jugoslavija ni tako prepričljiva. Nekateri domači igralci so bili precej nesigur-ni in meztoma eelo niso »aslu. tih zmage.
Kljub porazu položaj Triestine ul mnogo slabži
Nedeljsko 28, kolo italijanskega nogometnega prvenstva j« stvari 1« Še zamešalo, Ne sicer pri vrhu, kjer ja Juventus kljub neodločenemu rezultatu proti Lucchese trdno n« vodstvu s petimi točkami nssko, k« marvea pri dnu. Poleg, Le. gnana, ki je že obsojen na izpad, je teoretičnih kandidatov z« podobno usodo kar osem. Med njimi vodi Bologna s j« točkami, najslabse pa stoji A. talenta.Jkt jih im« samo 22.
Triestina je visoko izgubila v Torinui 5-3. Taktična varianta z Eorzinom n« mestu levega defenzivnega polkrila in drugimi podobnimi rošadami
AVTOMOBILIZEM
Ascari najboljši v Pau
PAU (Francija), 14- — Alberto Azcari j« zmaga) n« prvi od ozmih avtomobilskih dirk za Veliko nagrado Francije, v treh urah J« Azcari prevozi) 273,805 km povprečeno 01,101 km na uro. zmagovalec Je prevzel vodstvo takoj v estet-ku in ga obdržal do konca. Dvajset minut pred koncem tekmovanja je aaradi defektov odstopu Gigi Villoresl in je po. tem dirk* iagubtl« na zanimivosti. od sedemnajstih tekmo-valcev j* n« cilj prišlo osem. Drugo mesto je aavzel Louis
Rossier, ki je vozil kot Ascari avtomobil znamk* Ferrari. Njegova povprečna brztna: 87,940 km. Tretji Jean Behra, četrti B»yol.
Gordien v disku: 55.43
SANTA BARBARA (Kalifornija), 14. — Svetovni prvek v matu disku Fortune Gordien je dosegel najboljši letošnji rezultat v EDA a metom »8,42 m Gordienov svetovni rekord snala 50.67 m.
ni prinesla uspeha. Dobro razpoloženi Torino je s svojo p»o-dorno igro z lahkoto prihajal pred gol in bil petkrat uspešen Prihodnjo nedeljo igra Triestina doma proti Padovi in ima možnosti na zmago preti moštvu, ki mu prav tako voda sega do grla. Lucchese bo igr«, la svojo tekmo v Milanu proti Interju, Atalanta v Rimu proti Laziu; obe tekmi pomenita za gostujoče skoraj siguren poraz in torej uslugo Triestini.
Preseneča poraz Interja v Comu. laid tekem in lestvica:
♦Bologna - Spal	1-1
•Como - Jnter	2-1
♦Legnano - Lazio	l-l
♦Lucchese . Juventus	(VO
♦Milan - Napoli	3-2
♦Padova - Fiorentipa	1-1
Pro Patria - ♦Palermo	3-1
♦Sampdoria . Atalanta	8-2
♦Tortno - Triestina	»-2
♦Udinese - Nevara	1-0
Juventus
Milan
Inter
Lazio
Fiorent.
Spal
Napoli
Sampdorif
Novara
P. Patria
Palermo
Bologna
Torin«
Como
(Tdinese
Lucchese
Triestina
Padova
Atalanta
Legnano
28	31		a	78	as	47
20	1«	10	3	«7	28	42
28	17	0	7	ti«	27	39
20	11	11	7	4«	3«	33
29	ia	a	9	38	28	32
20	U	10	H	42	3(1	33
29	13	g	11	45	33	31
29	H	H	10	37	81	30
29	n	8	10	45	4«	30
20	8	11	9	3«	80	29
29	a	10	in	33	39	28
29	0	H	12	30	39	24
a«	u	8	11	30	30	2«
21)	11	3	ia	38	53	29
80	a	9	13	34	61	25
19	H	a	13	2«	37	24
30	8	H	14	94	48	24
29	8	a	13	M	52	24
29	8	«	15	31	49	23
29	2	7	30	2«	67	11
BUDIMPEŠTA, !>•'iflsšč ske oblasti so ukazale« lavska stanovanj«, » )m SnL
jp v Mišini tovarn v
Szahoyani. sprew«nljo V ^
za namestitev l^Tubteh F bodo prisilno delal* #■ varnah. Zaradi Javaka stanovanja *Pr Mjri(fit v riavbe * sobam1 te * ■" do šestdeset. <>»**>’
v posteljah n« ^ve na
KINO
V TKSt,;
Hossetti, 16.00,- »Veliki Mario Lanza.
