List 7.
Od davščin goslačev in bajtarjev ¦
Po ministerskim ukazu od 11. septembra 1849 (§. 5. čerka a.} nehajo brez odškodovanja vsaktere od-rajtvila in davšine gostačev.
Med temi odrajtvili so pa le tiste plačila gostačev zapopadene, ktere so oni gruntnim gosposkam kakor takim odrajtovati mogli. V naši deželi ni takih davšin, in če se vonder kje pod kakoršnim imenam znajdejo, bodo odpadle brez vsiga odškodovanja. Urbarske davšine so po svojim namenu le zavolj sprejetiga ob-delvavniga grunta kmetam naložene bile; ker pa go-stač ali osebenik nobeniga grunta od gosposke prejeli ni, tedaj tudi ne more zavezan biti, kakšno odkupnino odrajtati. Dela ali odrajtvila, ktere so gostači po ne-kterih deželah grajšinam opravljali, so jim le za varstvo dajali, to je, za to^ ker so jih nekdanji graj-šaki — vitezi in knezi — ptujih sovražnikov varovali. Ali zdaj je to vse drugač. Zato tudi take davšine brez plačila odpadejo. Ako je pa kak gostač od grajšine kaj kupil, morebiti kaj žita ali kaj derv za kurjavo ali kaj druziga, in de je plačilo na dolg ostal — tak dolg se mora pa pošteno plačati, ker taka davšina ne izvira iz zaveze podložtva.
Tudi je bila po nekterih krajih taka šega, de so sirote, to je, otroci, ki so jim starši pomerli, mogli pri grajšinah nekoliko let služiti — to so imenovali po nemško: „ Waisendienste". Ta pravica je bila terda za tiste, ki so se ji mogli podvreči, in prav je, de neha brez odškodovanja.
Pri ti priliki se tudi lahko pomenimo od bajtarjev. Po 5. odstavku postave 7. septembra 1848 in po patentu 4. marca 1849 so tlaka in tlačanski denarji na podložnih zemljiših štiftanih bajtarjev brez plačila odpravljeni. Pod tem odločkam so zapopadeni taki bajtarji ali kajžarji, kterih bajte ali kajže na soseskinih ali srenj skih zemljiših stoje. Postavim: nekteri grunta r je s kakim človekam pogodbo storil, de se je na njegovi zemlji bajta ali kajža postavila, in zavolj te pogodbe se pri gruntni gosposki nobeniga zamerka ali prepisa v gruntnih bukvah storilo ni. Take pogodbe so se dostikrat za več let veljavne uterdile. V teh zadevah novi bajtar s grajšino ni imel nič opraviti; ako bi se pa bilo vender takim bajtarjem kakšna grajšinska tlaka ali kakšno drugo odrajtvilo vrinilo bilo, zdaj odpade brez vsiga odškodovanja.
Ako se je pa tak bajtar zavezal, gospodarju zem-ljiša, na kterim je bajto naredil, ali kup v denarjih odrajtovati, ali pa vsako leto nekoliko pridelka dajati ali k njemu delat hoditi, tak mora te dolžnosti tudi prihodnjič spolniti, zakaj one ne izvirajo iz zaveze podložtva ampak iz zaveze posebne pogodbe ali glihenge. — Ravno   tako se  ne  smejo   po novih  postavah motiti
tisti gostači, ki v kmetijskih bajtah stanujejo in za to gospodarjem ob žetvi, mlačvi, košnji in drugih splošnih delih delat hodijo. Tacih dolžnost jih te postave ne odvežejo, zato ker tudi ne izvirajo iz zaveze pod-ložtva. Ako bi se tedaj taki gostači kaj obotavljali, jim bo to malo pomagalo, — gospodar ima pravico, jih iz bajte spoditi  in konec bo vse pravde.
Med temi do zdaj omenjenimi bajtarji pa niso za-popadeni tisti bajtarji ali kajžarji, ki so svoje kajže na grajšinskih ali d o m in i kalnih zemljiših postavili. Taki bajtarji imajo v gruntnih bukvah svojo urbarsko/ številko, so v zavezi podložtva s grajšinami, in bojo za tlako in urbarske davšine primerno odškodovanje po pricijocih postavah odrajtati imeli. Ako je pa med njih odrajtvili tudi kaj taciga zapopadeniga, kar sploh neha brez odškodovanja, se samo dobro ve, de bo to polaj-šanje tudi za nje veljalo.  .
De zadeve gostačev in bajtarjev do dobriga dokončamo, moramo še nekoliko povedati od tistih dolžnost, ktere bojo tudi prihodnjič še obstale. Gostači in bajtarji so imeli dolžnost, pri soseskinih ali srenjskih potrebah pomagati, zato ker so oni tudi udje srenjske družbe in tudi oni vživajo dobrote srenjske edinosti* Kantonske ceste, srenjske pota, cerkve, šole, farovži i. t. d. so občinske potrebe, in de se v dobrim stanu obderže , morajo vsi udje srenje pomagati. Zato tedaj bodo mogli gostači in bajtarji tudi prihodnjič pri tacih zadevah delat hoditi in primerjene dolžnosti opravljati. Gostači in bajtarji se ne morajo izgovarjati, de nimajo veliko dohodkov in pridelkov. Saj se od njih veliko več druziga ne tirja, kakor delo — to pa lahko store in so to tudi vestno storiti dolžni, zakaj le soseski se na ramo obesijo, ako obole in delati ne morejo; le soseska njih zapušene udove in male otročiče redi, ako jim smert očeta pred časam vzame. Soseske bodo mogle prihodnjič same skerbeti za obstoj cerkva, šol in farovžov i. t. d. — Keršanski in šolski nauk — perva in nar imenitniši potreba svobodniga človeka — se tudi gostačem in bajtarjem in njenim otrokam deli, zato morajo tudi oni k ohranjenju in obstoju takih občnih potreb po svoji moči pomagati. Nadjamo se , de se bo sploh po Slovenskim dozdanja dobra volja za ohranjenje cerkva in farovžov ohranila, —za kantonske ceste in srenjske pota in za šole pa bolj oživila, kakor dozdaj!                                                        Ambrož.   -/