S.av« 91 V Trstu, v sredo, 2. aprila 1919. '|l»l''Mk <»<>" Jjotraj, tudi ob nedelfah tn praznikih. -IJredalllvo: ulic« f*. Frančiika A*lškej>a -0. !. nadstr. Doptsri tuj s? poi«||ajo undnlitvc. — Nefrankirana puma se ne pre-jemajo, rokopisi ee ne vračajo. - lidajitelj iu odgovorni urednik •tefan Godina. - Lastnik konsotclj lista ..Edinosti". - Tli* tiskarne Fdlnost. — Telefon uredništva In uprave Itev 11-57 — naročnina znafta: *a celo leto tO K. pol leta 30 K, tri mesece 15 K - za nedeljsko Izdajo j> celo leto 12 K, pol leta 6 K. Letnik xlW Posamezna Številka za Trst In okolico 20 vin., zanaj 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 vin.; osmrtnice, z»hv«1e, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mnt po 60 v. o U v lekst« lis'a do 5 vrnt SO K, vaka nadaljna vrsta 3 K. M ogalsl po 8 vin. bfseda, nijmanj pa 80 vin. Oglate 'prejema m* seistnl oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pobijajo izključno »pravi .Edinosti*. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. l rančIJka As. 20. — PoStnohran. račun 641.652. Prihod nemških zastopnikov v Pariz. Iz Pariza se poroča 31. mara: Nemška rii-nančna koimasijla, sestavljena od 6 članov, je d:o-spela včera(j. Pričakuje, cia (Sfe označi mast o, kier se satane z odposlanci zaveznikov. r Lloyd George o »Zvezi narodov«. Ati.gileški list »Maocihester Guardftan« je za-prcUtl razne poliftjke za irjiifocvo mnenje o »Zvezi narodov«. Angleški ministrici predsednik Lloyd George meni, da »Zveza narodov« ne bo koristna, če ne bo nič drugega, nego Še en nov mednaroden zavod. Glavno je, da bodo vsi se-stavitclji Zveze navdahnjen: od resnične, volie (ml soglasno delo za svobodo in blaginjo člo-veštva. Ne zad'ošča, dla sestavi kak statut v zagotovitev svetovnega miru. Ce se ibodo narodi puščali zavajati cd te iluzije, bi jih nova vojna 'kruto vizidramila iz teli sanj. Da postane Zveza resnično ''Izdaten instrument za rešitev vseli medmanodlnti za&čfti Zveze, če niih ustanovitelji nc bi lucteH kazati svojega zaupanja v avton'teto mednarodne dnižlbe. Će bi ustanavljali Zvenov zagotovitev bnta/.tva med narodi, v istem času pa tudi vojna in pomorska oboroževanja — 'bi pomenjala to. da se velika ideail-predhraža v mfeerno ffruilko. Francoski senat in poslanska zbornica. fe Pariza ooročajo I. t. m.: Senat je to noč oidobri-1 .provtaoriiieno delovanje drugega četrtletja, odpravifl pa je iz projekta davek za objavljanje časopisov in zalkon, ki zatira nagizdne predmete, — Senat ie pote modobril znižanje lOmilljonsikega kredita z o'z'.rom na to, da se morejo voja-Skii stroški zmanjkati. — Leygyes Je pripomnil, da je tudi minister Pichon, ki' je Zdaj drugod) zaposlen, izjavil, da vlada, noče nobene vojaške ekspedicije v Rušilo. Poslanika zbornica se je tud;. istrinjaila s senatovimi pre-menihami. Talko je določba za provizorično proizvajanja zakonMkega projekta za drugo četrtletje dieftnitivrno odobreno. Med Poljsko in Nemčijo. Iz Wermarja ponočaijo: Maršal Foch je odposlal generalu Nudeimu brzojavko, s katero mu nallaga, naj pelllt dneh; — v žalostnih časili: parfumirani, rožnati, nilado.sinih »ibov, v elegantnih >vecernih oblekahf. — Kavarna nabito polna. — Fnk oh fraku, da tt je težko izvohati natakarja; svila oh svili, melika ramena, hujne linije, da ti je težko ločiti prrshio od umetnega. Skozi steno Iz veseličnih prostorov v r love božajoči glasovi orkestra. Skrivnosti zakriva ta laprta stena. Promenadtto oblećenetmi vzbuja hrepenenje in radovednost (koliko je bilo rož, ki so ten i in seže blazirano po kozarcu. Vrata se odpro !n v kavarnn stopi koč^jaž. Zdrav duh po konjskem hlevu se drži nlesovega večerni obleki podobnega oblačila. CHinder mu je zarezn! rdečo črto na Čelo. No vodomec se o/.re po kavarni in prisede k mladeničema v skrMI kot. .Ali sta tudi vidva od družbe vescit?« Drugi braoflav marala Foch a generalu Nu-dan'tu pravi, da se brtiselfski dogovor nado-pomnije tako. da vsi trgovci nevtralnih dežela lahko sklepajo rrgorske pogodbe z Nemčijo brez strahu, da bi prtli v »črno listo«. S trgovci, ki so že. v >črni JWH c trguje Nemčija le z dovoften;em bloka.dijega sneta. — Nemčiji ta zadnja točka ne ugajaj ker da je s tem Nemčija stavljena v pobožaj, daj ne bo mogla nfkdar plačati svojih dožgov. Med Nemčijo in Francko ht treha trivrstne meje »DaMy M a i!