35. štev. V Ljubljani, petek 7. februvarja 1919. 11. leto VfcJje v Ljubljani: leto . , K 56-— ?°1 ^ta . . „ 28'- 'Setrt leta , , . , i4-_ 'i'i mesec . . . 5__ i» v Velja po pošti: m ceio leto n«prej K 60*— :sa pol leta „ „ 30— »s četrt leta „ „ 15*_ « «n mesec „ ,5-50 jr,”v Na pismene naročbe brez po&iljatve denarja se ne luorcmo ozirati. —1 — 25 vin., za večkrat popust M UfBdaižtvo je na Starem trga štev. 19. ^Pravalstvo je na Marijinem trgu Stev. 8. — ST --------- Telefon atev. 380. ----- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. 8e naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi noj ee Jrankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Za trezno Jugoslavijo. Sestanek prijateljev treznosti pretekli petek je bil nov korak k strez-nenju našega naroda. Večji pomen je dobil zlasti s tem, ker so se ga udeležili štirje poverjeniki narodne vlade, med njimi predsednik nove deželne vlade. Namen sestanka je bil dvojen: L kako izvesti treznostno organizacijo, 2. kako delo „tabora“ Svete vojske nadaljevati. Predsednik poroča, kaj se je že storilo od tabora dalje. Najprej ■n sicer takoj tretji dan po taboru smo vzdignili na noge hrvatsko Sveto vojsko v Zagrebu. Med tem pa smo že izvedeli/ da je hrvatska vlada vzela Protialkoholno organizacijo pod svoje pkrilje in ji zasigurala pokritje njenih lzdatkov. Nasproti pa je iz Belgrada °d velike srbske lože „Trezvenost“ došel 27. januarja naši Sveti vojski Poziv in povabilo, da se združimo v borbi za treznost jugoslovanskega naroda, kar se bo seveda zgodilo. Odgovorili smo jim zaenkrat pismeno, a v najkrajšem času stopimo ž njimi tudi v osebni stik v Belgradu samem. Sveta vojska je dalje vložila več vlog na naše oblasti, tičočih se trez-nostne akcije, med drugimi zlasti: 1. Višjemu šolskemu svetu, da naj se pouk o alkoholizmu, zaukazan že prej po šolah na Kranjskem, predpiše za celo slovensko ozemlje. Višji šolski svet se je tej prošnji rad odzval ter bo izšel vkratkern nov tozadevni ukaz vsem šolam po Slovenskem. 2. Deželni vladi, da naj bi skrbela, da se njene odredbe glede omejitve pijančevanja po deželi točneje izvršujejo. Dočim se namreč v Ljubljani policijska ura precej dobro drži, prihajajo z dežele pritožbe, da se tam za vladne odred-prav malo zmenijo, da ponekod pijejo in plešejo cele noči in se iz vladnih naredb norčujejo. — Razgovor je tudi prišel na protestni shod gostilničarjev. Na tem shodu so gostilničarji povedali nekaj pametnih; med drugimi zlasti to, da naj se ne kaznuje samo gostilničar, ki predpise prestopi, marveč pijanec sam naj bo k a z-njiv! Dalje so se gostilničarji upravičeno pritoževali, da je pijanosti mno- go kriva prosta prodaja žganja po kmetih. Te proste prodaje pa je kriva prosta kuha žganja, ki jo je poverjeništvo za finance v eni prvih svojih odredb dovolilo. Verjamemo tudi, da imajo gostilničarji rajše trezne in mirne goste kakor pijance. Res pa je tudi, da je število gostiln nad vso mero preveliko. Če je n. pr. v mestecu z 2000 prebivalci celih 33 gostiln, ko bi jih za resnično potrebo gotovo zadostovalo 5, 6, kvečjemu 10, se iz tega jasno vidi, da nas je bivša Avstrija s to vrsto sorijalne oskrbe prebogato obdarila. Če pa je Avstrija vlekla dobiček iz ljudske propasti, tega Jugoslavija ne sme delati! Zato bo treba v tem oziru v naši mladi državi temeljite reforme. Gostilne ne smejo biti kraji brezmernega popivanja, ampak naj res služijo svojemu prvotnemu in pravemu namenu: postreči hrane in okrepčila potrebnim. Potem bo gostilničarski stan res koristen in spoštovan. Predvsem pa je treba omejiti žganjepitje in žganjekuho. 