Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVIII., št. ZIS Ljubljana, petek 4. oktobra 193$ Gena Din L- *xnaja vsaK dan popoldne, izvzemSi aedeije in praznike. — inaeraa do SO petit arst a Din 2.-. do lOO vrst a Din 2.50. od lOO do 3O0 vrst 6 Din S.-, večji inseraU petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. _ >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Bnafljeva ollca štev. 5 Telefon: 8122, 3123. 8124, 8125 ln 8126 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva Sb. — novo mesto. Ljubljanska ©, telefon' St 26 — CELJE: cel tako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon $L 00, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — Jesenice, ot> kolodvoru iol Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Ilojna v Abesiniji e čete prodirajo v Abesinijo v treh smereh, s severa, ob Francoski Somaliji in z vzhoda Adis A beba, 4. oktobra, d. Vojna z Italijo se je pričela. Dočirn so Italijani prodrli v četrtek do gorovja Musa Ali ob puščavi Danakil in v bližini Francoske Somalije, so včeraj prodrli tudi višje na severu preko meje in sicer v pokrajino Tigre, kjer so bombardirali iz letal mesti Aduo in AdigTat. Tu je prišlo do večjih bojev med abesinskimi in italijanskimi predstražami, v katerih je bilo na obeh straneh več žrtev. Istočasno so Italijani pričeli prodirati na jugovzhodu v Abesinijo in sicer v deželo Osraden, kjer je prav tako prišlo do spopadov med italijanskimi in abesinskimi četami. Italijani so torej vdrli na treh straneh v Abesinijo. Vest v italijanskem upadu v Abesinijo, zlasti pa o bombardiranju Adue in Adigrata, je v Addis Abebi zbudila silno razburjenje in ogorčenje. Kot odgovor na italijansko ofenzivo so slovesno proglasili splošno mobilizacijo, za katero je ukaz neguš podpisal ie prej, ki je pa niso objavili zaradi ozi- rov na Društvo narodov. Istočasno je abesinski cesar pzoslal Društvu narodov brzojavko, v kateri poroča o najnovejših dogodkih na meji ter zlasti protestira proti bombardiranju Adue in Adigrata, ki je zahtevalo žrtve tudi med civilnim prebivalstvom, med ženskami in otroci. V Abesiniji je pričelo ponovno deževati. Vsekakor bo to bolj v prilog Abe-sincem. Veliko presenečenje so izzvale vesti, da prodira italijanska vojska vzdolž meje Francoske Somalije proti železniški progi, kjer so se Abesinci še najmanj pripravili na obrambo. Pričakovati je, da bodo sedaj italijanska letala pričela stalno napadati abesinske postojanke. Ob vznožju gorovja Musali so Italijani zgradili veliko letališče, ki bo služilo kot oporišče letalskim napadalnim silam. V Addis Abebi je sedaj že nad 100 tujih novinarjev, dopisnikov agencij in poročevalcev svetovnih listov. Splošna mobilizacija v Abesiniji Addis Abeba, 4. oktobra, o. Kot odgovor na vpad italijanske vojske v Abesinijo je bila včeraj kakor znano, proglašena splošna mobilizacija. Točno ob 11. dopoldne je cesar prvi udaril na boben in s tem po tradicionalnem običaju pozval vse vojaške obveznike v vojsko. Svečanosti je prisostvoval ves diplomatski zbor. Takoj nato je is; Addis Abebe odpotovalo 50.000 vojakov na fronto. Proglas o splošni mobilissaciji prayi med drugim: Italija je v drugo kršila naš teritorij. Časi so težki in vsi moramo biti na braniku svoje države in pripravljeni z vožjem braniti svojo domovino. Voja-x\, poslušajte svoje voditelje, ker mora-•je presna t i napadalca. Vsa javnost je za nas in za našo pravično stvar. Bog je z nami ! Vse bomo dali za cesarja in domovino. Splošna mobilizacija abesinske vojske je zajela 1,100.000 mož. Severni vojski poveljuje ras Tasa; njegov glavni štab je v Gondarju. Njegova vojska šteje milijon mož. Na fronti vzhodno od reke Take je zbrana vojska 200.000 mož pod poveljstvom rasa Sejuma, Njemu se bo pridružil tudi guverner pokrajine Makale s 150.000 vojaki. Tudi vojni minister ras Malugeta bo poveljeval neki armadi. Mobilizacija se vrši v vsej naglici. Tojska 150.000 mož, ki ji poveljuje Mame! Separij, je že odšla na fronto. Italijani o svojih operacijah Ženeva, 4. oktobra w. Tajništvo Društva narodov je objavilo včeraj popoldne brzojavko abesinskega zunanjega ministra, ki prosi, naj se obvesti svet Društva narodov in članice Društva narodov, da je bila abesinska vlada po brzojavki, ki .ie davi prispela od Ras Sejnima, obveščena, da so italijanska letala davi bombardirala Aduo in Adigrat. Pri tem je bilo več mrtvih in ranjenih, »kaj hiš uničenih. V provinci A game se vrši bitka. Na koncu pravi, da pomenijo dogodki, ki so se odigrali na abe-sinskem ozemlju kršitev besinske suverenosti in pakta Društva narodov od strani Italije. Kmalu nato, ko je prispela prva vest o prodiranju italijanske vojske v Abesinijo iz Addis Abebe. je generalno tajništvo Društva narodov prejelo tudi brzojavko, italijanskega državnega podtajnika Suvicha, ki pravi: Italijansko vrhovno vojaško poveljstvo je odredilo vsem poveljnikom na itahjansko-abesinski meji, zaradi mobilizacije v Abesiniji izdajo vse potrebne odredbe za primer nenadnega napada abesinske vojske. Med drugim je bilo odre .jen o, naj italijanske čete zavzamejo ondotne pokra iine. Ker je položaj relo poostril, je bil italijanski korak tem hol i ntemelien. Šlo ie za to. da «ie ustvari nevtralni pas. Odredbe, ki jih ie Izdalo italijansko vojaško poveljništvo, na i se smatrajo zgolj kot strateške potrebe. Po vesteh, ki pribaiak) iz vrhovnega poveljuištva, so italiianske čete zavzel nekatere nove postojanke samo zaradi svoie lastne varnosti. To prodiranje se nikakor ne more kot priretek vojne smatrati, ^akor ie to sporočil abesinski cesar. N°inoveiša brzoiavk«. ki jo te abesinski cesar poslal v Ženevo, se v Rimu smatra kot znamenje slabih namenov. Italijanski komumfe Rim. 4. oktobra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo tale komunike: Proglas SDlošne mobilizacije v Abesiniji pod pritiskom bojevitih duhov voditeljev in podreienih. pomeni neposredno froziza italiianske čete v vzhod-no-afriških koloniiah. Ta grožnja je hujša, ker je iz Addis Abebe prišel glas, da se bo ustvaril nevtralni pas: To je bil samo manever, ki mu je bil namen prikriti vojaške priprave Abesinije. Agresivnost se nadaljuje in prehaja v fazo mnogo širšega obsega, katere nevarnost je očitna. Vse to nalaga potrebo, da se takoj ukrene vse potrebno. Vrhovni poveljnik italijanskih čet v Eritreji je dobil nalog, da ukrepa temu primerno. Italijanske čete zavzemajo sedaj neke postojanke, dalje od naših črt. Sporočilo italijanskega poslanika v Londonu London, 4. oktobra. AA. Včeraj je italijanski pslanik Grandi v zunanjem uradu sporočil britanski vladi, da je vrhovni poveljnik italijanskih čet v Eritreji sklenil zavzet5 — -*^t^ške točke. Sklicanje sveta DN Ženeva, 3. oktobra. AA. Jutri ob 10. dopoldne se bo sestal svet DN. Spričo dejstva, da se je pričela vojna v vzhodni Afriki, je nastalo vprašanje, ali naj odbor trinajstih sploh še nadaljuje svoje delo. Nekateri krogi DN so namreč mnenja, da glede na najnovejše dogodke nima nobenega pomena več, da bi odbor sestavljal kako poročilo o delu za italijansko-abesinski sporazum. Nastalo situacijo naj svet DN na svoji prihodnji seji, ki bo jutri, enostavno presodi in sprejme primerne sklepe. Angleški krogi v Ženevi so snoči izražali mnenje, da bi bilo treba takoj izvajati določbe čl. 16. pakta DN. Bržkone se bo v pričetku prahodnjega tedna sestala skupščina DN. Pravijo, da bo v plenumu Anglijo zastopal zunanji minister Hoare. Baldwin za takošnje sankcije London, 4. oktobra, g. Vesti o italijanskem prodiranju proti Adui so v oficielnih angleških krogih povzročile veliko presenečenje, ker so še do zadnjega trenutka upali v mirno rešitev spora. Menijo, da bo zunanji minister Hoare odpotoval če bi bilo to potrebno. Pariz, 4. oktobra, o. «_Matin« je objavil vest iz Londona, da je Baldwin na seji vlade energično zahteval takojšnje iz\rajanje vojaških sankcij proti Italiji. Eden je ministrskemu svetu sporočil, da Anglija lahko računa na Francijo, čim bo svet Društva narodov sprejel kak sklep o izvajanju sankcij in se bo efektivno ugoto\'ilo. da je Italija napadla Abesince. Vojaška zveza Anglije in Egipta Aleksandrija, 4. oktobra. AA. Cism je prispela vest, da se je pričela na meji Abesinije vojna, je policija izdala stroge varnostne odredbe in zasedla vse strateško važne točke. Zlasti so zastražili egiptsko stran Sueškega prekopa, vzdolž kanere so položeni telegrafski kabli. Generalni inspektor egiptske vojske je z letalom odpotoval v Kairo, kjer se vrši konferenca angleških in egiptskih oficirjev in višjih uradnikov. Arabski listi poročajo, da bo že v bljižnih dneh sklenjena vojafka zveza med Anglijo in Egiptom. Italijanska mornarica na Rdečem morju Port Said, 4. oktobra. AA. Italijansko vojno brodovje na Rdečem morju šteje štiri križarke, pet rusilcev in deset podmornic. Japonska bo ostala nevtralna Tokio, 4. oktobra. w. NTa merodajnem mestu izjavljajo, da bo Japonska v primeru italijansko - abesinske vojme ohranila svojo nevtralnost. Odhod italijanskega poslanika iz Adis Abebe Davi je italijanski poslanik zapustil abesinsko prestolnico — Wa ^anes pričakujejo italijanski napad iz zraka na Addis Abebo Addis Abeba. 