« pi^e. da bi se tcslIo viprašanje rudnikov na Sarre, ki hi jih Francija na vsak način hotela imeti «u;)e z določbo treli mer med Nenučiijo in Francijo. — 1. Teritorijalna meja. ki bi bila zakonito granic? me*1 ozemljem, ki je v popolni francoski obJaii' in -ozcmliem, ki je v nemški oblasti. — Z. ekonomična meja, ki bi obsegala dblPno Sarre, do katere hi imela Francija praM'Co, da jo trgovsko in industrijsko po svoji volji izkorišča* kakor bi rudniki brli njena la-st. — 3. Vojaška mega, začrtana gotovo z Renom in eno zono, vkaiterii ha Nemci ne imeli pravice ^začei^ti kake vojaške naprave. — Kakor javljajo iz Liv^Pro^a. m je lord Derby iz-razll, da bi se Angleška v slučaju novega napada Nenrčijc na Franc ujo gotov o postavila na francosko stran. Velika boljševička zmaga. I'Z Cur'Sha TvcPočajo 31. marca, da so. kakor javio a hiKijmipeštaaiski »Az Fstt«, bolijseviki dosegli vei)ko ztmago oh progi Podwofozcysika-Odesa m da lilo že pred Proiskunovom, (>o km od ga^-ke meje hi okoli 100 km od Tamooola. Prevrat na Ogrskem. Iz Rudlmwešte poročajo: V smilshr odredb komisarijata za socijalizacijo nrodtikc^je so vsa udruženja fHiidMf^^v in kapitalisti čina udruženja razšla. Udrt^tmja odrskih nidustri-jalcev, jeklenska udruženja in tovarne strojem* so sklenrla. dutse razdru žilo. Vrhu cega je vsled socijaili'izacijo trgovine trgovska zbornica v Bu-dimpeštl ^postala nepotrehna. Zavodi 'je /e začel z likvidacijo. Ogrskka ni napovedala vofne. Iz Balzela javljajo, d'a glasom vesti od ogrske strani je bre^z podlaige vest, da bi bila revolu-d9onama vlada naijToveitala vojno roniunJiki in Srbiji, Odrski »ultimatum« Čehoslovaški? Iz Dunaja poročafo 31. marca, da je Ogr-ska posJaia Cdioslovaški »ultimatum«, na katerega mora odgovoriti v zelo kratkem čaisn. V vulti-matumu« zahteva Ogrska, naj Cehoslovaška nenuudoma ustavi gibanje svojih čet na Slo-vaškem, kakor tudi mobilizacijo na Češkem. Ćeško-SlovaSke meje proti Ogrski zaprte. h Požuna javljajo 31. marca, da je vrhovno poveljstvo češkoslovaške vojske na Slov asketu »Sva!«, odgovori mlajSi izmed dvojice hi natoči koči jažu iz „steklenice na mili, Npij! danes je naš dan — pošteno Je zasluženo I sedai vem — saj res — vidva sta snažila čevlje pri nocoišnji veselici f?« »Sva!« se zasmete starejši. >ln dobro se je Iz-la-čalol Veš ni ga hvaležnejšega posla, kakor streči gospodi, ki je z jaro pomešana! Desetaki padajo kar tako, kakor da bi Jih stresal h rokava. Ko konkurira jara gospoda meti sabo, ne po^na mere. - Kočljaž je nagnil ko/arec jn debelo pogledi!: »Kaj K' to: jara gospoda?« -Hm, to je taka gospoda, ki je še pred kratkim tipala za izgubljenim grosem — v razsvetljenih dvoranah pa zamahne zanlčliivo i r<»ko. ko hote izgubi desetak.« vNo glavno je to, da je danes taka svetla noč«, se je nasmehnit mlaj.ši. Ko^ijaž za zeha in vpraša: • A poveita mi, po kaki protekcf/1 sta prišla vidva do nocolšttc službe. Vem namreč, da so se cele trume ponujale za ćast snažiti čevlje v veii veseličnih prostorov.« „Veš — to le tako,' Jc odgovoril starejši snažilec čevljev ter pokazat s prstom v sredo kavarne. 'Poglej, tisti gospod tam. ki vzpostavi mir. Luini Lnzzatto o poirehah sedirnjega časa. \r reviiji ^Nuinva An1a^ogia<, j^ priobčil znani italiijansiki ekoumu Ijuigi Luz.zarti velezanimiV članek, v katerem pripo^-edHiie, česa treba nujni« jnejv- v teh čai.lih. Treha: socMnega zavarovanja, dobrodelnih r. Ijndskiih domov, javnega prnnka, uredbe v,vračanja valute, a posebej glede Trsta: Mongol trgovine s kavo v takem pnlstatmiisču. kakršno e Trst, ki zbog svoiih priprav že predn'jači v tej trgovini, bi donese I srečo liaintlburga. Tri4 je ah.sorbiral popolnoma uvoz Avstro-OgrS/ke, ddotma Sakson-ske, Bavarske, VMcniberšike, vzhodne m srednje Svrce, Fnirlainije iin deloma celo Zg(xnnje Ita-iije. V.pIHv Trsta na tevažanju i?ie jc razširjal v najodiJa'Ineja ozemlia. »Kako bodo odslej dogovori, ki jih sklene Italija z državama, v katere ie razipatfla monarliiff'a, da se bo wdVio bolj raz-vijalla gospodarska veličina 'I rsta v našo korist in na korist držav, ki nastanejo za Trstom: Železniki. pomorski in carinski dogovori?« — lmamo4i — vpražnje Lu^zaJtti dalje —v mirovni') pogtvdhi, pred vsem pa v pre I Unitarnih zi to poRodho, pripravljene Vseh elemente takih kombinacij? Kake odredbe je pripravila vlada glede južne železnice iu one preko Tur? — »Lavtoratore« priporninija, da članek Luzzatta pomsaija resno svarilo. Si daj je prišel čas za •Ne nArl! Obljubiti sva morala, da bova snažila čevlje mkogntto. Ko sva tudi njemu obrlsaJa obuvalo, nama je vr.^el desetak s tako šesto, da sva se nehote priklon ila!« »Hm, čudna družba to!, zamrmra kočija/. Puste me čakati vso noč zunaj, pa imajo par korakov do domu. N«i meni tudi tako prav!