Go5podir5fvo. KAJ NAJ DRŽIMO O SjMARNICI IN DRUGIH SAMORODNIH TRTAH. Casi se neprestano spreminjajo, a najbol? se spremene po vsalki večji vojni ali kakšni drugi svetovni katastroit S časi obenem se spreminja tudi način človeškega življenja. V stisld za svoj obstoj poslcusi človek marsikaj, česar bi se sicer nikoli ne bil lotil pod normaljvimi okolščiiumi. Prav tako utegne človek napraviti ekstremne skoke v lo ali ono stran tudi tedaj, ako ga je nenadoma obiskala posebna sreča. Naš slovensld vinogTadnik je že večlcrat dožtvel nesrečne, včasiih pa tudi srečne dai v sedanjem vinogradneHi oMobju. Nesrečen je bil tisti čas. 4co ]e trtna uš zasegte vse njegove nasade in je bil zategadelj primoran prerigolati parcelo za parcelo ter tako preobrnjena tia zasaditi z noviin trsjem na amerikanski podlagl Trnjevo pot je hodffl še celo takrat, ko so nasadi na amerikanski podlag-i ae rodiU žlahtno kapljico, knjti ponujati jo je moral vinsk&n trgovcem i« nevinorodnih nemških pokrajin bivše AvstroOgrske in to po cenah, ki niso bile baš previsoke. KoJo sreče se je zasukalo na njegovo stran šele tedaj, ko je v letih svetovne vojne poraba vina postala naenkrat izredno velilca in so cene našim vinom porastle za 50 in še več odstotkov. Bodimo si odkritosrčni in ne prikrivajmo te resnice. Ob koncu sveto-vne vojne so bili zares svetli trenutki za našega vinogradnika, ko je z eno samo trgatvijo poplaCd malone vse stroške prejšnjih let Pripetrli so se celo sjhih čaji, ko je izkupiček od ene same trgatve presegal kupno ceno celega vinograda, ki ^je bil nalntpljen v prejšnjem letu. Prodalo se je vse vprek ne glede na izvor in ikafor> vost vinskega produkta in vsakdo si je želel dobiti kakšen kos vinograda v svojo posest. Spričo teh okolnosti so mnogi gospodarji začeli napravljati nove vinogradne nasade, da b\ tako pomnožiB vir dohodkov v svojem gospodarstvu. Kjer ni bilo ugod« rvih tal, so se^zadovoljili tudi z manj ugodnimi legami. Da bi stroške za škropljenje in žveplanje prihranili, so sadiM takoimenovane samorodne trte ali direktne produktorje* to so nežlahtne trtne vrste, ki obilo rode, obenem pa kljuibujejo trtnim boleznim: peronospori in oidiju. K samorodnim trtam prištevamo: šmarnico ali noaj. 'klinton, york madeiro, elvird, otelo, delavare, herbemoni; katawbo, jaquez, izabelo in druge. Nobena imenovanrh trtnih sort pa se glede kakovosti ne more meriti z žlahtnimi sortami, ki so v naših krajih razšfr-jene, kakor moslavep, burgundec, rizling, silvanec, žlahtnina in druge. Zatorej tudi ne more veljati trditev privTžencev šmarnice, da je vino iz tega produktorja alkoholno mocnejše od drugih vin. Naj samo poskusijo ob času trgatve določiti množino sladkorja v tem ali onem moštu in prepričali se bodo, da trditev ne odgovarja resnici. Kakor znano, |e alkoholna moč in vrednost pornejšega vrna odvisna v največji meri od v moštu se nahajajočega sladkorja. Opojno moč šmarnice je pripisovati ibržkone netj drugi tvarini — nvetilnemu alkoholu, 'kateTega so najno* vejši raziskpvalci razen pravega vinskega alkohola ali et3nega alkohola našll v njej. rj Poslušajmo, kaj pišejo znanstvenfki o tej kemični spo- Jini: ž MetSni alkohol (kemična formula C H3 O H) — imenovan tudi lesni špirit — se nahaja deloma prost, deloma ¦3-pojen na kisline v raznih rastliiiskih sadežih. Nastane pri suhi destaaciji lesa, odtod ime: lesni špirit Pri tej de«tilacijl dobimo mešanico plinov, vodeno-kislasto tekočiivo, takozvani lesni ocet, rujavo in gosto tekočo