4. oktobra. w. Prvi dan vojne so bile razširjene najrazličnejše govorice Med drugim so trdili, da je abesinska vlada zadržala kot talce italijanskega poslanika z osobjem. vendar pa se ta vest ne potrjuje. Sicer je bilo italijansko poslaništvo snoči zastraženo od pehote in konjenice, vendar pa je straža služila le za zaščito. Na postaji je bil pripravljen poseben vlak, na katerem so Italijani davi pod močno zaščito odpotovali iz Addis Abebe. Vsaka zveza med poslaništvom in zunanjim svetom je bila prekinjena. Ev-ropcem je bilo sicer dovoljeno iti v poslaništvo, vendar ga pa potem niso smeli več zapustiti. Po nekaterih trditvah je bilo aretiranih mnogo vohunov in tudi justifici-ranih. teh govoric pa ni mogoče proveriti. Že već časa se je govorilo, da je abesinska vlada zelo dobro poučena o vohunski službi in da bo vlada takoj ob izbruhu vojne nnastopila proti vohunom. Ncposrcda | čj)e utopija. potrditev te govorice je dejstvo, da je v sredo izginilo več znanih Evropcev, po večini neugotovljene narodnosti. Abesinci, ki so obtoženi vohunstva in ki na kak drug način pomagajo tujcem, bodo takoj obešeni. Za danes računajo z vso gotovostjo z letalskim napadom na Addis Abebo. Kljub temu je glavno mesto mirno. Večina Evropcev se je davi umaknila v zavetišča, ki so jih pripravila njihova poslaništva. Nekaj Evropcev je obdalo svoje hiše z globokimi jarki. Postavili so tudi straže. Angleško poslaništvo je v četrtek izdalo več sto plinskih mask. Grška nevtralnost Atene, 4. oktobra. A A. O italijanskem prodiranju v Abesfnijo piše vladno glasilo »Prora«. da bi v primeru sovražnosti na Sredozemskem morju bila nevtnrlnost Gr- Boji pri Adui včerajšnjem bombardiranju mesta Adue je bilo ubitih in ranjenik 1700 ljudi Pfctrfa, 4. oktobra. AA. »Pariš Soir« je objavil snoči v svoji poslednji izdaji naslednjo vest iz Londona: Po uradnem komunike ju iz Addis Abebe znaša število žrtev zaradi bombardiranja Adue 1.700 mrtvih in ranjenih. Posebni dopisnik »Journalav v Asma-ra poroča: Snoči po mobilizaciji v Abesiniji je bilo objavljeno, da je general de Bono spričo najnovejše vesti o umoru nekega italijanskega motociklista odredil, naj italijanske čete prodro preko močvirja ki leži prav na meji. Sredi noči so novinarji zapustili Asm aro, da bi prisostvovali tem operacijam. Napredovanje bi se moralo pričeti ob 6.30. Na povelje generala de Bona sta se dvignili v zrak tudi 14. in 15. bombarderska eskadrila z namenom, da raztrosita po abesinskem teritoriju nešteto letakov, namenjenih abesinskemu civilnemu prebivalstvu. Letala so imela nalog, da abesinskih krajev ne bombardirajo. Ubite le žene in otroci vojakov London, 4. oktobra. AA. Agencija Reuter je prejela o polnoči iz Addis Abebe naslednjo radiobrzojavko: Sedaj se je izvedelo, da so bile ubite pri bombardiranju Adue samo žene in otroci vojakov, ki taborijo v okolici tega kraja. Abesinske protiletalske baterije mesta sploh niso branile. Italijanska letafe so zaradi tega lahko letela prav nizko. Zvečer se je okrog 50 italijanskih podanikov zateklo v italijansko poslaništvo, ker so se ustrašili morebitnih re-p resa lij. V prestolnici so zvečer govorili, da bo osobje italijanskega poslaništva še ponoči odpotovalo iz Addis Abebe. Tudi egiptski konzul je dobil ukaz. naj pripravi vse potrebno, da bodo mogli tudi egiptski državljani, ki bivajo v Abesiniji, zapustiti abesinsko ozemlje, V Ogadenu še ni bojev Addis Abeba, 4. oktobra. AA. Poročevalec DNB je prejel informacije, da v ogadenski deželi ni prišlo do nikake borbe med italijansko in abesinsko vojsko. Italijanska vojska le pologoma prodira na abesinsko ozemlje. Prvi porazi London, 4. oktobra. AA. Retrterjev urad poroča iz Addis Abebe: V porjfle nih krogih izjavljajo, da so rtaRjanskr čete, Id so prodirale proti Agamf (med Aduo m Adjgratom) poražene. Pariz, 4. oktobra p. Agencija »Brt-tish United Press« poroča, da so Italijanske mfanterijske čete, ki so prodirale davi proti A gami, naletele na odločen odpor Abesineev in so se mora k* umakniti. Enaka usoda je zadela tudi vojsko, ki je prodirala proti \e MuBaolirh sicer izjavil v imenu Italije, da bo stoml vse, kar je v njegovi moči, da se vojna ne raasiri na Esro-po. toda Velika Britanija se s tako rxjaw» ne bo mogla zadovoljiti, čeprav kaže a*j-boljšo voljo M sporazum. Za Francijo bo odločitev tem težja in zato pripisujejo me-rodajni politični krogi današnji seji francoskega ministrskega sveta, na kateri pasti odločitev o franooskem stališču, redno veHk pomen. Bolgarski zunanji minister v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p- Davi ob pol 8. je prispel v Beograd na povratku v Solijo bolgarski zunanji minister Kjuseivanov, ki so ga pozdravili na postaji v imenu predsednika vlade pomočnik zunanjega ministra Martinac ter več diplomatov, med njimi bolgarski poslanik Kazasov. Bolgarski zunanji minister se bo danes sestal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem ter bo zvečer ob 23.40 nadaljeval pot v Sofijo. Vašemu dopisniku je izjavil, da je zarota, proti vladi Toseva čisto bolgarske notranja zadeva, v katero ni zapletena nobena rt^ja država, na j mani pe kaka sosedne. Ta izjav-a se strinia s snoSnjo izjavo predsednika bolgarske vlad^ Toseva. ki }e prav lako poudaril, da v zaroto ni zapletena ocr bona tuja s da. To >e najbolj*: deanaotri m razne lažnjive vesti, ki so bile veeraj sir jene v madžarskem tisku. Novi maršal d v« Beograd, 4. oktobra, p. Za vrtilna doiano- sti maršala dvora je imenovan brvAi pasla-nik BoSko ČJolak-Anttć. Sorzna poročila. Ljubljanska borza (Devize z vate*o P^amrjo %t*$o> Amsterdam 29S6.73—3971.J3, — Barl*n 1756.63—1769.60, — Bruselj 738.11—741.17. Curib 1434.22—14*1.29, _ London 70.4.9*— 215.90, — ?Jew Ttev. 225 Doma zgrajeno majhno letalo Zgradil ga je znani športnik Rude"? Zaloker — Letalo stane samo 25.000 Din Ljubijana, 4. oktobra Namesto avtomobila — aeroplan. Ceneje in hitreje. Skoro neverjetno se sliši, pa je vendar res. Zadnja leta so drugod po svetu zaceli graditi letala v »žepnem ob^e^u«. Tako je majhno v primeri z običajnimi, da v resnici zasluži to ime. Zlasti Francija prednjači v tem pogledu drugim državam m ima že precejšnje število takozvanih »Pou de ciel« ali po naše »nebeških uši«. Je to prav majhen aparat z ne preveč močnim motorjem in večjo širino kakor dolžino. Nosilnost je minimalna in je zato uporaben le za krajše polete. Leti pa k;ikor vsako drugo letalo, čeprav počasneje a s prednostjo, da je cenejše kakor avto. V naši dr/avi so prve take aparate nedavno začeli graditi v Osjeku, ka/e pa, da ■e zaradi prešibkega motorja ne bodo obnesli, kajti niti eden od šestih aparatov se še ni dvignil v zrak. Tudi v našem mestu se je našel podjeten mož, ki je kar na tihem začel graditi »nebeško uš". Tovarnar Diaslada in znani športnik g. Rudolf Zaloker, je pred tedni sklenM zgraditi si letalo brez tuje pomoči. Rečeno storjeno. Brez dobrega poznavanja aeronavtike seveda ne gre. G. Zaloker ima legitimacijo. Ze pred svetovno vojno je položil kot amater pilotski izpit, a je tudi vsa naslednja leta budno opazoval razvni aeronavtike in je bil tako vedno »na tekočem«. Njegov sin je vnet jadralni letalec m sta skupno z očetom sama zgradila jadralno letelo »Krjavelj«, ki se je prav dobro obneslo. Za kaj bi torej ne zgradil letala z motorjem? Letalo je /e dograjeno. Lepo mirno Čepi na kolesih v delavnici na Glincah in čaka na francoski motor. Letalo je 3 in pol m doltjo. razpetina kril znaša 6 m, visoko pa je 160 cm. Mere fi-o torej takšne, da bi letalo spravil brez posebnega truda v srednje velik osobo. Ogrodje in krila so narejeni iz smreke in brsta in prevlečeni s platnom. Večja krilna ploskev leži na močnem železnem ogrodju nad sedežem, manjše krik> pa je pritrjeno za sedežem n« repu. Krmarenje je silno enostavno in po istem sistemu kakor pri jadralnih letalih, le, da se vsi prijemi izvrše z roko. Na gornji strani večjega krila sta z dvema močnima vijakom apr trjena dvojna tanka za 23 1 bcncina. Iz bencinskega rezervoarja vodi posebna cevka v motor, ki bo pritrjen na železnih nosilcih, ki drže večje krlo. Zaradi varnosti je del trupa pod motorjem podložen z azbestom, preko njega pa je pričvršćena še pločevinasta plošča z žlebom, da se lahko bencin odteka. Zaloga kuriva zadostuje za tri ure letenja in za daljavo 330 km. Za pogon bo skrbel motor znamke >Ponssard« s 25 UP Motor je dvocilindr. ski in štiri taktna. Omogočeval bo hitrost 120 do 125 km na uro, dvignil pa se bo lahko 2300 m visoko. Ves aparat z motorjem bo tehtal samo 120 kg, njegova nosilnost pa znaša 100 kg, SO kg za pilota, 20 kg pa za prtljago. Vsa dela in načrte je izvršil g. Zalokar sam v svoji delavnici. Vse je zgrajeno zelo solidno in dela letalo vtis izredne si-gunosti. Uporabljeni materijal je stal 7000 Din, motor pa 4500 franc. frankov (13.500 Din). Ako bi ne bilo carine za motor, bi znašala cena kompletnega letala 20.000 Din tako pa bo okol; 25.000, kar je še vedno znatno ceneje kakor avto. Letalo počiva na dveh kolesih, kakršne imajo motocikli, ©ta pa seveda nekoliko manjši. Velika prednost letala bo, da ne bo potreboval posebnega letališča. Krii se namreč dasta obrniti v podolžno smer kakor trup, letalo se priveze k avto, ki ga potegne na travnik. Za start potrebuje le 100 m, za pristanek pa 65 metrov. Taka je torej zgodba najnovejšega letala domačega izdelka. Delo je trajalo komaj 6 tednov. Graditelj zatrjuje, da si tako letalo lahko zgradi vsakdo. Kogar zadeva zanma in si tudi namerava zgraditi podobno letalo, mu je g. Zalokar na razpolago z načrti in tudi nasveti. Nebeška uš čaka edino še na motor. Ko bo ta montiran, se bo g. Zaloker dvigni ako ne bo nagajal dež, s svojim letalom v ^rak. LjuMjorednih dni. V naglici sem mo&eđ voeraj Le površn*) skicirati glavne tri motive: vzgojni Sols-ki, delavski socialni in državljanski politični. Drama pa je preple-;ena še z ljuibezensktma dvema motivama, »nim tragičnim in drugim srečnim, ter je »ploh bogata dogodkov in konfliktov. V :em zadnjem pogrledu je »Drrektor Campa< aapredek po prvencu ^Katakombah«, pri-aaša poleg idejnoeti in aktualne borbenosti tudi dovolj efektne odrske pestrosti m veezkoz zahvalne u3oge. Ne dvomim torej, da pojde Dir. Campa preko vseh naših odrov in morda tudi preko sdoven-skin, mejni-krjv. Osrednij moški osebnosti sta starikavi Campa, tip zagovednega in stremnS-kega srednjesoskega tirana, in mladi profesor Križaj, nosilec avtorjevih misli o moderni spiski vzgoji. o moški državljanski značajnosti in iskreni socialnosti. Križaj zastopa staro, a večno pravimo Goetheje-vo gesšlo: >Bdel sej der Mensch, hilfreich m gut< s oaiTom na srednješolske direktorje. Inšpektorje in profesorje, pa tod i z oziram na vse ljudi. In da vzgaja teror le kreataretvo in da ni lepšega na svetu kakor značaje n mož, ki se ne straši niti osebnih Žrtev *a zmago svobodnega pre- pričanja, je iznova pokazal avtor na oči-vidno naslajanje zlasti miadfll, a prav tako vseh zrelih gledalcev. Poročal sem že, da je bila prav dobra predstava, sprejeta z zadovoljstvom. Le tretje dejanje W potrebovalo še večje naglice v nastopih in napetejšega pogovora, a začetek četrtega naj bi bil brez obotavljanja takpj z nastopom. Tehnično bi bilo ugodneje, da sploh nastopajo osebe, ne da čakajo in »e šele nato pojavljajo-Vsaka pavza povečuje razteglost, ki ni predstavi nič koristna. Milan Sifcrbinškov direktor čampa je Poosebljen paragra^, brezdušen egoist, brutalen terorist, kapitalist, ki pravilno točno označuje sr lega sebe: »Veste, kdo sem jaz? Jaz sem čas, v katerem živite, doba sem, ki vlada!