« •Le dobro zaračunaj! Ce b«^ premato. ti Še zamerijo! Kli, vsak po svoie! Ce Imajo denar, zakaj hi se ne pobavall nekoliko? Hnblčck imamo le mi — oni tr])lenje! K >!iko boljše hi se počutili pri Štefanu dobresa brtca. Kaj misliš, da ie damam prijetno v tesnih kor-zetih, ki iih polovica ni vajena? AH misliš, da !c zabavno hoditi v fraku po dvorani, z zanlčljivlin izrazom okrog ust, kakor da te sploh ničesar več nc more presenetiti - in pri tem nc vedeti, kam bi dal roko? -Le pojrlej, tu sc obnašajo vse drugaC« — na oddih so prišli in nobenemu se ne mudi nnzai! vNo, ne pretlravajta«, se je razvnel najmlajši snažilec ČevljeN. >'Vidd sem tudi pravo gospodo vmes. — Si-oer pa imajo take prireditve tudi svoje dobro. Časi so snidejo sem pa tja vsi, ki so emj v tej noči so se obrali sami r:i- hudl, pE misli. -vedni n ,Hahi prijatelj dolžneg n; od n >a da se jta, tudi ljudje! ie za si lelal kovijaž in vstal. ^MlaJ si še, -le iVajlico tam — ono uo&io, nc» globoko dekoltiranih ramen — ni sc je vrtela v m ki tujerodni dvo. Stran H. »ED1N0S dekv fotro delo. t Od dne va osvoboditve- — Dravi iaocvattsti&no #asHv — Mi, z naše stra-li'i, bi itIdi, G!as iz občinstva-, ki ga priobčuje Celjska ..Edinost« v jadevi vojnih posojil, otvarja tudi pri nas diskusijo o vprašanju, ki jc postalo drugod predmet vsestranskega rasmotrivanja že v Času, ko se [i vidno pričel rušiti politični in gospodarski sestav btvSe avstro-ogrske monarhije in ko ni bik> več sile no rdečega cenzorskega svinčnika, ki bi bil mogel zabraniti javen razgovor o nezadržnem bližajočem se polomu. Glasovi, ki smo jih mogli ugotoviti v tedanji obči disharmoniji sfer, so zveneli — koJikor jc prihajal v poštev ta skrajno ncmelo-tiozni tema — skorajl unisono, toda v dveh nasprotujočih si vodilnih motivih: Prevzemite, plačajte*, je silil prvi, -ne priznavamo, odklanjamo*, je odgovarjal drugi, ali — da zapustimo že (predaleč razvito glasbeno (metaforo zahtevam ncmškoavstriiskega kapitalističnega naziranja, da se naj porazdelijo vsa bremiv.a. torej tudi vojna posojila na vse nastajajoče nove državne tvorba, so odgovrjaii rovoluoijonarnt radikakl vseh struktur v odločno odklanja jočem smislu. Nadaljni razvo! diskusije tega vprašanja v notranjih deželah bivše monarhije nam je v sled prenehanja vseli stikov z njimi popolnoma neznan, vendar ;>a ne bo odveč, ako 17, deset mesecev pred polomom, 52.002,935.822 kron, torej približno 52 milijard. Od teh ie bi'o okroglo 29.275 milijonov kron pravega vojnega posojila, vStevši 7 vojno posojilo. Končno svoto, do katere so narasli avstrijski vojni do'govi — vštevši 8. vomo posojilo — v prvih desetih mesecih leta 1918. smemo ceniti na približno 70 milijard, od katerih Je približno polovica pravih voinih posojil, dočim tvorijo veoji del druge polovice dolgovi avstrijske drŽave napram avstro-ogrski banki, ki je na podlagi tega kritja« in sličnih terjatev napram ogrski državi dala v promet bankovcev za približno 30 milijard kron in s tem ustvarila glavni nerazrešlth i vozel avstro-ugrskega valutnega problema. Zc iz teh-le približne svote obsegajočlh podatkov, pri katerih niso vpoštevane ne nameravane odškodninske zahtevo entetnih in z entento zvezanih držav, ne dolgovi, ki jih je naprtila blvs! monarhiji vojaška uprava v svojočasno zasedenih inozemskih pokrajinah z rekvizit cijapd hi z ustanovami, kakršna }r bila n. pr. »Cassa vc-naeta dei prestitU-, je razvidna brezprimerna daleko- sežnost vseli finančno po ustanovila Mama avstro-ki tvorijo po razpadu drž. da največjo, s katero "j Ste v. 9 1, V Trstu, dne 2, aprila HM. ričnih problemov, ki jih jc grška politika izza 1. 1914. in ve eno največjih težkoč, mor- -......■■ ------- morajo boriti nove državne tvorbe na teritoriju bivši monarhije pri vseh poskusih gospodarske obnovitve, j i i finančno politični problemi. h katerim je treba p.jstc' tudi vprašanje predvojnih drža\ iih dolgov, tvorijo Inctsebojno nerazdružljiv kompleks, čigar predui sestavni deli niso dostopni končno-« veljavni ureditvi razun ib Ucčasni ureditvi vseli drugi!). Le s tem oridržkom jo mogoče razpravljati tu o enem samem ćulu tega kor.iiieksa, o — vojnih posojilih. Vprašanje priznavanja ali lepriznavaaja avstrijskih in ogrskih vairtih poso'il s stran držav, katerim pripadejo po mednarodnopravni uredili teritorijalnih vprašani posamezni deli bivše monarhiji, se obravnava vobče pretežno s političnega vidika. S tega stališča odklanjam« ta del pasivne zapuščine A'stro-Ogrske, ker se nlsrno hoteli .nikdar identificirati s »ovzročitelji svetovne katastrofe in ker nismo nikoli priznal! ne njihovih vojnih ciljev no sredstev, ki so iih potrebovali v svoje vojne namene. V tem o žiru jc odkknjajoče stališče vseh osvobojenih narodov bivš» monarhije načelno, in verjetno je, da bodo nu njem vztrajal! tiđl tedaj, ko se bodo morali degovoriri medsebojno ter z Nemško Avstrijo in z Ogrsko o izvedbi likvidaciji