tvarino, itnenovano lesni ekstrakt ali ter in lesno oglje. V lesnem •actu se nahaja metilnjj alkohol in se pridobiva iz tega, «ko ocet predestiliramo. S pomočjo klorovega apna mu odvzamemo še razne primesi, s pomočjo živega apna pa vodo. Čisti metilni alkohol je brezbarvna, lahiko kapljajoča iekočina ostrega dudha ter se da mešati z vodo v vsakem razmerju. On je izvrstno topilno sredstvo za razliene snovi. Gori z modrim plamenom ter razvija znatne irtnožine toplote. Metilni alkohol je strupen. Ce ga zavžijemo, ne zgoreva, kakcr etilni alkohol, marveč se nabere v centralnem mozgu ter učinkuje nanj otrpnjujoče. Metilni alkohol ne pospešuje prebave, kakor etilni allkohol, temveč |o za nekaj časa popolnoma obustavi vsled njegovega zgoraj •amanjenega otrpnjujočega učinka. Opojnost vina, v katerem se nahaja nvetiku alkohol, |e potemtakem silnejša in trajnejša od navadnega enako•dstotnega vina. Govori pa še en važem razlog proti zasajanju vinogrador z nežlahtninu trtnimi sortaml Po prevratu 1. 1918 je nastala popolnoma nova situacija za naše vinogradništ-vo. Z združenjem slovanskih dežel na jugu in nato slede«im carinskim razmejevanjem smo izgubili naša poprejšnja vinska tržišča: Dunaj in Prago. Zastoj v vinskem proraetu je povzročil kmalu nato krizo, kakršne ne pomni naše vinstvo. Izhod iz te krize je mogoč edinole na ta način, če omejimo vinorejo na najboljše lege in kultiviramo sanvo žlaihtne trtne sorte. (Glej tudi članek »Pogled v bodočnost našega vlnarstva« v »Slov. Gospodarfu« št 36 z dne 4. sept. 1924.) Gospodarji v nekaterih, n.e izključno vinorodnih krafih Slovenskib. goric, kakor v okolici Sv. Andraža, Sv. Tomaža in drugod bi storili bolje, ako bi mesto šmarnice •sadfli sadno drevje, krompir, sejali lucerno in druge rastline, ki v takšnih zemljah in. legah uspevajo prav dobro. Nikakor ne morertv pritrditi temu, da bi v gotovih legah razven šmarnic ne uspevala nobena druga rastlina, ako pripravimo zemljo enako skrjbmo, fcakor za trte. Poprimimo «e globokega obdelovanja zemlje tudi za druge kmetijske rastline, pa bomo dosegli iste uspehe. Zakaj sicer med mladim trsjem na rigolanem svetu pesa, zelje in drurge jfastline tako doibro raslejo. t h, zgoraj povedanega sledi, da razmnoževanja in sa|en|a samorodruh trt, osobifo šmarnice, zagovarjati ne niorenvo, ako hočemo ohraniti našim vinskim krajem poprej•šnji dobesr vinski sloves. Kjer |o jjosamezni kmetje že anajo, jo naj režejo na izrod tako dolgo, da se popolnoma izrodi, potem pa jo nadomestijo najibolje z drugimi knvetij«kimi rastlinanii ali sadnim drevjem. Če bodo tako ravnali, jtm; bodo utrpeli noben? gospodarske škode, splošnim vimrskim interesom pa bo ustreženo v dovoljni meri. Strašne §tevilke nam pakazuje štatistiika prebivalstva, Id pravjv da priraste na naši zemlji vsako leto za olcroglo 15 milijonov Ijudi in da se utegne na ta način v kakih 60 letih število prebivalstva na svetu podvojitL T^a naraIčaja na preibJvalstvu ne moremo z ozirom na prehrano mlrno gledati, ne da bi povzeli potrebne mere, da v jbodc•*&& pToizvajomo več živeža, kajti lačen človek tudi pri aajboljši volji vina piti ne more. Iz razmh pojavov tudi sklepamOi, da je zaiiimanje za fcnamioo začelo poJematL Kakršno je btto pred leti navAišenje za njo, takšna bode za nekaj let nenaklonjenost napranv njej. Sajenje samorodnih trt je in ostane le fcratka .apizcda na polju našega vinarstva. Vekoslav štampar. Sknartno ob PaJd. Pri ivas so v zadnjih dveh letiih prav j(ridno začeli rigclati