13 000 žganjskih kotlov je posebna kranjska specialiteta in kranjska — sramota. Po drugih deželah tega ni v toliki meri. Naša vlada tej zlorabi sadja ne sme roke držati! Predsednik deželne vlade obljubi, da bo vlada od svoje strani storila, kar ji je mogoče, da se bodo njene odredbe tudi po deželi izpolnjevale, da se pa ne sme vse samo od vlade zahtevati. Niti orožniki ne morejo vsemu kaj. Ljudstvo samo mora skrbeti za red! Organizirani protialkoholiki po posameznih krajih so poklicani paziti, da se tozadevne vladne odredbeizpolnjujejo. — Sadjarski nadzornik Humek priporoča popularizacijo treznostne ideje. — Poverjenik dr. Pogačnik nasvetuje predavanja o treznosti po vojašnicah. — Profesorica Št up ca priporoča, naj se znova prično gospodinjski tečaji, da bodo znale naše gospodinje dobro postreči moškim in jih s tem bolj privezati na dom. — Ravnatelj Rohrman poudarja, da je treba skrbeti, da se bo naše domače vino pridno eksportiralo, ne pa tuje, niti hrvaško, še manj pa ogrsko in laško, k nam importiralo. Za pijanost in pijance zahteva drakoničnih kazni, sicer ne bo bolje. Glede protialkoholne organizacije se je poudarjalo, da bi bilo za stvar najuspešneje, če bi imela vsaka stranka svojo. Kajti potem bi skušala pridobiti v svojih krogih kar največ članov in bi se pričela vesela tekma med posameznimi organizacijami. Tudi pri drugih narodih se grupirajo protialkoholiki po strankah. Voditelji posameznih organizacij pa naj bi tvorili skupni akcijski odbor. Tak medstrankarski akcijski odbor, broječ 15 članov, se je izvolil takoj. Ta odbor ima voditi nadaljno akcijo za trezno Jugoslavijo. Strankarsko - osebni boji na Hrvatskem. Zagreb, 5. februarja 1919. Strankarski boj v hrvatski javnosti zavzema od dneva do dneva ostrejšo obtiko in je podoben onemu pred vojno. Opozicijonalne stranke (med njimi zlasti starčevičanci) vsak dan ! napadajo notranjega ministra Pribiče-viča, ki v svojih odgovorih vrača milo za drago. Tako prihajajo na dan razne zanimivosti iz političnega življenja zadnjih dni. Tako naznanja n. pr. današnji „Hrvat“. o napadu na Pribiče-viča, da je ravno starčevičanska stranka dosegla, da je dobil hrvatski ban čast in čin ministra. Stranka je najprej zahtevala, da dobi še enega podpredsednika v prepričanju da postane^ ban njen pristaš — in sicer s stališča, da mora biti ban v istem činu, kakor slovenski ministrski podpredsednik, ki postane obenem lahko guverner slovenske pokrajinske vlade in bi stal tako v časti nad hrvatskim banom. — Nadalje napada šefa jugoslovanskega dopisnega urada dr. Šim-kateremu očitajo starčevičanci politično neznačajnost, češ, da je v prvih dneh prevrata zatrjeval, da bo sodeloval le tako dolgo v politiki, dok.er jo bodo vodili starčevičanci, al Pa je naenkrat slepo orodje ministra Pribičeviča. V dobi avstrijskega terorizma je bil tako boječ, da si ni upal podpisati Miti protesta proti grofu Burianu, sedaj pa je naenkrat postal bojevit. Tudi dr. Pavelič se pere pred očitanjem, da se je potegoval za bansko stolico. Pavelič mirno priznava, da je bil pripravljen „po želji svoje stranke in poštene hrvatske javnosti prevzeti bansko mesto, da bi mogel koristiti državi in narodnemu jedinstvu, poštenju in pravici na Hrvatskem1*. Nadalje toži, da ga njegovi politični nasprotniki zato tako ostro napadajo, ker je za narodno stvar precej zaslužen, politično neodvisen in uglednejši od ostalih politikov. Nam se zdi, da je ta osebni Jboj in to