« Režiser Skrbtnšek ga je podajal močno, dosledno, ostro domišljavo in cinično kot tip podleža ta zločinca. Zaslužil si je za svojp odlično kreacijo Poihio priznanje- Bojan Stu-pičev profesor Križaj je bil učinkovit predvsem po svoji mladostni iskrenosti in globokem doživljanju. Stopica, naš mladi junak in ljubimec, ima bogate modulacije, sposoben glas, ki je zmožen vseh izrazov pd šepeta do zvočne vinarnosti. Inteligenten je in topel; le odr ske ru*tive si mora pridobiti še več. V kret njah z glavo in rokami se bp pač sca-som omejil in na zunanjosti bo 6 prakso Jutri premiera sijajnega velefllma v katerem igra *van Možuhin in Tanja Fedor OTROK KARNEVALA Smeh, Hibava, S^la hi soli o. Polagaj več pozornosti. V splošnem je bil prijetno naraven in zanimiv borec. Criavni Ženski ulogi sta profesorica Marija gospe Saričeve in gojenka Zina Suš-nikpva gospe Severjeve. Živčno ubito, mo raJmo in gmotno uničeno nesrečnico Marijo. Campovo žrtev, je podajala naša umetnica z mpčno tragiko- Le mestoma ne dovolj slišno. Prizor z gojenkami in slovo od campe sta bili igralski na višku, študentko delavko je ustvarila Severjeva top lo realistično in docela mtinirano. Govori ca ji je jasna in zvoočna. Upravo kabi netne figure kreatumih, mestoma komic nih vzgojiteljev so ustvarili ga. Polona Juvanova s Kodričko, g. Cesar s prof- Ko-ruzp in še Posebej, kar veeskoz originalno, g. Lipah s prof. Bernardom. V dobri šarži inšpeKlorja se je uveljavil g. Pla-necKv, čisto iz življenja izrezan pa je bil končno zopet g. Brati na stari spiski sluga in živ človek spiske strežnice ge- Gabri jelčičeve. Izmed celega lepega in sočno mladega V. razreda učiteljišča so se živahno udej-stpvale gg. Sravčeva. Lesarjeva in Raj-nerjeva. Režiser Skrbinšek je poskrbel za pravilne dekoracije, med temi zlasti lep salon pri Campi, za vse mogoče šolske rekvizite m pa kar je glavno? za prav lepo, močno napeto predstavo, ki bo trajno zanimal0 h> privlačeva!a. F. G. Tretja dramska noviteta Snoči 6o vprizorili Rožene Begpvičeve igro v treh dejanjih >Med včeraj in danes« v p rev. dr. Ferd Kozaka. Predstave, ki je zopet napolnila gledališče, se je udeležila tudi avtorca, Tudi tu je prpblem vzgoja, kakor v Kranjčevi satirični drami, a postavljen na doni; obravnava, razmerje eodobnib odraslih, otrok, (dveh hčerk) do staršev (dveh mater). Avtorca je tehnično zelp spretna, piše živo tekoč dialog in zna osebe jasno karakterizirati. Njene barve so pastelne in marsikaj je le bolj naznačeno kakor izrazno. Dejanje in osebe z njih življenjem in mišljenjem pa so tipično Zagrebške In le kot take razumljive. Da bi bilo vse to Verjetno m možno, ne vem. ker Zagreb preinalo poznam i vem pa, da se ne morem vzlic svpji skrajni liberalnosti za svobodo hi samoodločbo mladine docela strinjati z nobeno teh mater Odlična mati Marjia je biđa ga. Nablocka ve vsega dogajanja, izvrstna hči Bela ga. Mira r>anilpva, prav dobra zapeljivka Mila ga, Boltarjeva, močan v svoji bolezni — glasbenfk g. Jean, realistično vedra hči va ga. Slavčeva, naravno histereka vdova Vilma ga, Gabrijeačičevi in prijetno natu- ren pr'jatelj profesor p. Danes. Sporedni šarži ravnatelja razuzdanca Krpla in plemenitega zdravnika dr. Stankova sta življenjsko, a lepo zadržano Podala gg. Gre-gortn in Dreuovec. Igro je solidno prestavil g. T. J delo tako lahko od rok. Zakonca Kocjan sta porabila sončni popoldan za kratek sprehod v loško okolico, medtem pa se je pritihotapil v prvo nadstropje uzmovič, ki je najprej s ključem, ki ga je dobri pod sliko sv. Jožefa, odprl sobna vrata in šel na delo. . . S ki jočem, pod prričem na mizi, je odprl predad miznice, kjer so imeli spravljeno Kocjanovi vse domače dragocenosti, poleg tega pa tudi listnico z denarjem. Tat si je prisvojil 43 g težko zlato masivno verižico s členi, ki so nosili krogijice, srebrno Zenitih uro, ki se ja je odvijal steklen pokrov na zavoj, zlato žensko zapestno uro z verižico, opremljeno s koničasto zaponko, gospodov zlat poročni prstan in poleg nega še D ki 700 v gotovini tiko, da imajo Kocjanovi nad 4500 E>rn škode. Čim je rokoma vh svoje delo opravil, je m ranico za-k4eml ki vzel ključ s seboj, zaklenil pa je tudi sobo in izginil, ne da bi ga Wl sploh kdo opazil — pri hiši je bila samo stara gluha mati. — Tatvina bi bila gotovo ostala dalje časa prikrita, da ni hotela soproga ga Frančiška po denar, bas v miznico. Orožniki so pričeli takoj z zasledovanjem. Značilno pa je, da je pustil tat vse ostale predmete v hiši pri miru in se tudi ni dotaknil stare broše, cekina in uhanov. Tudi omare in drugi predali so ostali nedotaknjeni. Škofjeloške občinske zadeve Skofja Loka, 4. oktobra. V torek ob 18. je bila redna seja mestnega sveta v Skofji Loki. Najprej so raz pravijali o proračunu za preteklo leto. iz poročila Jplagajn ka g. Zadneka je bilo razvidno, da je občina dobro gospodarila, saj izkazuje končni obračun 13.271 Din prebitka Celokupno premoženje občine znaša 688.160 D;n. Občinski obračun fn obračun ubožnega sklada sta bila soglasno sprejeta. Občinski svet je nato razprav 1 jal o preureditvi vojaškega pokopališča Ker ga je prevzela v začasno oskrbo Zve za bojevnikov, pozneje pa bo vojaško pokopališče opuščeno in Se preuredi v lep park, le spomenik ostane tam. V zvezi s tem bo pač morala občina stopiti v stik a konzulati držav, katerh vojaki so poko pani tam. — Antonu Kalanu z Godešiča je umoha strela gospodarsko poslopje in na njegovo prošnjo mu je občinski svet odobril brezplačen odvoz 30 voz kamenja e Kametn'-ka. Za Badjurov vodič o skofji Loki in njeni okolici je občina prispevala 1000 Dn. Sprejet je bil tudi predlog, naj se odpravi prehrupno hupanje avtomob listov. K skle pu seje je občinski svet še razpravljal gtle-de počastitve spomina obletnice tragične smrti kralja Mučenika. Seja je b*la ob 30. zaključena. Griža razsaja Sm-ihel pri Žužemberku 3. oktobra Smihel, kakor zmamo, ima svoje ime po farnem patronu sv. Mihaelu, čigar god amo obhajali zadnjo nedeljo. Iatega dne amo imeli tudi tamo žegrianje. TV> žegnanje na mame/DJi praznik samo aa Šmihel, temveč tudi za sosedne fare: Žužemberk, Zapradec, Ambrus in Sete-Sumberg. Ti nafti sosedje so redno vsako leto mnogoštevilno udeleže našega že^nanja. Vsi ti, hkrati s Smihelei, se dobro zavedajo, kaj je treba dati bosru, pa tudi >biirtomc, ki so zelo postrežTfjrvi. Vse tu? je bilo, kot sem rekel, vedno vsako leto. Vsa leta je bila cerkev na praznik sv. Mihaela natrpana do zadnjeg« kotička, pa še ji-h je monailo precej zunaj ostati. Letos pa je bik> čiRto drugače. Nihče od nosm soeedov se ni udeležil nažecra žeerrranja. Se celo nobenega slaAčiAarja ni bilo. Da, Se ŠmihelČanov je bilo komaj dobra polovica v oerkvi. Mordtt bi kdo utegnil reči: >Obe-nem z gospodarsko kr;zo je nesrtopila tudi vjerska mlaČnoeV. To bi bil grd očitek za na$e verne sosede mirne reke Krke. Pravi vTirok temu pa fe na lezi zon griža, ki se je pojavila že pred nrore-oem. pa še vedno razsaja huje in baje. fVv stledioe te bolezni so že sedaj hude, soj je zahtevala že 7 žrtev. Lani jih je umrlo le 6. Žrtev "te bolezni je postal tudi rm£ organi^t Dominik Lavne*. ki ifiuBii mater. bm4a, ženo in pet nepireskrbljenih otrok. Naiistarej-ši je v dvanajstem, najmlajfri pa v drugem lehr starosti. Sicer so nam merodajni krogi poslati brezpiačno zdravnika in avto, da vozijo bolnike v novomeško bolnico, a kljub temu ne morejo zaustaviti bolezni. Da b! bolezen omejili, je zdravnik dajal tri dni zapored še vsem zdravim zdravila proti griži. Kakor pa sedaj vidimo, jih je kljub temu se mnogo na novo obolelo. Zadnjo soboto so jih prpeljali okrog 50 v novomeško bolnico. — V vsej far.f je pa okrog 850 bolnikov. D«a se še kljub temu, da so ljudje dobivali zdravila proti griži, širi bolezen dalje, je vzrok v temu, ker so se merodajni krogi prepozno začeli resno zanimati za bolezen. G. Župnik pravi, da je to očitna kazen božja. Zdravnik pa pravi, da so vzrok te bolezni eiab: vodnjaki in pa nehigijenska gnojišča. Vse kažp. do bo drugo res. Da bi se pa v bodoče izognili tej ne pri H-ki, napmnžaa Je ostalo.«ta uničite toča in vihar Najhujše pa Je sedaj, ko razsaja nalezljiva bole Mu skoro v ele-becni hi*i. KOLEDAK Danes: Petek, 4. oktc»l>ra, katoličani: Frančišek Asiški. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Knez Voroncev ob 16 K«no ldea,|; Sorell in njegov >in ZKD: >Tekmeci zračnih višav rb 14.i?>t Matici Kino Sloga: Dolar.-ki princ . . . ZKD: Predavanje o Švici ob 20 v dvora Hotela Metropol Klavir>ki koncert Ivana Nofa ob 20 v Fil-harmonični dvorani DE2URNE LEKARNE Dane*: Dr Piccoli. Tvrševa c*sta ti, Hočevar, Olovška cesta Oartus. Moste - Zaloška cesta Konjske dirke na Fužinah pri Ljubljani, v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri priredi Kolo jahaCev in vozačev. StartaJo bo 52 konj. Banovinska žrebcarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše ireb-ce. — — Stave na konje. Novorojenčka je zakopala Poijoane, 2. oktobra. "Včeraj popoldne »e je v^nSJa rra lapon-dtem pokopališčm obdukcija nezakonskega deteta, posestniAe hčerke Maffije Ž*, rz. Dolgega vrha pri rV^jčanian. Tukajšnjim orožnikom je nanureĆ ni jen fant, ki je r>a-ineraval Z. po*ocrri, spofocti. da je ona dete, ki bi barje lahko ostalo pri žtvijenje, njekje zak< *paAa, Govorih »o celo, da ga je vrgla svinjam, kar pa se je izkazako za neosnovano. Poljeansid orožniđci komandir g. Jezer-rak je Sel sam na poizvedbo in obenem Obvestil o dogodku pristojno sodnice v SI. Bistrjct ki je pa na včeraj popoldne odredilo na pokopališču obdukcijo. Komisija z zdravnikom dr. Jagodi čem je ngotoviJa, da je bfio dete rojeno živo. a je takoj po porodu radi tzfcrvavitve um»rko. Nezakonska mati ni imela namreč nikogar pri porodu pri sebi, tem već je opravila kar vse vSaima. Otroka, že mrtvega je tri dni skrivala, nato pa ga sama zakopala na pokopaH-šč». Fantu je rekla enkrat, da ga je zakopala v gozdu, drugič pa, da je zakopano dete v vinogradu. Z-adevo bo razčistilo sodišče. Dveletna deklica zgorela Maribor, 3. oktobru. Sooči se je v Sv. Juriju v Slovenskih goricah primeriJa nesreča kakor v Sv. Petru, o kateri smo včeraj poročali. Posest-niča Magdalena Ferlander se je ravno pr -previjala, da leže **pat. V tem je zaslišala, da krave neprestano mukajo in se je odpravita v hlev, da vid? kaj se tam dogaja. Njena 2 letna hčerkica Anica je že letih v postelji, sobo pa je razsvetljevala pe-trodejka na miz:. Kakor vse otroke, je tudi Anico gnala radovednost, da pogleda, kaj je z prečudno lučjo. Sp-lezala je s postelje in prijela svet Iko. Drobekanim ročicam pa je bila svetilka prete/ka in se je prevrnila. Petrolej se je razlil po otroku, ki je r*i-i na mah v plamenih kakor živa baklja. Na krcanje je pritekla prestrašena mati ki se ji je po hudih naporih posrečilo, da je plamen zadušila Nemudoma je bila poklicana rešilna postaja in so ubogo Anioo močno opeklo prepeljal: v mariborsko bolnico. Zdravniki so ji takoj nudili pomoč, vendar so bile opekline tako hude. da je otrok poškodbam danes dopoldne podlegel. Tatica pod ključem Ljubljana, 3. oktobra Med velesejmakinii dnevi &e je pojavil« v Ljubljani lepa elegantna ;uavolaaka, 20-letna Marija Bruneta. Kar naravnost ne policijo je šla in se je bridko pritoži!*, ker so bih aaprli njenega >deeka«, »nenega ie-perja Zvonimirja Sapeja, k: je bil glavar žerparnke drube. Prosila in rotila je policijske uradnike, naj sra vendar izpuste, cea, da se bo poboljšal Njeni lepi pogled: in njene solze pa niso nikogar omehčale in Zvionimir je moral v znpor, a Marij.: so namigniti, da je najbolje, da se wne tja odkoder je prišla. Marija se je res vrnila v Zagreb, a w6»-raj se ji je w>pet «tožlio po fantu, Se borj pa menda po Ljubljani. Vafoe trgovske opravke je imela in je letaki od trgovine do tcffovine. Popoldne so ji pa pristri^li pe-eoti. Ko je hotela v ^rbecevi trgovini na Starem trgu pobasati dve svileni kombi noži, an jo zalotili. Kombineži je naglo vrrrahi in jo umh no našli nov dežnik, ki » je bila dopoldne ukradla v trgovini Gaetraiin f Prešernovi ulici, uanjate rokavice, ukradene pri Prelosu m fte eno kombnnefto. ki jo je izmaknila v trgovini Frana Kosa v židovski: ulici. Zdaj bo Marija delala družbo Zvo-tthnfrju. Spominjajte se CMDr 9 Stran I DNEVNE VESTI — Letoviški policijski komis&rij&t na Bledu. Notranji minister je izdal uredbo o ustanovitvi letoviškega policijskega komi sarijata na Bledu s področjem politične občine BlecL V delokrog novega komisanja-ta bodo spadali prekrški po uredbi o pri-glaženosti prebivalstva, prekrški po čl. 74 in 78 zakona o notranji upravi, določene policijske ure, policijski prekrški po zako nih o državnih in samoupravnih cestah ter nadziranje občine glede priglašenja šlužinČadi. Komisarijat bo začel poslovati vsako leto ob začetku letoviške sezone in bo posloval do njenega zaključka. — Nepopolna realna gimnazija v Kočevju. Z ukazom z dne 19. septmbra je določeno, da se popolna realna gimnazija v Kočevju postopoma izpremeni v nepopolno realno gimnazijo pričenši s šolskim letom 1986737. — Slovenska matica poziva slovenske pisatelje, da ji predlože svoje morebitne rokopise leposlovnega značaja (lahko tudi zbirko neobjavljen in novel) do 15. decembra L L — Odbor. — Potovanje nozemskih novinarjev po Jugoslaviji. Te dni zapusti našo državo 19 zastopnikov največjih svetovnih listov, ki so si na povabilo Putnika kot njegovi gostje ogledali Jugoslavijo. Bih so tudi v Rogaški Malini, v Ljubi Jani, na Bledu in Bohinju. Povsod so bili p r srčno sprejeti in vsi navdušeni nad naravn mi lepotami nase države se vračajo v domovino, kjer bodo opisali svoje vtise potovanja po Jugoslaviji, kar bo gotovo mnogo pr pomoglo k povečanju zanimanja za našo državo v inozemstvu. _ Izraz »Gornji Jadran« se "e sme več rabiti. Prubriino pred 10. leti je takratni Zveza za tujstki promet v Hrvatskem Pri morju s sedežm na Sušaku izpremenila fvoje ime in začela nazivati Hrvatsko Primorje Gornji Jadran- Zdaj je ministrstvo «a trgovino in industrijo odredilo, da se izraz Gornji Jadran ne srne rabiti, ker je edino pravilno Hrvatsko Prtmorje. Tudi Zveza za tujski promet na Sušaku mora izpremeniti svoje ime, da se bo zopet nazivala Savez kupališnih mesta za promet stranaca na Hrvatskem Primorju, — Nov tednik v Su-botlcl. Včeraj je za-eel iahajati v SiLhotlci nov tednik v hrvatskem hi madžarskem jeziku. Imenuje se -Reflektore in je nepolitičen list informativnega značaja. — Polovična voinina za poset HI, obrtne razstave v Kranju je dovoljena. Znižanje velja od 29. sept do vključno 9. okt. S tem je dana možnost, da si najširša javnost ogleda razstave udeleži. — Težak položaj čevljarjev. Pred bansko upravo v Novem Sadu je prišlo v sredo okrog 800 čevljarjev in čevljarskih pomoćni kpv, potem se je pa zglasila deputacija Čevljarjev pri banu ter mu pojasnila obupen položaj čevljarjev, odkar se je razširilo po naši državi n^vo podjetje Bata je položaj naših čevljarjev od dne do dne težji. Ban je deputaciji obljubil, da bo storil kar je v njegovih močeh, da se zbplj&a položaj čevljarskega stanu. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in velctrgovcev v Ljub-Ijaoi objavlja za dobo od IZ do 30. sep-embra sledečo statistko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta). Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), savski 1 (—). v drinski — v zetskl — (1), v dunavski 1, v vardarski L Beoorad, Zemun, Pančevo — (1). Razglašene prisilne poravnave zven konkurza: v dravski banovini 0 (2). v savski 0 (2), v dunavski 1 (2). Končano konkurzno postopanje v dravski b<:nov:ni 2, v drinski 0 (3), v dunavski 2 (7), v moravski 2 (7), v vardarski 1 (1). Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 3 (1), v savski — (2), v vrbaski 1. v primorski 3, v drinski — (2), v zetski — (2), v dunavski 1 (7). Beograd, Zemun, Pančevo 1. • Odprte planinske p°stojanke Osrednjega društva SPD. Spodnja koča na Golici je še stalno oskrbovana do 13. oktobra; izlet v nedeljo na Golico je zelo primeren, ker še vozi izletniški vlak. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah. Aljažev dom v Vratih bo stalno oskrbovan do 13, t m., krasen je iz prehod skozi pisane gozdove mimo slapa Peričnika. V Triglavskem pogorju je še odprta koča pri Triglavskih jezerih, ob lepem vremenu tudi Triglavski dom na Kredarici. Ob Bohinjskem ezeru. kjer je jesenska narava posebno čarobna, nudita udoben in cenen oddih postojanki Sv. Janez in Zlatorog, v Kamniških planinah je stalno odprt E>om na Krvavcu in Koča na Veliki Planini, kamor so posebno lepi jesenski izleti. Dom v Kamniški Bistrici je stalno odprt ter bo v nedeljo 6. t m planinska slavnost ob priliki slavnostnega ogleda nove pešpoti. — Dom v Kamniški Bistrici bo v nedeljo den 6. t. m. cilj planincev, ki se bodo /brali na planinski slavnosti, ob priliki slavnostnega ogleda nove pešpoti na desni strani Bistrice. Odhod izletnikov je v nedeljo zjutraj z vlakom ob 5.45 iz Ljubljane do Kamnika in nato do gostilne Prodnik v Stranjah, odkoder bo ob 8. uri pohod po novi pešpoti v Kamniško Bistrico. V kapelici, v Kamniški Bistrici se bo brala sv. maša ob pol 11. uri. Nato sleda slavnostni govor ter planinsko slavje. Planinci udeležite se v velikem številu te jesenske proslave. — Vstopnice za olimpijado. »Putnik«- je prevzel predprodajo vstopnic za XI. olimpijado, ki bo od 1. do 16. avgusta 1980 v Berlinu in za zimsko olimpijado od 6. do 16. februarja v Garmisch Partenkir-chenu. Ker vlada za olimpijado veliko zanimanje, na drugi strani je pa število za Jugoslavijo namenjenih vstopn'c omejeno, se je treba že sedaj prijaviti, da bo mogel >Putnik< v Beogradu odnosno njegove podružnice rezervirati vstopnice. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23, v Beogradu, Sarajevu in Skoplju 22, v Zagrebu 30. v Ljubljani 18.6, v Rogaški Slatini 18. v Mariboru 17 Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1. temperatura je znašala 12. — se ena žrtev rudniške katastrofe v Rtnju. Po smrti rudarja Valentina Kamnika iz Lastega so mislEi, da je dosegio število žrtev velike rudniške katastrofe v Rtnju višek. Toda v sre zvečer je umrl še rudar Vladimir Dimitrijević. Sest dni je živel med življenjem in entrtjo. Zdrav- ntfkl eo storili vse, da bi mu resili življenje, pa je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Težkim poškodbam bi bil podlegel že prej, da nil tako krepak. — Prešernova koča na Stolu bo odprta do vključno o. oktobra t. 1. Planinci pose-tite najvišji vrh Karavank v lepih jesenskih dnevih. — Šmarje t na gora nad Kranjem, priljubljena izlotna točka, ki >o upravlja S, P. D. Kranj je sedaj popolnoma na novo preurejena in opremljena z električno razsvetljavo, ter izborno oskrbovana. Pose ti te jo zlasti sedaj v teh lepih jesenskih dnevih, ker Vam nudi ravno sedaj edinstveni razgled po celi lepi Gorenjski. Izrabite nedeljske vozne listke. — Rekord v čiščenju zob! Ali ste že mislili na to, da v teku enega leta napravite najmanj 15.000 potegljajev s šcetko po zobeh! Ako že morajo Vaai zobje toliko izdržati, tedaj je samo najboljša zobna krema za čiščenje komaj zadosti dobra. Sar-gov Kalodont ima veliko prednosti, a zdaj ima v sebi še sulforicinoleat dr. Zraeun-licha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. — Zasledovan zaradi suma umora. Pred dobrim tednom je bil v bližini železniške postaje v Samoooru umorjen gostilničar Ferdo Mlinaric iz Zagreba. Umora je zdaj osumljen neki Franjo Ljubic. doma iz Kladja občna Podvrh v samoborskem sre-zu. Ljubic pa je pobegnil in ga varnostna oblastva doslej zaman zasledujejo. Imenovani je najbrže odšel nekam v dravsko banovino, kjer se skriva pri znancah. Ljubic je star okrog 35 let in je oblečen v obleko modre barve. — Dve Žrtvi nasilja. V bolnico so pripeljali hlapca Petra Setnikarja iz Vnanjih Goric, starega 24 let. Snoči je v družbi prijateljev iičkai koruzo in kakor je običaj pri takem poslu, so tudi precej pili. Vino je razgrelo duhove in nastal je prepir, med katerim je n^kdo sunil Setnikarja v hrbet in ga precej nevarno ranil. --Piuga žrtev nasilja je bil pa Vid Golob, sin pocestnice od Sv. Križa, občina Trebnje, ki sta ga danes ponoči napadla dva brata in ga zelo pretepla. Tudi Golob je moral v bolnico. — V tom v občinsko pisarno v Boštanju. Te dni je neznan storilec vlomil v občinsko pisarno v Boštanju na Dolenjskem. Storilec je prebrskal vse predaje miz in odnesel slednjič okrog 200 Din gotovine ter 37 banovinskin kolekov po 3 Din. Vlomilca še niso mogli iztakniti. — Samomor brezposelnega ključavničarja V Dugi Resi so našli v sredo obešenega brezposelnega ključavn č-arji Antena Pro-tolipca. Mož je bil več let v Argentini, po povratku domov je pa delal nekaj časa v tekstilni tovarni v Dug- Resi, kjer je pa po lastni krivdi letos spomladi izgubil službo. Pozneje je poskušal s svojim prijateljem ponarejati kovance po 10 in 20 Dn, pa so ga oblasti kmalu zasačile. V torek je bil pijan in je svojega tovariša oklal z nožem. Strah pred kaznijo in pa težke razmere v katerih je živel, so ga pognale v obup, da si je končal življenje. HALO HALO! V restavraciji »PRI KATERCIc. Pod Rožnikom se dobe vsak petek, soboto in nedeljo domače krvave in jetrne klobase ter pečenice. Vsa druga mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Vina dolenjska in štajerska prvovrstna, dolenjska Portugalka 12 Din. Prepričajte se o nizkih cenah Katerca in Tone Primožič Iz Ljubljane —lj Povratek naših železniških uradnikov iz Nemčije. V sredo se je vrnilo iz Nemčije 31 naših železniških uradnikov, ki so si pod vodstvom predsednika udruženja železniških uradnikov g. Jenka ogle dali Nurnberg, Berlin, Hamburg, Kdln, Leipzig in Miinchen. Naši uradniki so bili povsod izredno dobro sprejeti in tudi pogoščeni. —lj Združeno tekmovalno streljanje strelskega okrožja Ljubljane in Slovenskega lovskega društva, podružnica Ljubljana bo 5. in 6. L m. na vojaškem strelišču, na Dolenjski cesti. Strelsko tekmovanje na tarče Strelskega okrožja Ljubljane bo jutri od 8 do 12 in od 14. do 17.30, ter v nedeljo od 8 do 12 in od 13 do 17. Strelsko tekmovanje na lovske tarče SLDf podruž- nica Ljubljana bo v nedeljo od 8 do 12 in od 13 do 17. Svečani sprejem zastopnikov oblasti ;« €astnih gostov bo v nedeljo ob 9. na atreUču. Razglasitev uspehov streljanje in razdelitev nagrad bo v nedeljo ob 2030. Kraj razglasitve in razdere v na strelišču. Zunanji pose mi ki tekem se opozarjajo, da imajo od jutra od 12. do ponedeljka do 12 ure na podlagi nedeljskih izletniških voznih listkov polovično voznino —lj Otvoritev operne sezone bo v soboto 18. t m. —lj Ivan Možjuhin spet v Ljubljani. Po dolgem času bomo »pet gledali priljubljenega in nadarjenega ruskega igralca v ve-lefilmu »Otrok karnevala« Film je najnovejše njegovo delo sezone 36/36. Delo je bilo posneto v nemščini. V njem nastopajo samo znani ruski igralci izpred vojne. Ustva rila ga je nemško francoska produkcija in se odlikuje po sijajni igri ki fotografiji-Polno je glasbe, smeha, petja in veselja, poleg tega pa nam pokaže Nico kakršna je v resnici za časa karnevala. Razvrat, beda pomanjkanje se mesa s smehom in veseljem. Niča živi, karneval zahteva svoje, vsi pozabijo vse samo za en dan veselja. »Otrok karnevala« je že kot nemi film užigal po vsej Evropi. A v zvočni izdelavi je seveda neprimerno boljši. Pomniti je treba tudi na velikanski napredek fotografije in režije. Vsekakor je »Otrok karnevala« eden najznamenitejših filmov sezone. Jutri ob 4. uri prve predstave tega veselega in prekrasnega dela. —lj Drevi ob 20 uri je v Filharmonični dvorani klavirski večer Ivana Noča. Spored obsega Bach - Noč: Fuga za orgle, Beethoven: Sonata v as — duru, Chopin: Valček v as-duru, 12 preludijev in 2 etudi. Liszt: Med vodopadi in Poloneza v e-duru. Opozarjamo na točni začetek ob 20 uri v Filharmočni dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. KINO SLOGA 'UDIlanski Dvor — Telef. 27-30 Danes premiera! Veseloigra DOLARSKI PRINC po oderskem komadu »Sveži veter iz Kanade« Dorit Krevsler, Harald Paulsen Paul Horbiger, H. Brausewetter in dru si Najnovejši Foxov zvočni tednik in krasen dopolnilni film Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri Matineja jutri in v nedeljo HAVAJSKA ROŽA —lj Uprava šentjakobskega gledališkega odra vabi k sodelovanju vse dame in gospode, ki imajo veselje do igran ta. Prijave p£ nasloviti pismeno na upravo Šentjakobskega gledališkega odra. Vsak pa se lahko osebno zglaei vsak večer od 20. ure dalje v gledaliških prostorih v Mestnem domu. —lj Jutri priredi Prirodoslovno društvo svoje prvo redno predavanje, in scer o transfuziji krvi. Predaval bo ob slikah in kratkem filmu g. prim. dr. B. Lavrič. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi (pritličje, desni hodnik) ter se začne ob 18. uri. Društvo vabi člane in prijatelje na či mštevilnejši obisk tega izredno zanimivega predavanja. Vstopnine ni, prostovljni prispevkiv krtje stroškov pa so dobrodošli. —lj Na Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani se obračajo pogostoma, posebno pa vselilnin terminih najemniki v sporih, katere imajo e hišnimi gospodarji zaradi nejasnih ali pomankljivo sestavljenih pogodb o najemu stanovanj aH lokalov. Društvo pa v tekih primerih pri najboljši volji ne more vedno pomagali svojim članom, ker se že enkrat podpisane pogodbe o najemu stanovanj in lokalov ne dajo enostransko tolmačiti ! Društvo stanovanjskih najemnikov opozarja svoje člane, da ee že pred sklenitvijo pogodb o najemu odnosno lokalov obračajo na društvo ter se tako izognejo kasnejšim neprijetnostim. Pisarna Društva stanovanjskih najemnikov je v Tavčarjevi ulici štev. 3, II. nadstropje, ter je na razpolago svojim članom vsak dan razen nedelj in praznikov popoldne od 3-6 ure. Celoletna članarina znaša samo Din 12.- —lj Trije narodni običaji iz Ziljske doline na Koroškem in sicer Ziljska ohcet, Stehvanje in Visoki rej pod lipo se bodo restavrirali v nedeljo, dne 6. t. m. prvič v Ljubljani. Ta nedelja je posvečena spominu na našo Koroško in bo dopoldne se razvila po ljubljanskih ulicah Ziljska oh- | oot od Vil L ure dalje, popoldne ob 15. uri pa bo nadaljevanje na Cojzovem grabnu. Tam bo Stehvanje in pa Visoki rej pod lipo. Vsi trije običaji se bodo podali popolnoma izvirno tako, kakor so jih v preteklosti in jih še dandanes da jejo v Z»!j-ski dolini. Po jo se koroške narodne pesmi, godba igra njihove melodije, plešejo se originalni kleši. Posebno zanimivo je Stehvanje. Na vse to opozarjamo Ljubljančane in bližnjo okolico. Na Cojzovem grabnu so pripravljeni sedeža, vstopnice se dobe v knjigami Glasbene Matice. —lj Na Chriatofovem zavodu v Ljubljani se je v sredo otvorilo 33. Šolsko lebo 6 sv. maso ter svečanim govorom ravnatelja Josipa Cbristofa. Tudi letos je zavod v dveh oddelkih prenapolnjen, kar je pač jasen dokaz, da uživa ta šola vsestranski ugled ter spBosno zaupanje javnosti. —I j Tekmeci zračnih višav. i>anes ob 14.15 bo predvajala ZKiD velefilm, ki bo gotovo zanimal našo mladino obeh spolov. Predvajal se bo film jadralnega letalstva »Tekmeci zračnih višav«. To filmsko delo nam pokaže vse napore in veselje, s katerim se borijo naši jadralni letalci. Poleg tehnike jadranja nam film pove tudi marsikatero ljubavno in zapletno zgodbo mladih drzkih letalcev. Vsem nudi to delo obilo zabave in mnogo smeha pa tudi sila dosti pouka. Film priporočamo vsem. ki se zanimajo za mladino in letalstvo, posebno za najmlajšo panogo zrakoplovstva, za zrač no jadranje. Vstopnina 3.50, 4.50 in 0.30 Din. —lj Filmsko predavanje S.P.D.; V torek dne 8. oktobra bo predvajala svoje RlnV! ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici ga. Ana Escherjeva, po svojih številnih al pulskih ekskurzijah in prvenstvenih turah znana alpinistka. Ga. Escherjeva Jo ve? M pl«zala v družbi znamenitih italijanskih vodnikov Dibone star. in mlajšega. Zadnja leta pa je izvršila vse večie vzpone in ture v spremstvu Emila Comici - ja, Ivi je menda danes najbolši italijanski plesalec. Gospa Escherjeva nam bo pokazala film iz Pirenejev, dalje prizore iz svojega bivanja v Grčiji ter krasne film-ke posnetke s polotoka Sinaja, ki ima zelo lepe gorske pokrajine. Svoje predvajanje bo zaključila s plezalsko - tehničnim filmom- ki bo poka-zal plezalsko - tehniške vrline Emilija Comici-ja. Obeta se nam prav pester in zelo zanimiv večer. —lj K°barid in okolica družina Soče ima svoj sestanek dne 6. oktobra t. 1. ob 15 uri pri Tonu na Tvrševi cesti tik Primorja. Pridite vsi! _ Iz Celja —c Sadna in vrtna razstava Sadjarske in vrtnarske podružnice v Dramljah je podaljšana do nedelje 6. t. m. V nedeljo od 14. do 16. ure bo v Dramljah obenem tudi licitacija razstavljenega sadja, grozdja itd Vsi, ki se zanimajo za to lepo razstavo, so vabljeni, da obiščejo v nedeljo Dramlje. —cVpokojeno uoiteljstvo is Celja in Maribora bo imelo v nedeljo 6 t. m. <* 1<> sestanek v prostorih Nabavijaloe zadruga v Celju. —c Umrli »o v celjski bolnici: v torfk 68 letni občinski revež Jurij Bizjak s Polzele, v sredo pa 63 letni sedlarski moj ster brez posla in vojni invalid Kari Jagode iz Zreč, 11 letna hčerka drvarja Jožefa Linkova. katere mati je umrla 28. septembra v celjski bolnici, in 26 letna dni-narica Katica Podhraška z Zg. Breznega pri Humu ob Sotli, ki je v nedeljo po pomoti pila ocetno kislino namesto žganja in dobila težke notranje poškodbe. Iz Maribora — Abonirajte se ! Se ves tekoči teden sprejema gledališka blagajna (teL 23-82) gledališki abonma. Plačuje se v 7 zaporednih obrokih, ki so zelo nizki, od 9 Din navzgor. Tudi lepih sedežev je še dokaj na razpolago. — »Jesen v Slovenskih goricah< je geslo izredno zanimivega avtobusnega izleta, ki ga priredj meetni avtobusni promet. Pa tudi važen je ta izlet, zlasti če pomislimo, da so naše prelepe Slovenske gorice, ta biser slovenske zemlje, tako zapostavljene. Izlet, ki bo v nedeljo, je vzbudil v Mariboru veliko zanimanje. — Gori ! Včeraj popoldne so bili mariborski gasilci alarmirani, da gori v kemični tovarni Reich na Ptujski cesti. Gasilci iz Maribora so bili takoj na mestu. Ogenj je povzročila žareča masa, ki so jo topili v velikem kotlu in je masa brizgnila iz njega na leseno ostrešje šupe, v keteri je bil kotel. Požrtvovalni gasilci oo požar uničili ■■ Eletni Kino Matica ™ Samo še danes oh 4h premiera ,Ufa-Filma« z BRIG'TO HBLM KNEZVORONCOV Zaradi koncerta, predstavi ob 7.1.") in 9.15 odpadeti. s posebnim aparatom za gašenje goreč* smole in pa z vodo. Na pomoč ao prihiU*l za Mariborčani še gasilci iz Studonoev i* Pobrežja. škoda znaša 10.000 dine.rjev. — Izpitna predavanja ** m*»j>tre pr rt'di mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda, kaospeše val nega urada na sre-skem naČelrttvu. i Kranla — Sedeljski nogomet. Po naJi>gu ruqo-slovenskega nogometnega saveza igrajo \ nedeljo vsi klubi suve/a tekme /a fo:Hl blagopokojnoga Viteškega kralja Aleks.u dra I. Zcdinitelja. Korotam bo odigral ob 15. 30 tekmo z dvema svojima garnituri-ma, ki obe prav gotovo predstavljata najboljši razred na Gorenjskem. Poleg kari-tativnega namena bo vzbudila /aniiuame tudi tekma sama, ker s«e bo tako BOO kot drugo moštvo resno potrudilo, da 14 kuluk na igrišču obvezen za vse člane. V nedeljo ob 9. igrajo L juniorji oh 10. 1 moštvo s SK SvoT>odo na našem igrišču. Na Jadranu mora biti ob 9. rezervi Nase gledali? 1>RAMA Začetek ob 20. uri Petek 4. oktobra: Zaprto. Sobota 5. oktobra: Tuje dete. Premera. Red B. Nedelja 6. oktobra: Direktor C^mpa. Izv. Ponedeljek, 7 oktobra: Kralj Kdip, Kameniti gost. Red C. * OPERA Začetek ob 20. ari Sobota 5. oktobra: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. NedeJja 6. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa'tron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 7. oktobra: Zajprto. SOKOL — S°kel I. Ljubljana — Tabor ponovno opozarja vse svoje članstvo in starše taborske dece in naraščaja, da bo društvo v nedeljo, dne 6. oktobra priredilo društveni celodnevni pešizlet vseh svojih pri-jwdnikov in prijateljev v Dobrunje. Pot je v eno smer dolga slabo poldrugo uro. CM hod s Tat ora točno ot> 9. uri prihod "a Tabor ob 18. uri. Smer pohoda je: Stopanja vas —. Bizovik — Dobrunje, nazaj pa Fužine — Selo — Moste — Tabor. S seboj bomo imeli društveno godbo, poljsko kuhinjo, ki bo nudila obede po Din 6.— za ^odrasle, po Din 5. za mladino. Poskrbljeno je v zadostni meri za zdravo raz v-* drilo, kjer bo vsakdo prišel na svoj račun. Ker vsakdo želi skrajšati neprijetno in deževno dobo med poletjem in zimo s tem, da vsako solnčno nedeljo porabi za izlet v okolico, t odo pripadniki Sokok* T Tabor gotovo z veseljem porabili ugduo priliko, katero jim društvo nudi tor se pe^ izleta udeležilo v velikem številu. Zdravo' Uprava I MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba prUoitrj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Sveže oajfiuejše norveško RIBJE OLJ£ iz lekarne DR G. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. HUBERTUS PLAŠČE aepremočljive. otroške 165 Din za odrasle 250 Din. v vseh barvah pri Preskerju. Sv. Petra cest« 14 4.L ŠIVILJA SPREJME gospodične v dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Kaslov v upravi ,Slov. Naroda« 75/L SLUŽBE FRIZERKA dobro izurjena želi premeniti službo, gre tudi na deželo najraje na Gorenjsko. Ponudbe na upravo Slov Naroda pod >Dobra moči. 2850 Makulatura! papir proda ;rava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica itev, 5 TELEF. 3122 — 26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN SE. 10.534 V LJUBLJANI BRZ OJAVK E NARODNA TISKARNA LJUB LJ ANA NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA Uk 5 IZVRdUJS RA Zl JCNTS TCJ3K.OVXN.lU, ivAKOU: tOJSK. ĆLJSKE TISKOVINE, ČASOPISE, riSKOVIKB ZA LTRAOfi*. BANKE. HRANILNICE, POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE, DIPLOME, REVIJE PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE CENIKE ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA. RACUNL KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. A-:B Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. Petek, 4. oktobra 1935 Stev. 225 Kmečka tovarna v gorah Sv. Duh nad Solčavo je najvišja katastrska občina v Sloveniji Ljubljana, 4. oktobra Racijonalizacija, taVlorizacija, mehaniza-eija . . . so še* novejši termini in pojmi. M^d ljudstvo pri nas še niso niti prodrli. Naš kmet je še konservativen kakor je kmet v bistvu povsod nezaupljiv do vsega novega ter se predvsem oklepa izročil očetov. Zato te pa še tem bolj preseneti, če naletiš pri nas visoko v planinah na kmetijo z velikim gospodarskim poslopjem, ki je prav za prav prava kmefka tovarna, ker ie vse mehanizirano in kjer rolo steljo pripravljajo s posebnim strojem. Takšne tovarne so v Savinjskih alpah, na kmetijah, kjer je kmet res mali knez na svojem posestvu, skoraj povsem neodvisen od doline a ie vendar po načinu dela še naprednejši od dolinccv ter ima mnogo več smisla za raci jon al i zar i jo od km«?ta, ki živi celo v neposredni bližini mesta. Malo popihati je bilo treba, ko sem jo mahal k Sv. Duhu nad Solčavo, v najvišjo katastrsko občino v Sloveniji, kaJii po* tja se že sme šteti med prave ture LetoviSčarjev je letos polna dolina in v Solčavi so \f>\o> bili celo svetovni potnici, ki so oblezli res že precej fveta _ toda na naše planine med ljudstvo pridejo le redki. Prof. Rrodarja so firpr ohiskali pred loti v Potočki zijalki celo AnslPŽi, ki pa niso bili letoviščarji. Toda kaTbi se sklirovali na letoviščarje, na tulce, saj se niti naš meščan no potrudi med ljudstvo, ce se boii. da bi mu ne postregli s cvičkom. S prijatelji cvička se ne nameravam spreti. vendar pa moram reci, da planinski zrak. ki ti polni pljuča, ko so pnoš k Pv Duhu. odtehta najboljši cviček. Pot je lopa in nenadno si visoko nad lepo sotesko, pod Olševo. ki je tako divje razorana in na pogled skoraj nedostopna na zahodni strani. Oh sleherni stopinji navkreber je lepši razgled, je očitnejša lepota Ojstrice. Brane. Planjave... Na desni so zabrisane vse trdote Rndulie v modrih sencah. Ze se košati nad nami Mecesnikova kmetija, kompleks poslopij, kakor graščina. Ob poti zore črešnje. čeprav je že konec julija. Pod hišo je skrbno obdelana njiva, toda žito ne obeta mnogo. Najlepši je še oves, ki mu planinsko podnebje prija najbolj izmed žitaric. V začetku avgusta tu šele cveto pšenica, ko že drugje pečejo iz novega pridelka kruh. Ob zgodnjih letinah imajo šele oh velikem šmarnu žetev, sicer pa še pozneje, če jih ne prehiti sneg, ki pogosto za pad o že avgusta. Posestva obsegajo tu po nekaj sto ha. Toda večina je gozdov in planin kakor imenujejo golifave. ki so uporabne edino za pašnike, navadno za drobnico. Pod velikim gospodarskim poslopjem je strm kolovoz, ki drži naravnost navkreber proti vratom velikega poda. Kaže, da po tej strmini ne vlači tovorov živina, saj Je strmo kakor na strehi. Pa tudi najboljša motorna vozila, najbrž niti tank ne. bi ne premagala te strmine. Toda ugank je čedalje več, ki jih ne moreš rešiti tako lahko. Gospodar te pri jazno sprejme. Kakor v velikem svetu ]e treba podati roko in se predstaviti, le roko ti stisnejo krepkejše in te pozdravijo s čisto iskrenostjo. Najprej te seveda pogoste. Ko si pogasiš žejo z izredno mastnim kislim mlekom — tako mastnim, da si po njem kmalu še tem bolj žejen — dobi želodec še posebej krepko injekcijo. Mamica so skuhali -pecijaliteto masovni^, ki je prava sintetična hrana. Nekajkrat zajameš, silno ti gre v slast, in že si sit. Želodec je v pravem pomenu besede zabetoniran. Vse je tu smotre-no. od dela do jela. Jedo, kar je res redilno, delajo skoraj pa tako. da je sleherni gib izrabljen kakor v ameriških tovarnah. Posp-stvo obsega skoraj '200 ha na nJem pa ne dela niti 10 ljudi. To si težko razlagaš, če si ne ogledaš > kmečke tovarne.