vseli skupnih zadev. Problem bi bil s to načelno oidonitvijo za vse osvobojene narode tudi idejanski razrežen, ako bi bilo mogoče naprtiti vse vojne dolgove onma dvema državama, kateri sc po načelih političnozgod'>vinske kontinuitete morate smatrati za obremenjeni z dednim grehom avstro-ogr-skih političnih zločinov, t. . neinško-avstrijsl-i in madžarski republiki. Da pa fee d e uhžavi, ki sta žc po svojih lastnih razmerah v najkritUnejkm položaji izmed vseli dedičev bivše menarhije, ic preneseta nadaljnih obremenitev v taki visini, in scer tudi tedaj ne, ako bi to hoteli, o tem — mislim — ie more ^ti nikakega dvoma in ne smvmo se udajati to/:dcvuo nikakim iluzijam. Pomisliti moramo le, da so bremena avstro-ogrske monarhije pred njenim razpadoir bila v tnk;:m nesoglasju z davčno močjo vseh tedaj •; v to državno tvorbo vklenjenih narodov, da bi bil moral vsak državljan i>ivšc Avstrije v s\Tho rednega odplačevanja in obrestevanja teh bremen prepuščati driav-i leto za letom več kot polovico vseh svoiih dohodkov. V kolikšni meri bi se ta račun za državljane nemške Avstrije in madžarska republike še poslabšal, ako bi tc dve državi res hoteli prevzeti vsa vojna bremena! S 'tem položajem moramo računati. Napram bank'crotnemu dolžniku so najboljši zakoni brez učinka. V očigled tem delstvom bodo države, katerim pripadejo posamezni teritoriji bivše monarhije, prisiljene lo-titi se razrešitve problema tudi vsaka zase, pro foro interno. ne glede na načelno stališče napram zunanjemu svetu. In tii sc pokaže vsa dalekosežncst -problema, čigar odsevi se — vslcd kompliciranosti gospodarskega sestava In socijalne tstruktiire v vsaki sodobni državni tvorbi — moreijo pojaviti v slehernem sestavnem delu državnega organizma, v vsaki njegovi posamezni celici. Zasebno premoženje, denarni zavodi, zavarovalhine, industrija, socijalne ustanove, občine In posredno vsakršna gospodarska enota, last not Jasi -država sama, — za vse te gospodarske enote ali skupnosti jc način razrešit v? problema največjega pomena. V svojem lastnem interesu bodo morale nove države dejanski prevzeti tudi vojna .bremena v izmeri, ki se bo morala določiti po lokalni pripadnosti terjatev k dotičnomu državnemu območju; storiti bodo morale -to, ako bodo hotele vzdržati gospodarska enota, last not least država sama. — za ako ne bodo hotele postavili na negativno komunistično stališče. S konverzijskim! operacijami in z izdatnimi premoženjskimi oddajami pa bodo morate istočasno poskrbeti, da se vsa Javna bremen,! čim .preje znižajo na ono mero, ki bo združljiva z davčno močjo prebivalstva, z razvojnimi predpogoM vsega njihovega narodnega gospodarstva in z načeli zdravega socijalnoga razvoja. Dr. M. Obcrsnel. Habsturiarol. rani! — A treba bo Iti — »di se ml, da se že odpravljajo.« :Sai res! Pojdimo,« ic odgovoril starejši sna;;flec čevljev. .Morda bo treba pri odhodu tudi pobrisati pr.ih z obuval. — Spak poznaj vse nove navade.« B o U i e v i k. ♦ • • ■•Boljševik« tu gori govori nekako boli abstraktno: namlgujo le in noče naravnost dotakniti .e velikega vprašatiia, ki razburja sedaj tržaško slovensko družbo, j Hvala Bogu! Zavarovani smo, da nam ne bo mogel j pozneji zgodovinar očitati, da so veliki časi našli v j tržaških Slovencih male ljudf: z \ellko gesto se posta-! vliajo na stTan mirovne konference s svojim vprnš -njoni o — frakanstvu in frakarjih!! Izzvati so je nekateri slovenski, hrvatski !n srbski ljudje, s tem, da so; si v svoji grešn' nerazsodnosti domišljali, da store do-. bro /•;j našo stvar, če potom posebnih nHredftev nri->ablK> P bHI d<» tuslolito lom« popoln^nn od-tu.it.ui nam In našemu snovtRjhi! Mil u* — oni frak rl' namreč — v hudi zmoti. To ni bilo dobro delo, marveč 1 gren proti — ilemokratizimi! koristilo naši ^rvari, če se č"' »turim gostom, stokrat tnilJrr metnotil In nekatere fns razsodnosti ra\no na tern. Kolu« čisto novih Sokolov in m i so tudi. osiojncje pred? ^•dadih časih. bo ce so b; ivedojo j njimi v »emi > I lovaicev s krojem in telovadno opremo vred! Nesrečne ir.ikarice! Sam vrag vaim ie moral navdahniti tako misel In namero! KmaJu vas bi bila zadela huda kazen: javna moralična Justlfikaciia, da bi sc vam bili pred velikim portalom v iietrakarski ponižnosti ponudili I mladiči, da vam — s krtačo osnažijo prah z lepih če- j veljfčkovll Ho te - govorimo resno - neslanosti ni prišlo. Hvala j Bogu! Nu toliko radi nas frakarjsv, kelikor raJi go-! stov, ki niso našega imtena in ki so jim tra-karji hoteli j pokazati slovansko gostoljubnost! Saj ravno to se jim ' strašno zainerja, da so v takih težkih časih v ta na-! men drage volje trosili iz -lastnega žepa! Dobili sol lekcijo, ki