Excetsior. 15.30: «D*v«d i» bea», G. Pečk,	^
Nazional*. 16.30: (iKr»)K* r tov*, J. Pete«.	junr
Fenice. 16 30: »dolina nja*. R, Walker In Filodrammatico. IS0®- * sanje*, W. Chiarl.	Krlyi
Arcobaleno. 16.00:	«BV0f
Artuja*. Bi« Cr0Sby'
Astra Rojan. 16.30: »Nte« jo in zoro*, M.	Števen ,
Alabarda. 16.00: «N*8*f Rio*, Jane Povvell.	p
Armonia, 13.30:	»Ljub®
ugonabjja*. W, Chlte« ^ ji-
Ariston. 16.00: «N'ikoll *,
1* tako lepa*, X- CUteLf Aurora, 16.00: «AO», ^ Sko», B. Hutton.	jF'
Garibaldi. 14.45: »Opnf s, Mac Nally,	jjgž
Ideale, 16.00:	«Vollk>	V**
Bob Hope,	jušd1’^
Im pero. 16.00: »Alk* V svetu*.
Rali*. 16.00: »Nesreč« iSn A. Fabrizi in P. D* tf&l Kino ob morju. J*0®" kri*,	^
Moderna, 16.00: «Caj ° Savana. 15.00: »Za re** ja», E. VVilliams.
Vi ate, 14,30: ,(Korv-tU# ^ ci na glave*.	j0
Vittorio Veoeto, 15-30’ me, gospa*, L. YouM- ^ Azzurro. 16.00: »Napad1® Vlak*, S. Mc. NaBri Belvedere, 16.00: cChačdLi# nertto proti nevidM**1 oi Marconi, 16.00: »Obilo č Massimo, 16.00: »Bil J* da», WL Ohiari.	1	f
Novo cine. 16.00: «0»^ čiji*. Aldo Fabrizi.
Odeon, 16.00: »O. K,
Radio. 14.00: «Zaseds»* ^ ^ f Venezla. 16.00: »TrdnJF*
(*a», D, Lainour. ^ fr Vittoria. 16.00: »KavW'f ro-zahoda*, J. W»y0Cl
RADIO
Jueo»boVA>Lf* »JttN« '»' H * c
254,6 m ah U7® y TOREK. 15. spri» j
6.45 Jutranja * .last*3-.ist^-
ročila. 7.15 JutranJ* »L PoroCila. 13.45 14 00 Igra orkester J«" paje ^ roza. 14.35 Samospev v, dina Olta, 18 00 1^*3. K thoven:	«Leonor»»	.	poj«	«•
Kulturni razgledi. dinskii zbori. 20.00 v 1 ^ vaileria rustlcsn#*, p‘eiia^jiS R, Leonravallo »I te. pof®^
v 1 dej. 23.05 ZadOJ*
I K » r *
306,1 m a4i 000 K_ JU,^J
7.15 Porodiš glasba. 11.
12.00 Novi ga nekaj, lž-40
7.30
30	Z3
svet,
Glasba po žel-,ah;,Jrt d^arif 14.15 Dnevni Pr« f m** 1V Glas Amerike. I*-1 ^hk' y Koncert st. L
dlje. 19 00	pe	FallV
- 30. lekcija; na’‘"vrtovih ^ čl v Španskih 9<5 Zmerni rtent /a,rebs'‘
80.00 Koncert ^ A*u>> rf Oljskega J,;,ora ke5tri- 2' Orj
tazije. 21 conda — *-	,«
časni ritmi- J0a* polnočna S,a
Dl**1
ln ?' porPČ'ila'
ster- I0 00 .LjItoriJ*- 3
Prenos 1» Av** jiasn01
eert. 20-00	11 I J ®
** ° V , m ^ S'
337,1 W' ^itne ^A ,2.00 &im(o0'f^2.3O3®
u
lami	17.1?
Dvorakovih
dte onopi«;
P	^	por<&
UjuBlja03- »
Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg, urednik STANISLAV RENKO	-	UHEUNIBTVO. ULICA MONTECCH1 «. I. Ul	"«* ^- 'TriefO« «W.IHMIUZ
In 64-638. - Pegtnl predal 602, - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA «.	20.	- Telefonska It. 75-38 - OGLASI:	od g.S8 .	M h	od Ig . 11 . Tel
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlilne v »rini 1 stolpca: trgovski	60,	flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90	lir. — Za	FLRJ.	za vsak mm Strine 1
stoloca za vse vrste oglasov po to din — Tiska Tisksrskl »aved ITT. —	Podri)*.: Oorlea, Ul, a, PslUco t-U„ Tel,	U-S3. Koper, Ul.	Bsttljtl 30l#-I, Tet 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna U00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed Dud. repub,
PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.8374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratične*	r).
Ljubljana Tyrl»v» 34 - tel. 2009 uroči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - UdaJa Založništvo tržaškega
1, Jugoslavija: uv^1 ^'^erns*1** j