« To je trinadstropno poslopje, delno s podstrešjem so celo 4 etaže. Toda zgrajeno je tako, da je izrabljeno pobočje hriba za dohode v posamezne etaže, ki so pa zvezane tudi med seboj s stopnicami. Od majhnega izvirka od nekaj sto metrov daleč priteka voda v velik rezervoar, ki je na pobočju za poslopjem. Od rezervoarja je napeljana voda po železnih ceveh precej strmo na veliko mlinsko kolo. ki je prav za prav preprosta vodna turbina. To kolo žene okrog 18 strojev, ki teko včasih hkrati. Energija se prenaša po preprostih a umno vstavljenih transmisijah po vsem velikem poslopju. Voda goni veliko cirkularko za žaganje hlodov za drva, hkrati pa tudi nekakšno giljotino, ki na pogled ni nič manj strašna kakor prava. Z njo cepijo drva. Menda ni mnogo kmetij, ki bi imele stroj za cepljenje drv. Velik sekač se dviga v ritmu kakor pri šivalnem stroju šivanka. Cirkularka in sekač sta baš nad drvarnico ter polena padajo naravnost v drvarnico, ko cepijo drva. Poleg je stroj, ki seka vejevje za steljo. Ima dva noža. Najprej odsekajo predebele veje, nakar potisnejo vejo v reznico, ki reže podobno kakor slamoreznica. Narezana stelja pada naravnost v stoljnik. Tudi mlatilnico goni vodna sila. Najbolj zanimivo je. da je poleg mlatilnice slamoreznica, kjer sproti režejo slamo, ko prihaja iz mlatilnice. Na drugi strani pa prav tako sproti vejejo zrnje. Vse je opravljeno hkrati: mineva, čiščenje zrnja in priprava krme. V pritličju je cela lesna industrija. Voda goni tudi veliko žago. Na velikem vretenu je navite več sto metrov močne železne vrvi. Ko hočejo spraviti tovor po strmini k hiši, spuste kratkomalo vodo na kolo in pritisnejo na vzvod, pa že vodna sila vleče tovor naravnost pod «troho. Seno dvignejo tako v najvišje nadstropje, da lahko pozimi -puščajo brez truda krmo naravnost v hlev Skratka povsod se očituje racijonalizacija. ki te preseneti Šo toni bolj. kor so te stroje sestavljali samouki. V Savinjskih planinah je na kmetijah mehanizirano delo že desetletja, ko so drugje pri nas kmetje delali primitivno le z rokami. Hiše imajo svoje vodovode. Mecesnik ima tudi preprosto centralno kurjavo. Večino strojev je postavil že njegov oče. Kmetija ima tudi svojo kovačniro. Kmet mora znati vse: mora biti strojnik, Žagar, kovač, kolar, mizar, instalater itd. >n v resnici tudi vse zna. Posebno preseneča tudi na teh kmetijah, da je vse orodje izdelano tako. da je čim pripravnejSe. Zdi se, da je vsak držaj izdelan po posebnem študiju. TaVlorizacija povsod. In pomislite, da ća kmet ni študiral delovnih sistemov po modernih tovarnah, da ni bil še v tovarniških strojnicah in da ni obiskoval tehniških šol. Zdrav razum ter odprto glavo je podedoval po roditeljih, pa ie mojster unikum ter z lahkoto zmaguje v trdi borbi za obstoj na planinah, kjer je še posebno treba zavihati rokave. Tu je tradicija naprednost in ne konservatizem. Ljudje so zdravih nazorov in misli, nravno močni in duševno Čili. Da. tudi narava izoblikuje človeka, ne samo neizprosni družheni zakoni. Ce poznaš te ljudi, se ti še tem bolj u trd J vera v lopšo bodočnost našega kmet.'- ko se porodi Mickey miška Pode«! v delavnico Walta Disneva in nf^ovih pomoč* nikov Sedež Mickev miške je neprimerno manj i razkošen, kakor sedeži drugih filmskih zvezd m je tudi precej daleč od FfoHv-woda v dolinici sredi gričev. Tam je nekaj novih nizkih poslopij, ni pa v njih toliko prostora, kakor v drugih ateljejih. Trije veseli prašički« kot okrasek premnogih otroških igrač. Vsaka groteska se začenja s konferenco \Valt Disneva in njegovih pomočnikov. Povabi jih na obed, ki se navadno zavleče do večera, in pojasni jim načrt svojega novega dela Vsak njegov sotrudnik dobi svojo nalogo, da dopolni načrt s tolikimi komičnimi prizori, kolikor mu ]ih pride na misel. Potem skliče Disnev novo konferenco in na nji dobi libreto končno obliko. Na temelju libreta se napiše scenario, ki sledi Mickev miški korak za korakom in popisuje doslovno vsako njeno kretnjo. Obenem s tem sceneriem se dela tudi zvočni scenerio. Predno začno izdelovati film, morajo biti godba in besede zabeležene nota za noto, beseda za besedo in sicer tako, da se oboje točno ujema s sliko. V nasprotju — s splošno ki te prizore ra/vijajo naprej. Prvi so boljši risarji in ti narišejo recimo miško, kako pride na oder in se pokloni. Anima-torji pa morajo izdelati poklon do vseh podrobnosti, miško moTajo narisati v vseh fazah poklona. Treba je narisati vse. kar more pri tem opaziti človeško oko. V tem atelju se riše in riše. Groteska, ki hiti mimo nas na platnu sedem minut, potrebuje 10 do 12.000 poedinih slikic in več sto risarjev, da jo v enem tednu narišejo. Spretnost in izurjenost risarjev animator-jev je presenetljiva. Mislite si blagajnika v banki, ko šteje bankovce. Tako nekako je tudi animatorjevo delo. Riše fazo kretnje na papirju, pod njim ima pa cel kup risb prejšnjih faz. Z nepojmljivo spretnostjo doda nekaj potez na zgornji papir in takoj žagane s sredincem desne roke vogal ter pogleda, kako je bilo prej, potem pa zopet napravi nekaj potez, zopet pogleda in tako gre od jutra do večera, dokler ni delo končano. Te risbe se imenujejo originali. Te se ne fotografirajo temveč gredo v drug oddelek, kjer jih drugi risarji, večinoma de, kleta, kopirajo na celoluid, vsako slikico na poseben košček celoluida. Sele te celo-luide slikice se fotografirajo, vsaka zase. Polože jih na risbe zadaj in pritrdijo na mizo, potem jih pa fotograf po vrsti fotografira kakor mu prihajajo iz risarskega oddelka. Ker se figurice filma premikajo zelo pogosto na enakem ozadju, ni treba risati za vsako slikico tudi 9cenerije. Rišejo torej figurice ločene od scenerije, potem pa polože oba celoluida skupaj. Dočim je treba poedinih slik figuric narisati do 12.000. zadostuje često sto risb scenerij ali pa še manj, kakor je pač dejanje in kakor se prizori menjavajo. Teh celoluidnih plasti je često več. zlasti pri barvastih groteskah, ko vidimo recimo ozadje v obliki gozda, ptičje gnezdo in plazečo se mačko. Ni treba torej stalno menjavati gozda, niti spečih ptičkov, tu zadostuje, če se vstavljajo nove slike plazeče se mačke. To delajo zelo zamotano, režiser mora biti zelo previden, ves dan ima dela čez glavo in budno mora paziti na vsako malenkost. Fotografije razmnoženih kreteni, združene potem v celoto, dajejo popolno iluzijo med seboj povezanih kretenj. Enako ie tudi z godbo in zvokom vobče, ki imata svoj poseben oddelek. Godbeniki igrajo točno po tiktakanju me-tronoda. po katerem ugotavljajo, na katerem mestu sceneria mora biti ta ali oni zvok. Scenerio zasleduje kretjo do najmanjših podrob. in določa recimo, da mora Mickev miška n« osmi fotografiji devetdesetega metra filma spregovoriti določeno besedo. Beseda mora torej pa«rt točno na sekundo, drugače bi se miški odprla usta brez besede bodisi preje ali pozneje, ali pa bi govorila z zaprtimi usti. Za Mickev miško govori sam Walt Disenrv. Vsak drugi karakter grotesk ima rudi svojega imitatorja. Zelo lepo je gledati groteske, mnogo nepri jetnejše je pa izdelovati jih. To je dolgočasno, naporno delo. boli matematika, nego umetnost, vse je vnaprej izračunano in premišljeno in vendar ie to edinstvena filmska umetnost, kajti Walt Disneva in njegove sotrudnike veže samo njihova fantazija in v groteskah si lahko dovolijo najbolj nemogoče in najbolj fantastične stvari. In kar je na. tem najbolj čudno, je izpremin janje fantazije v matematiko in nasprotno, matematika v čisto umetniški užitek. Umor Farcasanove bo kmalu pojasnjen Hrška policija je prejela včeraj od policije v Bukarešti radiogram. po katerom je osumljen umora eospe Farcasanu runiiin-ski medicinec Trajan Teodorescu, rojen 1*900 v Filipaudi Z njim so imele čest° domače in tuje policije opravka. Tudi praška policija ga ima zabeleženega v svojih analih, saj je nekoč spretno ociganil gla>r nega blagajnika graškega kolodvora za 363 šilingov. Podobne sleparije je zakrivil tudi v lnnsbrucku, Mnzu, na Dunaju, v Celovcu in Solnogradu. Leta 1933 so ga v Karlovih varih aretirali zaradi ponarejenega potnega lista. Češkoslovaške oblasti so ga izročile rumunskim- m^d vožnjo je pa pri Ploestiju skočil iz drvečega vlaka in ušel. Teodorescu je tudi znan. da je že večkrat v vlaku napadel potnike in jih oplenil. Dunajska policija je ucotovila, da je Teodorescu v Baslu vrgel oba kovčega nesrečne žrtve, ki ju je seveda popreje temeljito izpraznil, proč in se preko Bel-forta odpeljal v Pariz 7a njim je izdana tiralica. Včeraj zjutraj so poslali vagon, v katerem je bila umorjena gospa Farcasa nu. na Dunaj. Policija domneva, da je merilec najprej omamil svojo žrtev, nato pa položil na sklopno mizico in vrgel skozi okno. Slednja: so apovočiln javnoatn. da je prejel Petit nagrado za krepostno življenje do leta 1°27. Pariz se pa s tem umikom aka. demije no zadovoljil, temveč zbija na njen račun šale cn dovtipe kar naprej. Zmotili so se Francoska vlada na vse načine podpira rodbine, ki imajo mnogo otrok. Nedavno je močno znižala davke očetom vecih otrok, dočim je zakonskim možem brez otrok davke zvišala za 30 %. Drugo sredstvo za vzpodbujanje