naj si jo zapomnijo! In na vsem tem je baje - baje pravim, ker nekateri I menijo, da so tudi drugačni vzroki vtucs — tudi zelo j osobne n travi kriv tisti ztočlnskl frak! Neirakarjl pra-' viio, da jim jc kar tesno spričo takega-le irska. Ka-1 kor da se jih hoče poniževati in :m demoi>strirari nunjo! vrednosti Podpisani nima takega oivut'n; pr tv n'. ■ mu ni tesno poleg fraka na plučah sosed;:. Nlkdo še n! I videl poii iisanuga v traku na nobeni prireditvi. To I/! dveh tehtnih razlogov: v prvo. ker mu kroj tega oblačila prav nič ne ugaja, v drugo pa i to, ker g;i j nima! Ne fraka, ne klaka! Čudna vrst frnkarja! (In! takt frak - rji ^o 1.11 ogromna večina ua oni prireditvi!) Vendar nui nI nič it sno spričo fraka, k it mu zavesti lastne notranje vrednosti pravi, da j:, ravno toliko vre-' den kot ofrakani sosed Ju prav nič mauJc. In ker mu j Ko so začeli Ifabsburžani siriti svoio oblast po salih deželah, so i iieii Slovenci še svoio staro navado, po ka--eri so ustanavljali svok) vojvode ^a Oos^o^ctskem polju. Kdor je hotel Slovencem vladati, jc moral s slo. vensko besedo slovenskemu kmetu v roke obljubiti, tla bo vlača! po rcsnici in pravici. Zviti Habsbur.lam so vedno na vse pristali, kadar je šlo z\ to. da bi nad kom zavladali. Taki s<> očetka na Gosposvetskem pofju tudi Slovencem do njih stari šegi prisegali, da fcodo pra* vični vladarji. Leta 1414. je bilo. zadnjikrat, da je Habs-buržan trnesi ^elezn-i'* prijsegcl na slovanske pravice, ki jih je naš narod hranil v spominu pod naslovom »stara pravda«. Pozneje se Jiabsburžaoom ni zdelo več potrebno, da bi nam kaj prisegali. Ce komu ni bilo kaj pr?iv, saj so bile t ti ječe, vrvi, vislice In druge take stvari, s katerimi so Hibsburžani na'boli varno vladali. Zanimivo pa j-e, da so sc na ono šego na Gosposvet-skem polju vendarle spominjali in sicer so porabili to slovesno obljubo - za rnaškerado. Na dunajskem dvoru so se torej na plesih, ko niso imeli drugega dela, norčevali iz naše narodne šege in se za naš denar zabavali na naš račun. Ko se je slovenski kmet bori! za staro pravdo — se je njegov cesar iz njega norčeval. Naše »ustoličenje« je dolgo ostalo na programu dunajskih zabav, nazadnje so iudl na to pozabili. So imeli pač drugih zabav dovclj. Vsi Habsburžaiii so si bili dobro svestf, da vladajo po krivici; Imeli so slabo vest, ker so vse z nasiljem pridobili in z nasiljem obvladali. Zato pa se niso nobene stvari tako hali, kakor vstaje. Punt, upor, rcvolucija — to ie bila za vsakega Habsburžaua najhujša beseda. Narodi, podjarmljeni in zasužnjeni, so sc večkrat vzdramili, a vselej iih jc pobila železna pest. Zato pa misel na svobodo nI nikoli zamrla in Če ni nanjo mislil ves narod — so mislili posamezni nicgovi možje. Spomin teh mož se b : s hvaležnostjo hranil v .spominu od ročra do roda. Mnogo so pretrpeli ti ljudje, tem boli, ako pomislimo, da so sčasoma narodi skoraj popolnoma pozabili, da sužnji in so se svojim tiranom celo klanjali. Le malo po-misTmo, kako jc bilo sc pred neka i leti pri nas. Zato so Habsburžani posebno posegali po takih ljudeh, ki so bili sumljivi, da mislijo svobodno. J^osebno če so zvedeli, da se tvorijo kaka društva, ki imajo namen osvoboditi ljudi Iz njih trpljenja — to je bil takoj ves habsburški policijski aparat na Joto. Zato so imeli Habsburžani po vsej državi najstrašnejše ječe, kamor so zapirali *ake ljudi. Ljubljanski grad, Kufstein, Spielbefg pri Brnu itd. vodo pripovedovati erozno zgodovino trpljenja, ki so ga prestali tkzv. politični zločinci. Ob času, ko so že drugod odpravili vsa strašna sredstva, ki si jih jc izrolšltaia srednjeveške surovost, so v Avstriji mučit! po človeško vsakega, ki si je upal svoboduo misliti. Bden m-hujših rtaklh trinogov je bil cesar Prane. Takrat so biK v Italiji tkzv. Karbonarji — to ie bila Bveza mladih Hudi, k! so priznavali pravico narodov do svobode. Družba Karbonariev (ogljarjev) se je razširila po vsej Italiji, ki Je bila takrat še avstrijska, pa tudi mnogo Jugoslovanov je bilo v tej družbi. Habsburžani so se bali te »zarote* in so začeli preganjati svobodomiselne lindi z najhujšimi sredstvi. Kdor je bi! osumljen — ie bil samo zaslišan in je nrišel „v ječo. Navadno Je tam osta! do smrti, ko je umrl cd vsega hudega. Cosar Franc si jc dal o njih poročati. Vsako malenkost jo smel dovoliti le on. Ako je kdo zbolel in jc prosil za boljšo hrano, te o tem odloča! cesar, kakor da nima drugega dela — In navadno fe bolnik seveda prej umrl, predno je prišla odločitev. Na Spielbergu se še ^da) vidijo celice, kjer so trpe'! ti Ihrije. Tudi pokopališče ob gradu kaž«, koliko žrtev je poginilo od trplienia. letniki so imeli malo okence, navadno