osebno hvalisanje samega sebe neprimerno za našo resno dobo, za narodno stvar pa celo škodljivo. V času, ko je treba združiti vse naše moči, ko ima vsak posameznik toliko važnih nalog, je slabost, če se naši politiki prepirajo med seboj, kdo ima večje zasluge za domovino. O zaslugah in raznih dobrih delih bomo lahko govorili potem, ko bodo zasi-gurane naše ogrožene meje. Sedaj pa je treba delati, da si zaslužimo svobodo, katere s.no postali deležni. Kako gojimo boljševizem. Boljševizem je princip nasilja, je anarhija in pogin države in človeške družbe v obče. Boljševizem je bolezen socijalizma, katerega grpzi ugonobiti in je v resnici največji sovražnik človeštva, posebno pa delavstva samega. Zato ga po pravici vsi razsodni ljudje zametujejo. Pričakovati bi bilo, da se bo vse storilo, kar to socijalno bolezen današnje dobe omejuje in vse opustilo, kar jo pospešuje. Temu pa ni tako, ampak nasprotno. Pri nas se godijo dan na dan stvari, ki boljševizem samo pospešujejo. Mi boljševizem gojimo, če tudi po shodih in v časopisih rohnimo proti njemu. Evo vam dokazov. Pri izbruhu vojne so morali tudi slovenski natakarji zapustiti svoje službe in pustiti doma svoje rodbine VLADIMIR LEVSTIK. 17. nadaljevanje. Višnjeva repatica. »In vendar,« je majalo dekle z glavo, ko je mati hvalila grofove manire, »in vendar sem dobro videla, kako si je s prstom otrebil nos: najprvo s prstom, potem šele z rutico, kakor bi se domislil... I nu, aristokratje so pač tudi ljudje« Tisti večer Pohlina ni bilo k »Zelenemu prešičku«. Z rokami prekrižanimi na hrbtu je dirjal iz sobe v sobo, strmeč bogve kam in momljaje nerazumljive besede. Še kregati se je pozabil; njegovo srce je bilo polno milosti in mehkobe, in vse, česarkoli se je doteknil okrog sebe, je dobivalo v njegovih očeh neizrekljivo žlahten značaj. Po večerji je odpravil ženski ter posedel v obednici na zaznamovanem stolu, milujoč si nečimurnost z današnjimi spomini, ki jih je zdajpazdaj melanholično skalilo vprašanje: »S čim sem zagrešil, da nisem tudi jaz tak bla-goslovljenec usode? Kako lepo bi se slišalo — recimo, Peter Pochlin von Pochlinenburgtalhausen 1« Toda s pametjo in »diplomatično politiko« se je dalo še mnogo popraviti in mnogo doseči; prilika se je nudila sama od sebe. Žena, kateri je v postelji zaupal nekaj svojih nad, je izprevidela, da je bolje ne kupovati rdeče kravate. »Mart nisi videla,« jo je baral mož, »kako je požiral Vido z očmi? Ves čas sem ga opazoval; ta reč ni karsibodil Ali boš godrnjala, če lepega dne prinesem vest, da postane tvoja hči grofica?« Pohlinka mu ni hotela slediti v te strmoglave ntkp* rlnsti raiSn. bi bila izverlpla ir«: __________ • ..... ~ . . .. . oni zasnutke; dosti rajša di bila izvedela, kaj mu je zaupal grof pod toliko molčečnostjo. Profesor se je izprva košatil in skliceval na dano »kavalirsko be- sedo«; potem je izdal gospe Ani, da je gost »pravzaprav nezakonski sin zelo, zelo visoke osebe,« kar je razbelilo njeno zanimanje, in nazadnje je povedal vse. Zdaj je začutila tudi Pohlinka, da se ji meša v glavi; težka popoldanska slutnja se je vrnila v še gorostasnejših in hkrati nedoločnejših oblikah. Ali Pohlin je bil nocoj priljuden kakor že dolgo ne; da ni smrdel tako grdo po cigarah, nemara bi ga bila spoznala za svojega Peterčka iz davno minulih dni... Tako pa je sprejela njegovo dobrikanje bolj kritično nego hvaležno, zaspala sredi te ogoljene sreče in sanjala do jutra o grolu, kako se suče v fraku in klaku ter prosi za Vidino roko. VI. Profesorjeva tiha skrb, kako