po trtni uši opustošene viaograde 5n j&\ zasajaii z žlahtnimi, na amerikansld podlagi cepljenimi ¦Irtaini. ?.a! pa, da je precej vi-nogTadnikov v zadnjem času Mčelo saditi šmamico. Izgovarjajo se na nizko ceno trte, «dpomost proti peronospori ter s tem, ker bujivo rodL Ne -pomislijo pa pri tem, da bodo vino iz šmarnice težko pro italL Vsak krčmar, ki hoče točiti šmarnico, mora v svoji jjostilni na vidnem mestu imeti napis: »Tukaj se toči šmar nica«, sicer je kaznovan, To je obrtnopolicijska odredba ˇ smislu paragrafa 54, odstavek 20, in ima podlago v do~ fočbi paragrafa 23 zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva št 113-1922 ter v čl. 51 pravilnika k temu makonu, s katerim se tudi prepoveduje sajenje in razmno-* ievanje trt. ki rodijo brez cepljenja, med temi tudi šmarnica. Vinogradniki, bodite torej pametni in proč s šmarntcol Izgovor, da bujno rodi, je tudi slab. Grozdje je zelo ¦»esnnto '.n da prav malo soka. Vprašajte za svet vinofjradrike, kateri imajo ze starejše vinograde, fki Vam bodo •vetovali, kake vrste so najbolj ugodne za naš lcraj, ker fcuajo že skjšnje. Mariborski trg dne 23. maja 1925 je bil zelo dobro obiskan; prišlo je celo 25 špeharjev, ki so prodajali svinJlno po 25—35 din. in špeh po 20—30 din.; domači menarji so zopet nekoliko znižali cene ter so prodajali govedino po 15—17.50, teletino po 15—25, svinjino po 17.50 —25, prekajeno meso po 30—40 din. kg. Cene klobas so ostale iste, le tuintam jih prodaja kak mesar nekoliko ceaeje. — Penrtnina !600 komadov; je postala cenejša: piičanec stane 15—25, večji 30—75, kokoši 25—60, race *» josi 60—100 in purani 100—125 din. komad. Zajčki 10—50r kocrliči (5 koroadov) 50—100, jagnjeta 80— *20, ovce 125—150 din. komad. — Krompir, sočivje, sadje In druga živiJa (15 kmetskih vozov): kTompir memik '2i5O din. (1 kg 2 din.), novi, letošaji krompir 1 kg 10 din., čebula 4—6 din., česenj 6—15 din. za venec, kola- raba 2—2.50, glavnata solata 1—2.50, braziljska solata 2—5 din. komad, ostala solata 0.50—1.50 din. za 1 kg; kumare kg 16—18 din., komad 5—10 dijA., jabolka 1 kg 3—12 din., črešnje 18 dLn. 1 kg. Juino sadje: oranže 1— 3.50, citrone 0.50—1, datelji 15—35 din. kg. Surovo niaslo 44—46, maslo 54 din. kg, jajca konvad 0.75—1 d, mleko 2.50^—3 din., ^Thnje (smetana) 14—16 din.za liter, karfijole 4—18 din., sir 2—10 din. kg. — Lesena in lon- čena posoda je bila slabo zastopana, ker so se Ribničani vrnili domov radi binkoštnih praznikov. Posoda se je pro- dajala po 50 para do 100 dinarjev komad,metle po 2—5 din., lesene vile 15—20 din., grablje 20—25 din. komad. — Seno in slama: Sena ]e bilo 12 vozov, 4 vozi otave in 18 vozov slame. Cene so bile senu 45—75 din., otave 50—60 din. in slame 30—60 din. za 100 kg. Škop sla- me se ]e prodajal po 1.50—2.25 din. komad. Živinski sejm v Mariboru dne 26. maja 1925. Prignalo se je 19 konj, 6 bikov, 183 volov, 405 krav in 13 telet, skupaj 626 glav. Kupčija je bila srednja. Cene so bile za 1 kg žive teže (v oldepa]i'h one pred 14 dnevi) sledeče: za debele vole 9 do 10 din. (9.75 do 10.50), poldebele vole 8^5 do 8.75 din. (8.50 do 9.50), plemenske vole 7 do 8 din. (7 do 8), bike klavne 8 do 9.50 din. (4.75 do 6.25), krave klavne debele 8 do 8.50 din. (7 do 8.75), plemenske lurave 5.50 do 7 (4.75 do 7), krave za jftobasarje 3.25 do 5 diru (3 do 4.50), molzne krave 5.75 do 10.50 (4.50 do 6.75), breje krave 5.75 do 10.50 (4.50 do 6.75), mlada živina 6.50 do 8.25 din. (6.75 do 7.75), teleta 10 do 