obrnjeno tja, kamor so pokopavali one, ki so dotrpeli. Strah in groza nas obhaja, ko beremo popise 4eh Ječ. Od leta 1820. do 1800. so bile te joče polne. Pa tudi potem se niso izpraznile — za Italijani so priili Slovani in v svetovni vojni so jh polnili umirajoči jugoslovanski lastno nazlranje govori, da demokratima ne dokazuje obiska, marveč smisel za socijalno, politično in gospodarsko pravičnost. Podpisani predsedujem — da-si — irakar — dvema organizacijama, ki ste že po vseh članih demokratični do kosi! in mozga! In do-so biil popoSnoma zadovoljni 7 mano. Ce bi bšfo drugače, bi mi to govuto povedali v lice. Saj so možje! Pa vprašam: ali jih ni tudi v delavskih vrstah — h niso ti naMabM ki so, ako niso na delu, radi prav čedno oblečeni in se sato ;>o svoji zunanjosti in včasih tudi po vedenju razlikujejo od drugih? Mar! so zaio aukak' ddav-Ai - ■ ir..karji?! Jn na koncu konca: &a| ni nikJo slljen, d:i hodi v družbo, ki mu ne prija. Pač i» i if dolžan obzirnosti do ljudi, ki mu niso nič žalega storili. IO so moji nazor", pa naj sodi kdo o njih kakor I ve. Drage volit- prevzemam po^edrcc žica, ki so nam ga p itisuili nefr;Vk»rJi In nefrakarice. In kdo bi moge! kal očitati, akn bi prKil do logičnega zaklluCka: Ni si-;itl v družbe in društva. Y j m je dunmkrati/em glavn; fundament! Umaknite se iz : Sokolu , »Kola*- hi razliti podružnici Ne b-xlite na poti vrednejim! Ne vem, kako sodijo drugi prizadeti. Na čistem pa le pod plena! ^ seboj: cosa je dolžan sebi Iti časti svoje družine, ki ;e - tiko lahko naglaša zavestno — v vsakem društvu, kicr Jl. b H a, ' MiM I WM I X)sebno pa pri Sokolu*, le ,!tbro hotela no sv jih skromnih močeh. Br;z strahu pr izrivajoč 1. fr„-karstvu v ^tiislu, ki se mu ga ul treba ž?-nirat!, r slavlja od ncfjimarjcv In nefrakarfe, M. C-t-č. V Trstu, dne 2. aprila 1*19. »EDINOST« štev, 91, sužnfl — zadnjikrat. Zdrobila se ic stavba zlobe, so-vraStva tu tlranstva. Podal! smo pregled Habsbur2anov,$ia vidimo njih zločine, da razumemo, kaj pomeni naša svoboda, da bomo ;a večne čase mali zabraniti, da tak rcsah. Tnpatam sc je reč nekoliko zatijral. beseda nikakor ni mogJa z ust, kar se ic poseb;«} gazilo pri dolgem dialogu Maudersa in Helene Alvi* * prvem aktu, ali pa tudi med istima dvema v z s čitki drugega. Potem je seveda morala biti suilerka ne jo lito preglasna, k*r je zopet precej motilo. Osvalda Alvhiga le Igral g. SkrhjiŠelt m ga podal, kakor smo že zadnjič omeniti, dovrjeno in čisto samosvoje. V prvem aktu je postavil ik oder čisto pravilno na zunaj zdrav tip. ki Je razdvoji vslad svojih notranjih bolesti, a kaže to takoreko le mimogrede, takrat ko ga premagata hipna jeza i!i pa nepričakovana slabost V drugem aktu je pa iepo stopnjeval, spretno podčrtal AK'ingovo hrepiienje po življenju, upodobil z mimiko in besedo strip, bolest, ljubezen in vse efekte, ki se kažejo v živi liči svežega reaiizma, v katerega je odcl pisatelj tega sjoiega junaka. Tretji akt pa je bil posvečen poleg dru«g« tudi patološko-flziološkemu procesu, ki sc vzvrS na Alvingu samem. Težko izgovarjajoč posamezne btsede, brskajoč nestrpno no oslabelih možganih, jc propadal Atving vidno pred očmi gledalca, dokler ni {adelo najhujše... Glavno osebo v dram.;, Heleno ilvirtg, je igrala g. S. Paulhtova. Ta uloga je težka in zahteva igralca nič šibkejšega nego prva, če naj prkte popolnoma do svoje veljave in naj razgrne vred naaji vso veliko tragiko, ki jo je ttlil lb-sen vanjo. O. Paul'riva jo je podala mestoma dobro, n. pr. v prvem »volil nastopu Ua Retrlna. ki ;o je igrala s posebno inteligenco gdč, Kavč'čeva. —c, MALI OGLASI Stran m. Za v&a premnoge izraze globokega soČn'ja ob priliki nenadne izgube aašega nepozabne«* očeta, tasta, svaka itd. gospoda poaetlnlka se zaMjujemo vsem ki ho n:\katerikoli način počastili ali spremili pokojni a k zadnjemu počitka. Bog plačaj vsemi PRI KLANCU, 1. aprila 1919. Žalujoče drnžino _Zobec-P«triija-Ai»«lreJaii*.*Tm<5in. .......... RsrmnnžiliS Troccci Stroj za Šivanje in vezanje'^ ul' Bar,r1era T(!cchia 3 pravi nemški n z- rci. ! ima veliko zalogo Seldel & Neumann tn fa * n ...i e r\ - venci iz pore iane in bise-»Sfnger4 Gast & Oasser. rov, vezani z medeno žico. Bogata zaloea vseh potreb \z umetnih cvetlic s trako\t ščin. Mehanična delavnica za in nar isi. Slike na poreela-vsako popravljanje oaatih ploši-nli za grobno Tvraka ustanovljena 1 18 78! spomen ke itd. itd, r RANCESCO BtDNAR Vajnižjo konkurenčno cene Trst, ulica Campanile 19. j-'------ ... Fo!o$ra? flnt. mit Trs!, ul. delle Poste št. 10. Ocriica, Uorao St. ,'ift, na I dvorišču, li'M »e dobi pri ■e mrofičnl aleifd ĐAGUERRE iTrst, Corao stev. Trsti ... . .Razglednice