bi najprimerneje raztrobil svojo srečo široki javnosti, je bila zelo nepotrebna, zakaj blebetavost naših ljudi se je lotila dela, še preden je napočil slavni dan. Kavarniški gostje niso prezrli gorečnosti, s katero je podkadil tujcu ob prvem srečanju in spoznanju; po vzorni šegi tukajšnje družbe so potuhnili glave za časopise, kakor bi sploh ne videli, da se kaj godi, ušesa pa raztegnili nastežaj in prestregli marsikako besedo, ki je dražila njihovo radovednost. Še tisti večer je krožila po beznicah našega mesta senzacijonalna vest, da je humanist v kavarni »mahljal z repom« okrog neznanca, ki se je očividno šele te dni pojavil med nami, ter ga ogovarjal z visokorodjem. Razume se, da je novica rastla od ust do ust in dobivala čedalje točnejše obrise. Doktor Fabina, Smučiklasov bodoči zet in voditelj mlade struje v naši liberalni stranki, je razglašal o polnoči vsakomur, kdor ga je maral poslušati, da je prišel iz ministrstva referent za vse-učiliško vprašanje ter otipal najprej »starega jarca Pohlina, ne meneč se za merodajne politične faktorje«. Ljudje, ki vedo zmerom vse najbolje, so spravili to afero v zvezo s klerikalnimi kupčijami, ki so prav takrat dehtele uza dunajskih kulis, ter lehkomiselno podteknili humanistu izdajalske namene. Sam Smu-čiklas se je naveličal tega in izdrl jezik obrekovanju, češ, »dedec je preneumen za tako solidno lopovščino«. S temi besedami je bila grda bajka ubita; radovednost pa je ostala, in niti naš politični papež se jeni mogel otresti. Hvala Bogu, da je prišla resnica kmalu na dan. Pohlinkina dekla Marička je slišala iz kuhinje, kako se je profesor klanjal gospodu grofu, in pozneje, ko mu je grof obljubljal, da se še večkrat oglasi; kako znamenita reč! Vročica nestrpnosti je skuhala njeno deviško dušo in mršavo štiridesetletno meso, dokler ni prestregla na stopnicah hišnika ter mu oznanila skrivnostno: (Dalje.) v pomanjkanju in odriniti na bojišče. Le malokateri je bi! tako srečen, kakor n. pr. kavarnar T., ki je doma stražil svoje zaloge in se ccl čas vojne trudil za svoj dobiček. Nismo nevoščljivi in privoščimo mu. Ampak nekaj drugega je, proti čemur moramo slovenski natakarji protestirati. Nam se je takrat obetalo, da bomo zopet dobili svoja mesta, ki so jih zasedle ženske, kadar se iz vojne povrnemo. Toda zdaj nas ne poznajo več, pridržujejo na teh mestih ženske, mi pa naj se poprimemo drugega posla. Tako se je zgodilo z bivšim plačilnim natakarjem v kavarni U., katerega so odpravili z izgovorom, da so z žensko postrežbo popolnoma zadovoljni, in mu svetovali, naj si gre na Hrvaško iskat službe. Ali ni to velikodušno, ako se na tako takten način požene po svetu natakarja, ki je družinski oče? Kaj ve ravnateljstvo, kaj se pravi zapustiti rodbino in iti s trebuhom za kruhom ? Pa to še ni vse kar vemo o tein slovenskem zavodu. V hotelu U. je zaposlen zagrizen Nemec po imenu W., doma nekje na gornjem Štajerskem. Ta človek, ki pred vojsko ni hotel znati niti besedice slovensko in je psoval svoje slovenske tovariše z „windischer Hund“, je dobil danes v hotelu U. službo, njegov slovenski tovariš pa je dobil pri ravnateljstvu dober svet, naj gre na Hrvaško si iskat službe. Tujcem dajemo torej službe, svoje ljudi pa odganjamo. Tako se dela pri nas v Jugoslaviji. Potem naj se nikdo ne čudi, če je nezadovoljnost z novo državo, ker se gode take reči, kakor da bi bili v stari korumpirani Avstriji. Da bo slika današnjih razmer popolnejša, dodamo še sledeče: Sedaj se oddajajo tudi kolodvorske restavracije, za katere so se potegovali dobro kvalificirani slovenski natakarji, ki so se ravnokar vrnili z bojišča in so tekom vojne imeli veliko izgubo. Pričakovati bi bilo, da se bode na bivše natakarje v prvi vrsti oziralo. Pa ni tako. 