13.50. Maiiborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 22 maja 1925e se je pripeljalo 362 svinj, 1 koza in 2 kozlička. Cene so bide sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—75 din., 7—9 tednov stari 112.50—225 din., 3—4 mesece stari 250—350 din., 5—7 mesecev stari 375—450 din., 8—10 mesecev stari 625—750 din., I leto stari 950—1400 din., 1 kg žive teže 12—14.50 din., 1 kg mrtve teže 15—16.25 din.7 koza komad 250 din. Prodalo se je 277 svinj in 1 koza. Cene mesu. Volovsko meso I, U, m in meso bikov, krav in telic 12 do 20 (12 do 20), teleč|e meso I 20 do 22.50 (20 do 2250), H 16 do 17.50 (16 do 17.50), svinjsko meso 13 do 30 din. (12.50 do 30), za 1 kg. Za konje ni bilo cen, — Dne 13. maja so se v Zagrebu pro dajali teretni lahki konji po 5000 do 7000 dm.7 vozni konji po 6000 do 8000 din., žrebci do 1 leta po 2000 do 2750, žrebci od dveh let naprej 2000 do 3750 dm. komad; konji za klanje po 2 do 3 din. kg. III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR., 20 V. 1925. Med tem, ko je en del mladih nasadov prav lep in so poganjki v njih 1—2 dolgi, najdejo se v vseh krajih nasadi, v katerih so bolhači tako hudo prilzadevali rastliiDV da ne more poganjati. V-čeraj so prišla prva poročila iz Goldbachtala, da se je sporadično prikazala Aphis-muha, povzToŁrteljica listnatih iršf. Z ozirom na d&jstvo, da so bile zadnje noči precej hladne, se je povečala nevarnost za razširjanje uši. — »Saaze-r Hopfen- und Brauer-ZeHg.« ŽITM TRG. Na žitnem trgu se že pozna vpliv bližajoče se nove žetve. Trgovci se začenjajo kalkulirati z letošnjim žitom in zato je prornet neznaten; prodaja in kupu|e se le^ da se krijejo domače potrejbe. AmeriSka pšenica se uvaža še v Slovenijo, dočim je pričela v Slavonijo in Vojvodino dohajat? madžarska pšenica, ki je mnogo cenejša od naše. Amerikanska pSenica se prodaja franko Postojna po 4.50 «fiiv, medžarska pa postavljena na mejo 4.60 din. za lcg. Delajo se sedaj že zaključJd za novo pšenico, katero nudijo po 3.50 din., kar ]e vsekakor predrago, ker se prodaja na Madžarskem nova pšenica pa 2.50 in še ceneje. Madžarska nain bo letos srploih močno konfcurirala v izvozru pšenice, ker ¦?! obeta naravnost rekordno žetev. Koruza se še vedno izvaža, dasi je zarn.imanje precej oslabelo. Izvoz f>o Donavi je prenehal in tudi Italija uvaža manj naše kcrvree. Vzrok |e isfcati v velikih trans-portnih argentinske koruoe, ki je prodans v Evropo po zelo ugodi\i ceni Trgovina z moko je neznatna, ker so domače potrebe že krite, irvoz« pa ni. Mlini v&činoma melfpjo le toliko, kolikor se sproti odproda, ker ne 'kaže sedaj pred žetvijo kopičiti novih zalog moke, namlete iz drage pienice. Fižol se izvaža v manjšiih količinah iz Slovenije in Hrvatske v Avstrijo. Oves je obdržal stalivo ceno, ker so zalcge zelo majhne. Cene so v trgovini na veliko sledeče: Pšenica bačka 485-489 din., ameriška Rosafč in ar?ei\tinskii franko Pcstojna 450—455 din. za 100 lcg. Oves bački rešetan 310—320, južnosrbski 290— 3OO din., bosanski 285 din. Koruza bačka 190, banatska 180—135 din., sremska 195—200 dk_ Moka nularica 680—690 din., italijanska moka 0 650 din., 00 660—665 din., postavljena v Zagreb. Vretlnost denarja. Dolar stane 59.87—60 din., frp.ncoski frank 3.07—3.12 din., čehoslovaška krona 1.78— 1.80 din., italiohnska Iira 2.38—2.40 din., švicarski frank 11.60—11.70 din., holandsld goldinar 23—24 din., angle§ki funt 292—297 din. in avsfijski šiling 8.40—8.50 din. V Curiihu znaša vrednost dinarja 8.52 centimov.