v platinu, 8po- priporoča SVOJO trgovino ( ijaiteta: Slike v barvah, jestvln v ul. XXX. okto-ifotoM,chi^1 , Ipovečanja, reprodukeiie vsa- bra 10 (Caserma), kevrste. Elektr.razsvetljava. vsak« vrste, tudi Poročila varnostne oblasti za 30. marca Včeraj okoli 9 zjutraj so našli v .morju, blizu vojaškega kopališča, trupUo mtatfe, okrog 17ema pijan trikrat ustreiii v zrak iz samokresa na obrei.Ki Giuseppina. — Ko se dozna za ime ladje, na kateri je Jurij vkrcan, se ga bo VnMalo dotič-nemu ladijskemu poveljniku. — Včerat so aretirali \Metno tržačanko Marijo Me-ooeh, ker so naš?i pri niej ra^io -c^Veko in pcr:!o, ukradeno v &odo Angela Giarminlja v ul. Bei\edere st. 19. Zaplenili so Ji bdago. — Danes ob 1 -ponoči so straie preiskalo nekega Molzfia Vanetfila in so mu našle ped sraico > kosa »vile, vredna 900 lir. Ker ni msA povedati, odl^-d ima in blago, so mu blago odvzeli, utega pa — zaprli. Darovi. — 0!» priliki poto In premišljavanjo /atopljenesa pisatelji! A vse ie l»odano v tako dovršeni to^ml, stopnjevano, < tako finim cframatskhn čutom h odet^ v čar i:;>ilepšo polije, ifi moramo končno vendar pritrditi, da je -de'o moistr- llčite'Jo Itfio Iftfc gospodiJnn za-[ Ptlfje mu rabljeno, kupim čctuica. Nastov pove ms. odd. B H9 pa naiviijlh cenib. Ulk« Nuova Jt. prit, ^^ -_am Trgovski pomofnik z veiletno SAI prakso v niintfaktur/1 HillU'httl h,v;fl,ne. *trt,)f' <"dl tMovint, veif s'oven^la«, Itat j^. MHPU^UI p;kvar,en«. Sv. Mar. žflne In nemščine, 2«1I Flulh?. Na- Magd. r;;ornja, Bivlo 1, - Pnngerc. slov pove inj, odd. Fdlnr ii. ^ ~ " 7— " *—" h-ntve prodam le pooolnomi Olsl^lno plesna volti r M novo elegantno pisalno mizo, ! IU. Limircora 24, vr. b, Rnjan. 351S v bivši Rukolov 1 dvorani (Nar. 8Pr«J««i" 3»pravi!« ur vseh rm vrfti ilunpn v srvrln vral! delo točno, rcne zmer- aom) se vrsi itane«. v »reao.,. velkavrh, ul. Tijor 5. m. :i4.r,7 Začstek ob S zvečer. \ocl . -■■ - «82 fmm kloluU, S: = n^UnHn lil poufcvaka za preti- Ccti« 11, :kf. 8r>ri»iema 8f tiHi n.T.o-MbtlbJU mete trgovske fetr si fl u m popi v Is. Atotlni satou, ul. 1' iče. Naslov pove Ins. odd. Ediuostl, [v.jrriern 15, lil. j:. ihli 3 Rlnnisne Adrinticn rti Slcurtd o Trstu (lastna palača) ustanovljena leta 1838. Za v trovanja proti škodi, povzročeni po ojoiju. streli in. eksplozijah, /avarovania steklenih plo^Č proti ra7b:tiu. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja posilstev na morju in po suhern. Življenjska zavarovana v najrazl:čnej scli bi an-A.th izplačano na Škodah K s7_\4.s*.-RV85. Znvtopstva v :: vseh deželnih gla\nih meM:| iti važnejših km lih. :: (Odontehnlkl) (I. bivši pomočniki na zobozdravniški kliniki profeso ja dr. Italo Tempestini i t Palcrnia) napravl}aro umetne ?obe in umetno ozobfc l podlago eli brez podlage po najnovejši m amerikanskein sestavu. Zlati mostovi (sestav Brigdvvorks'), zobje na vijak, zlat' kr ne, srebrne, porcelanaste in cementne plombe. Ordinirala od 9 do 1 in 3 do 5 pop Vin l. GiGtranrj 14,!. n, desna. NB. Ker je naš zobotehniški atelje preskrbljen z velikansko množino anj;le-ško - ameriknnske^a mrt^ri ila, nam je mogoče izvrševati urjfincJ .t dela po n «j-nižjih cenah. ""ko, ki ga ie spisal g1 UpHeoritev »;» tu'nu i ; tvinoiti • ;c. n m'sl.'c in \e odru ie Hla torx ;,U\:tifi fakto a v;'en' o' r, nrve hu!:--c ia bi toki ne! lvm' sta nus v< p^nik. aobrj tn !» 'v-hgralcev, i tvorili skrbno nri-: razuc malenkosti. 1 si h ravno oder In nje- M lip i£2ii likerjev in špirita najboljših tovarn. Prott m drobno in m ieiieis. - Cene zim MMDSS.^flzegIio 1 aiitekori&ina strvina In stiinovanJsHg zadruga M Som'1 v Trstu reiHstrovnn.t, zadruga z omejenim iartistvoru. Podpisanu nstcelst o vabi zadru/inlke ua ISIS. ređm ubsnl ite^r ki so ho vr&il v nedeljo, ft. aprila 191», ob 10 dopoldne v prosti r h ,Glasbene Malce" (Nar. dom vhod v nI. O. Oal.ittl UU) s !»lede^im dnevnim redom; 1 l. Poročila načelnika o poslovni dobi Wf4 ju j predlo),i'trv letnih računo? za to doho. 12. roročilo n;iolzorni&tva t 1. Predlogi načelniitva in nad^orni^tv?. o upornbi n j Mnga d'jbitikH, i i. Volitev uovcifrt na^elniAtva !.'». Volitev novegd nad/.ormStva. NAČELNI^TVO. ^oro^ili n<»rolnistv.i in letni računi /i 11 dobo 191» itJlM no \>a razlit-»o g. zadružnikov v utadu ji zadrege (ul. Car tat a 31* X štran i V. -cDINOST« itev. 9t. V Trstu, dne 2. aprila 191*. praktičen v Hotelski službi, veSč jezikov, 25-35 let star, s dobrimi spričevali, dobi takoj službo. Predstaviti se osebno od 110-11 v ul. Geppa 23. i ----1 Prodaja se po najnižjih cenah: Vino belo in črno, žganje,! runi, konjak, špirit in janež. UPOLlONie, Trst ulica Amntfo it.10. RGKAVICL IN MODNE POTREBŠČINE. it. Venler & Comp. Cor«r> 14. Modne potreb' čine in Izdelovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Ceue zrrtvrne. Postrežba točna. TRGOVINA JEST VIN. [vari Bldovec. Trst, ul. Camnanile 13 (Trs Pcnteros-so). Ima v zalogi: čaj, paradižno konservo, Ženf. kisle kumarce. kocke za juho. Konjak, vermouth, maršala, ma-iinovec in več vrst mineralnih vod ter blago aprovizacij-ske komisije._____4J4 jMEHANICNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnica Osvaldella. Via Medla 26, Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pletro Plppan, Trst, ulica Valdirlvo 10. Artistična vezava. Zeoni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.