'Za restavracijo na južnem kolodvoru v Ljubljani je prosil Slovcnec, izvrsten kuhar in natakar, ki je bil cel čas v vojni, pa je bil odklonjen. Ravno tako je bilo z restavracijo na Jesenicah, ki je bila podeljena nekemu trgpvcu. Restavracijo na Zidanem mostu pa so oddali kavarnarju g. T. Tako se postopa pri nas danes, ko pravijo, da imamo svojo državo, vlada demokracija brez protekcijskega sistema. Najmanj, kar priprost državljan more zahtevati od države je, da se postopa z revnimi sloji pravično in da dobe v svoji domovini pošteno zasluženega kruha. To smo vsi pričakovali od Jugoslavije, ne pa, da se bodo še naprej šopirili pri nas tujci, domačin? pa moramo s trebuhom za kruhom. Tako se goji v Jugoslaviji boljševizem in nikar ne tožite, ako vam zrase kdaj čez glavo in uniči našo mlado državo. Jugoslavija. Italijani spletkarijo z Madžari proti Jugoslaviji. Pariz, 6. febr. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Iz švicarskega vira prihaja vest o številnih spletkah zaradi Jadransko obali. V diplomatičuih krogih so dognali, da »c vise med Ogrsko in Italijo dogovori. Kakor poročajo, zastopa ogrske interese neka Mažarka, ki ji je poveril Kn-rolyi posebno misijo. Pogajanja z Italijo Imajo namen, organizirali italijansko - mažarsko kooperacijo' proti Jugoslovanom. Kazen tega skušajo Italijani odstraniti nasprot-stva med 31 a*ari in Bumuuijo ter ustvariti zvez« teh dveli držav z Italijo; da hi se upi iv mlade jugoslovanske države ter jugoslovanske zahteve obdržale istočasno v ravnotežju. Nemške fantazije. Pobožne želje. Belgrad, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: „Siid- slavische Korrespondenz" javlja, da se je francoski vrhovni poveljnik za Balkan in za vztok najbrž po navodilu vojnega sveta aliirancev izjavi! za odpoklic izza mariborskih dogodkov dne 27. januarja 1.1. znanega slovenskega poveljnika v Mariboru, generala Maistra in za to, da noj na njegovo mesto pride srbski general. Izprememba da se bo izvršila že v najbližjem času. Za Maistrovega naslednika da bo najbrž imenovan general Krsto Smiljanič, dosedanji vodja srbske vojaške misije v Ljubljani. — K tej vesti pripominja Ljubljanski dopisni urad na podstavi službenih poizvedovanj: Ne more biti drugače, nego da je gorenja vest nastala vsled netočnega pojmovanja novega položaja. Kakor je znano, sta se pred kratkim ustanovili takozvana dravska in takozvana savska divizija. Prva obsega vse vojaštvo na slovenskem, druga pa vse vojaštvo na večjem delu hrvatskega ozemlja. Poveljnik dravske divizije je, kakor smo svojčas poročali, postal dosedanji vodja srbske i vojaške misije v Ljubljani, general Krsto Smiljanič, ki je s tem prevzel tudi vrhovno poveljništvo nad našimi, v mariborskem, ljutomerskem, radgonskem itd. okraju stoječimi četami, ki tvorijo sestavne dele nanovo ustanovljene »dravske divizije". Tem našim četam poveljuje slej kot prej general Maister, vrliovno poveljništvo nad vsemi slovenskimi, torej tudi Maistrovimi četami pa je prevzel srbski general Krsto Smiljanič. Belgrad proti italijanskemu imperializmu. Belgrad, 6 februarja. (Lj. k. u.) Jugosi. tisk. urad poroča: Na protestnem zborovanju vseučiliške omladine in meščanstva je bila sprejeta nastopna resolucija: „Prebiva1ci Belgrada, glavnega mesta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, na