zakoncev k razmno* zevanju je podeljevanje nagrad za krepostno življenje. O teh nagTadah odiloča Francoska akademija, ki je proslavila letos 300 letneo obstoj«. V jubilejnem letu se je pa pripetilo tej sloviti ustanovi ciekaj zelo neprijetnega. Orožniki v Saint Germainu du Piaine so aretrali 45 letnega kmeta Josefa Petrta iz Colombeva, očeta 11 otrok, ker je bil ovaden, da je imel ljubavno razmerje s svojo 14 letno vnukinjo Simono. To Hi ne bilo samo po sebi nič potrebnega, saj je takih grešnikov tudi v Franciji dovolj. Pikantno je pa bilo, da je priznala Fran* coska akademija Petitu nagrado za krepostno življenje v znesku 10.0O0 frankov, daoi akademije so se zbrali in povešenih glav so razmišljati, kaj bi kazalo storiti. Ladja brez p Itaki jannki listi priobcujejo podrob nos t o ladii brez posadke. To ladjo so občud^« vali vojašk: strokovnjaki že na manevrih v Spezzjji v avgustu. S stare križarke »Sen Mairco« so od stranih vse orožje, d* mivke itd. Ostalo j« le ogrodje, pokrito s starim oklepi. Strojni del ladje eo prilagodili rovi nalogi lcrižarke. Na iadjii rti ostal noben mornar in vozi točno po poveljih, ki jih je dobivala po radtu z druge ladje >San M are o« lahko arrtornatično opravi rta j raz ličnejše naloge po poveJ-jnb z vodeče kri' žarke. Avtomatično menja ladja smer vožnje, se zaipnne v dim rtd. Vse svoje kretanje ladja zabeleži, seve da z avtomatičnimi irrtTumenti brez vsake človeške pomoči. Ce temperatura v stroj« nem oddelku preveč poskoči asi 6e se v narpravah kaj pokvari, mo zopet av*o*na*bi tu. ki nedostatke takoj odstranajo. Possru «e z ladjami brez posadke delajo ▼ Ameriki in Angliji. Iz Radeč — Pozor, sadjarji kz nas« oko* i cel V zadnjem času so se pojavili mod nanr trgovci, ki kupujejo sadje In to zJa*sti Jja bolka po zelo rniZki remi. Ker sami ne zmorejo vsega dela prt nricupovanju* ae si najeli na6e brezp-^eine delavce, ki jim opravljajo to delo z« 15 Uux na v»*fla jabolka kanadke 6—7 cm v premam as ceno 2>2S Din za kg, moaaajcgar 6—6 cm za 2.26 kg, bobovec 6—€ cm 2.— D»n k«, voščen k e 6 om sa 1-TC> "kg- — Certcfje ob Krk L VoeraJ se ja pričela pri nas trga/terv. Letina je nad vse zado voljiva. Girozdja je zelo voMko Viioo bo dc*>ro- Ppseb.no cta4>r0 kaae grozdje por! Gorjanci ▼ Polteni vasi is Vinjen vrha In še dalje v Gadovi peoi. Po Go do 100 hI ga bo pridelal samo ea vinogradnik ZanW ogrorrine«a poaJa, ki ga tmajo km«tje ae riaj v jes«Twikecn C&ru. ko pospravljajo polj ske pridelke, je t*rkaj£nja uprava nar„pdnp soJe sklenila v sporazarmai s krajevnim šolskim odTxiLip» je že privedli odhodnioi g. Rebcu Kožu. k je vneto sodeJovaJ pri godbi. Tudi Strelsk,i družina bo z odhodom g. Vizlerj« Jožeta, šmanskega občinskega uradnika, izgubila marljivega tajmika. Iz Litije pa »e j«» izs«-lil e 1. oJctobrom vpokojeni zandarmen ja* poručnik g. Votič. Z odhodom Votifitf* dni zine je hodi p riza ded orkester >Lipe< W Športni krub Litvja. Dr. Edi VotiČ, sodnic. H> bil namreč marljiv člam v obeh druMvih. Sokolsko d^ruštvo Lilija je priredilo v ne del jo popoldne rm i^ripou SK Litije nvi'^ s sosednjim sofeotskarn društvom s Pono r Prireditev je ob lepem vremenu poset lo precej občinstva. Zanim- vo je, da *o si pn borili zmago Ponovičani. Večino pr\nh nv*«** j p zariede.l m Ponovičane hr. fttor, ueite.l na državnem vztraja liscu v Ponovičah. Od Litija nov na je dosegel največ točk hr. K) ■trin Joškn. Razen vseh laihkoatMskih pa noč £o Lvtijan-i. in Ponovičani odigrali Hid tekmo v odbojki in zmagali že v prvih dvev, točkah. — Sadjarska razstava v Jevnici. Krnela otroc Jevrrice so znani kot umni sadjar j Med najbolj znan im i sadjarji je posestnik Godec iz Male drdoe nocre. na^ljn nad J*^ rvico, ki ga izletniki na Janče prav dobro poznajo Za pirinodrajo nedeljo pripravljam Jevničami sadja-rako raz«*tavo. ki ho važna tudi' iz kupeijskih razlogov. Re»rtavo si bo do offledali zlasti Ljuhl innčani, ter t»knpri-Sli do dobrega in cetne«ne ne hodi več, v krno tudi ne in celo ta rok je opusrtn. ZeV> -Tn vf^ela. j*» *^t.al tak%o soliden. — Kako dolgo sta pa poročena? — fittri dni. Lion r>uchtwanger: 46 V 2fd Suss Roman Toda ta nejasni, megleni privid ga je mučil samo trenutek. Umaknil Be je kmalu dnevni svetlobi, ki ga je obdn-jala, razblinil se je v nič. izginil. Ostalo je pa zlato, ki se da šteti in tehtati, ostala so ženska telesa, ki jih je mogel objemati, božati in poljubljati. To vse je bilo in ostalo. Razkošje, moč pihanje, življenje. 19. V Urachu je bila družba za predelovanje lanu, ki je pripadala Schertlinovi rodbini. Schertlinovi so si bili opomogli pod vojvodo Eberhartom Ludvikom iz malih začetkov in zdaj so bili razpredeni po vsej deželi. Njihovo podjetje je procvitalo, imeli so zavod v Maulbron-nu in tovarno za izdelovanje svilenega blaga v Stuttgahi. Poglavar rodbine Krištof Adam Schertlin. krepak, srečen in okreten mož. je bil preosnoval tovarno, ko je bila še čisto majhna in brez pomena, v delniško družbo ter prepustil grofici Gravenizovi deleže globoko pod ceno. Tako si je na najenostavnejši način zagotovil naklonjenost mogočne pokroviteljice in od tega je imela dni* žba velike koristi. Pozneje, ko je prišla grofica v nemilost in je morala vnovčiti svoje posestvo na Wiirtemlx*r-skem. se je pogajal Krištof Adam Schertlin z Izakom Landaiicrjem in kupil delnice poceni nazaj. Zdaj je bil že opustil trgovino, zapustil je wiirtem bersko ozemlje ter si kupil v svobodnem mestu Ks.= lingenu patricijsko hišo. ki jo je na novo opremil. Zdaj je živel tam bogat in zelo spoštovan. Tovarne v Stuttgartu. Urachu in Maulbronnu je vodil zdaj Johann Ulricb Schertlin. trezen, izkušen podjeten mož, ki je zavzemal med švabski* mi industrijci odlično mesto. Oženjen je bil s Francozinjo iz izseljeniske kolonije Pinachc v maulbronnskem okraju, ki so jo bili ustanovili \valdenski .nektarji proti koncu preteklega stoletja; njegova žena je bila zelo lepa, imela je majhna, rdeča usta. podolgovate oči in bujne kostanjeve lase Njegovi prijatelji in sorodniki se niso mogli sprijateljiti z njo. Rila je drnžestna žena, to se ni dalo tajiti, todn silno ponosna, na vprašanja je odgovarjala kratko in su* hoparno, večinoma je pa sploh molčala. T'eprav rojena v Nemčiji je vedno govorila francoski, državni jezik je pa samo lomila. Toda Johann Ulrich Schertlin si je to lahko dovolil. Tičal je do vratu v denarju in v časteh, poleg tovarn je imel še hiše v Stuttgartu in Urachu. Zato je lahko postavil na čelo svoje domačije kogar je hotel. In samozavestno se je izprehajal s svojo ženo, ki jo je vroče ljubil, njegov dom in delo sta proevitala. Suss je pa imel trgovskega prijatelja, nekega Daniela Foa v Benetkah. ]^e-ta mu je preskrboval iz Levanta ka* pital, konje, dragulje, blago in vino. Tudi belo kobilo Assjadah mu je pre-skrbel. Tega Daniela Foa je poznal Suše* že iz Pfalza, kjer mu je bila zelo dobrodošla njegova pomoč v boju proti Portugalcu Pancorbu Levantinec. ši-rokopotezni, spretni trgovec, je bil razvil po vsem Rheinu obsežno trgovino s tekstilnim blagom in zdaj je porabil Sttssov vpliv, da bi prodrl na Švabsko, izposloval si je najrazličnejše ugodno* sti in svoboščine, naletel je pa na konkurenco Sohertlinovih tvomic, ki eo bile v teh krajih zelo dobro zasidrane. Sttss je hotel ustreči Levantincn in s svojo običajno hladno brezobzirnostjo je sklenil ubiti to konkurenco. Schert-linovim tvomicam so začeli delati najrazličnejše ovire, njihove pravice so tako omejili, da so bile samo še na papirju, pogodbe z zbornico eo jim bilo odpovedane, davki in druge dajatve tako povišane, da tvornice niso mogle več konkurirati. Finančni ravnatelj je ustanovil na svoje ime tvornico, ki je bila pa v resnici last Daniela Foa. In davčne oblasti si niso upale zahte* vati od vsemogočnega moža davkov v predpisani višini. Od njegovih pošiljk so pobirali bodisi samo neznatno carino ali pa še te ne- Slednjič je prišlo do preganjanja Schertlinov samih. Enemu je obesil fiskalni urad pod smešno pretvezo na vrat procas, iz katerega se ni mogel izmotati, dva mlada Schertlina so nasilno odvedli v vojsko, čeprav sta ponujala visoko odkupnino. Staremu Krištofu Adamu, živečemu v svobodnem mestu Esslingenu. pa Suss ni mogel do živega, a tudi Johanna Ulricha se spočetka ni upal lotiti. Toda zidova roka je ležala na tej rodbini z mnogo večjo težo, nego na drugih in Johanna Ulricha je silno bolelo propadanje njegovega zdravja. Mučila ga je tudi sramota, da so odvedli dva mlad«. Schertlina nasilno k vojakom in žalost, da ni mogel svoji krasni ženi nuditi kneifoga 1 o karterem je sanjal. Tedaj je dobil Suse slednji«- v r<»U» zanj ko, v katero je mogel ujeti .lohan na Ulricha- Kden izmed mladih Sc.hert linov, vojak, je dobil dovoljenje, da je smel obiskati svojega starega oieta v Ksslingenu in ni se več vrnil k vojn kom. Pogajanja med vojvodo in mestom glede izročitve begunca so že tekla, odločitev pa še ni bila padla. Na prigo varjanje starega mestnega svetnika se je mesto branilo izročiti mladeniča Tedaj so pa prestregli Sussovi huzarji pismo, v katerem je Johann Ulrich vzpodbujal starca k odporu prnti izm čitvi vojaškega begunca vojvodakim komisarjem. To jo bil očiten upor in veleizdaja. S tem nevarnim orožjem v rokah je šel Siiss počasi in brez hrupa na delo Johanna Ulricha so najprej pozvali pred vojvodske vojne inkvizitorje. Ko je ponosni mož škripajoč z zobmi ostal doma, so ga aretirali in prignali ■* Hoentwiel. Šepetalo se je. da ga bo vo iaško sodišče obsodil o na d**Mifrtn o ječo. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodna tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In inseratni del lista Oton Christof. — Vsi v Ljubljani