___________201 REnu tomsiii sunka tardka A. Ferfolja v Trstu, ulica Torre bianca štev. 22 prodaja vsakovrstna v • • • B m- Zobozdravnik Dr. Hraček Trst — Corso 24 — I. n. — Trst. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Brsztolestna izdiranje zob, pfflnnje in iimsfnl zoijs. MAJOLICNE PECI iN ŠTEDILNIKI. M. Zepnar. ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelova-nlo in najpopolnel'^ vrsta. Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL Trst, ul. San Nicol6 št. 25 blizu Corsa). Preno.MSče ra vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. (190 PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollimr, Trst, Via del Gelst lb. 256 Zaloga ur in zGaSarcine na veliko izbero se dobi pri A. POVH, v Trstu, Barriera vecchia štev. 3. 1 zobozdrncnlK DR 0. MEM ¥ IisIb, g!. Eioetiiino UM 12 Togal o!, dene Poste' Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. DAMSKA KROJAČN1CA. A. Rleser, Trst, ulica Couimerclale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blr.ze za pledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Umetni zobje L^r&č,'*! VILJEM TUSCHER. Ronc. ZObOtSlinfH . Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserrna) št. 13, II. fj — Ordinira od 9 piedpoldne do 6 zvečer. — I najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah. V em starim in novim cdremalcem se najtoplejše pripoioča. Hm? ) po»no pometi? — Trst Corso 47(prl Trgu Piazza della Legna) Tel. 1402 Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vs iko rstnecfa lepa v rasnih oblikah, vencev, eveć itd. po mernih cenah. Skladl^a v lastnih prostorih \ia della Tesa 31. Brzoja\i Novo pogrebno podjetje — Trst. M ul. Ponle rosso 6. vogal ul.lfiiova 13 opozarja svoje cenjene odjemalce na bogato zalogo pristnega ([Mesu volnenega lslotfziiBoMeke. Cene jako ugodne. 3HEB S fisoi steklenic vina Chianti iz Prato di Toscana glasovite tvrdke Badioni, t. j. najboljšega italijanskega vin*, prodaja v 21iterskih steklenicah, po konkurenčnih cenah tvu!!ca J. PARČINA v Trstu, ul. Torre bianca štev. 20, telefon 29-53. TrgousKo-oBrtnn zadruga u Trstu reg. ziidr. z neotn. jamstvom ul. S. fmim Asiikega si. 20 II mi sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po 3°|o Trgovcem otvarja tekoče če kovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentn* davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vraki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. * SANKA - TRST - no Cossn di RIspnrmlo5 - Viniflcjfo1. Podružnice:Duna|, Dubrovnik, Kotor,L|ub-Ijana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Za Jar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spida-dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun S9T v Isrefc Sn kronah *SS po najknlantnejšiti pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 19L — g HiljsnsKa Kreditni M i Podružnica v Trstu. —— Centrala v Ljubljani.- Podružnice: Celje, Celowe, Gor.ca, Sarajevo* Split. DelnISka glavnica a K 18,000.000. • Rezervni zakl&dl t K 3,6C0.000.-. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge: na knjižice, ter jih obrestuje po 370, na tekoče račune v kronah In lirah« po najkulantne]-ših p gojih. - Izvršuje borzna nalog*. Tel št. 5 18. — Blagaj a je odprta od 9-13- H j Tropinovec, konjak, rum, pelinko- 1 flSCfhl đflll RODI CfOllOdI ! "^Slit S 4/riniJnHn rtinaonl. H j vec, Vermouth Cinziano, maršala, Florio. hruškovec in razni likerji j se dobijo po znižanih cenah pri tvrd ki M Pilil, M, »I. ile i v S. vsaki dan novi dohodi Dobroznana trgcvlna manifakturnega blaga G. N. RAVALKO ^urssi vinski se proc,a'a p° k 360 na drobne, na debelo ceneje.-- Vino italijansko, opolo, črno, belo briško poceni. Posebna vrsta po kron 4.80. mm u!?ici lila Petrcnlo z, GULič felolon Stov. 19-42. i* Trstu,»!, uincm Hciiini M13 m m li Ima veliko Izbero sledečega blaga: Zefiri za srajce, sukno za gospe, izgotovlleno žensko perilo, moške in ženske nogavice itd. vse po konkurenčnih cenah. ^Pf iffT I VsaKI dan novi dohodi