velikem narodnem zborovanju dne 2. februarja 1919, prožeti s čustvom narodne solidarnosti najenergičneje protestirajo proti italijanskemu imperializmu in okupacije Goriške, Trsta, Istre, Reke in Dalmacije in najodločneje obsojajo italijanska nasilstva, ponižavanja in preganjanja naših mož in žena v okupiranih krajih. Zahtevamo, da vsi jugoslovanski kraji od najmanjšega sela na Slovenskem in v Istri do poslednjega dalmatinskega otoka s Trstom in Reko vred pripadajo kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev in da na osnovi Wilsonovih načel stopimo veliki in celokupni v veliko narodno edinstvo. Verujemo krepko v kočuo zmago pravičnosti in apeliramo na vse demokraeije sveta, da nas v naši pravični borbi podpirajo, da ne bi eventuelna krivica postala vzrok nadaljnjih nemirov in krvo-lltja. Pošiljamo pozdrav bratom v zasedenih kraj ili in jim poročamo, da smo trdno sklenili žrtvovati vse za njih zedinjenje z nami. Zato naj hrabro vztrajajo v trpljenju do kraja. Pod italijanskim jarmom. Najnovejša italijanska nasilstva. Lj. k. u. poroča: Ko je prišel v Šibenik parnik „Keleti“ na katerem so bili madžarski kapitani, bivši častniki avstro-ogrske mornarice, so prišli na parnik italijanski karabinerji, da pregledajo potne liste. Hrvatskih potnih listov niso priznali. Potnike so odvedli v zapor z naročilom, da si preskrbe italijanske potne liste. Nekaj potnikov so stražili na parniku 24 ur, ne da bi jim dali kaj jesti. — V Ro-gonici je neki meščan izobesil francosko trobojnico. Italijanski vojaki so zastavo sneli in ker pravega krivca niso našli, so zaprli štiri nedolžne. Onemu, ki bi povedal krivca, so obljubili 100 kg riža. — V Šibeniku so Italijani koncem januarja brezplačno delili obleko in obutev otrokom. Pred glediščem so postavili.veliko desko z napisom „Charitas“ z italijansko zastavo. Guberner Millo sam je delil otrokom italijanske zastavice - igračke. Na obleki, ki so jo delili, so bili pri- peti lističi z napisom: Italijanski narod bratom Dalmatincem! Tako so tudi to humanitarno akcijo izrabili za svoje politične namene. Boji na Štajerskem. Položaj nespremenjen. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 6. februarja iz uradnega vira: Iz Cmureka poročajo ob 6. zjutraj: V Cmureku nič posebnega. Položaj je neizpremnnjen. Noč je bila mirna. Lastne palrole so zunaj. — Iz Radgone poročajo ob 7. zjutraj. Včeraj ob 12. opoldne so naše čete prodrle do kolodvora in zajele tri strojnice. Položaj je bil danes zjutraj ne-izpremenjen. Nemške tolpe kakih ste mož so prešle čez Muro, zasedlo Schirmdorf in Abače in pregnale naše orožniške postaje. Naše izgube znašajo dosedaj skupaj 4 mrtve, 19 ranjenih in 16 pogrešanih. — Korespondenčni urad poroča 6. t. m. zvečer iz uradnega vira: Položaj pri Radgoni je neizpremenjen. Nov nemški napad na Cmurek odbit. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 6. febr. zvečer iz uradnega vira: Danes dopoldne je izvršila nemška vojaška tolpa napad na Cmurek. Bila je odbita. Mirovna konferenca. Zaslišanje Čehoslovakoy. Pariz, 5. februarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča uradno: Komite konference je zaslišal Beneša in dr. Kramara, ki sta predložila zahteve Če-hoslovakov. Za tehnično proučevanje zadeve bodo imenovali 8 člansko komisijo, sestoječo iz zastopnikov Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije. Jutri popoldne bo komite zaslišal delegacijo Hedžasa. Važna Wi!sonova izjava. — V dveh mesecih bo konec vojnega trpljenja. Rotterdam, 6.februarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada poroča „Times“ iz Pariza: V ponedeljkovi seji je predsednik Wilson izrazil upanje, da prineseta prihodnja dva meseca osvoboditev človeštva vojnega Lpljenja. Političen pregled. Kdo je kriv^ vojne? Praga, 6. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: »Češke Slovo" objavlja dokument v dokaz, da je bivši cesar Viljem kriv vojne. List pravi, da je dokument avtentičen in da ga bodo poslali mirovni konferenci. Dokument se glasi: „V marcu, leta 1914. se je bivši cesar Viljem na potu proti Krfu ustavil v Miramaru, kjer so imeli banket. K temu banketu je bil povabljen tudi baron Locatelli s svojo soprogo. Kmalu potem je priredil brat soproge barona Locatellija, grof Boos Waldeck slavnostno pojedino. O tej pojedini je grofica Mici Locatellija pripovedovala nastopno: „Po slavnostni pojedini je nadvojvoda Franc Ferdinand sedel s cesarjem Viljemom in z drugimi gosti na verandi pri črni kavi. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je cesarju Viljemu pritoževal, da ima s Slovani velike težave. Slovani da mu delajo veliko preglavice. Cesar Viljem mu je odgovoril: nN a p r a v i tako, kakor jaz s Poljaki. Moraš jih držati str o že." Nadvojvoda Ferdinand je nato odgovoril: J o v Avstriji ni mogoče, posebno s Čehi ne.“ Cesar Viljem mu je pa odvrnil: „Še letos se bomo ramo ob rami bojevali in potem porazimo Slovane." Masaryk o razmerju med Čehi in Nemci. Haag, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. lisk. urad poroča: Posebni poročevalec amsterdamskega „Te!e-graafa" v Pragi je imel s predsednikom Masarykom razgovor o čeških od no šajih. Glede prispojitve nemške Češke je dejal Masaryk, da ne gre za pri-spojitev tega ozemlja, ker so pokrajine, o katerih govorijo, da vso nemške, tvorile že stoletja de! Čehoslovaške države. Češica je imela že od sedmega stoletja naprej svoje meje tamkaj. Dokler je trajala vojska, so Nemci odrekali narodom pravico do samoodločbe in so ustvarili novo teorijo o enotni državi, ne da bi se zanimali za pravice nenemškega prebivalstva teh pokrajin. Mi pa smo priznavali Nemcem vedno neomejeno in popolno enakopravnost. Naša revolucija je bila nekrvava in m zahtevala ne žrtev, ne maščevanja. Če bi bilo prišto do izgredov proti Nemcem, bi se bili Nemci mogli pritoževati. Tako pa takih izgredov ni bilo, dasiravno so Nemci tekom štirih vojnih let podpirali avstrijsko vlado. Čehi se nad njimi niso maščevali, navzlic temu pa so nas Nemci razkričaii kot i m per ijaliste. Izjemo tvore le praški Nemci, ki imajo zaupanje do nas. Sicer si pa tudi v drugih germaniziranih krajih prizadeva prebivalstvo, da doseže prispojitev k Čehoslovaški državi. Zmešnjave v Nemčiji. Monako v o, 5. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Na zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč vojakov, se je zahtevalo, naj se ene častnike, ki se upirajo zahtevam vojaških svetov, kratkomalo pobije. Vojnega ministra so označili kot izdajalca načel vojaških svetov. V tajni seji vseh vojaških svetov, ki je bila danes, se je izdelal načrt o bodočnosti vojaških svetov, ki so ga potem predložili v obliki ultimata vladi. V čehoslovaški državi ne bodo žigosali bankovcev. Dunaj, 6. febr. (Ljubljanski korespond. urad.) Čehoslov. tisk. urad poioča: Razširile so se vesti, da bodo v čehosiovaških deželah v kratkem pričeli žigosati bankovce. Ta vest je popolnoma neresnična. Bodočnost Palestine. Stockholm, 6. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Londonski dopisnik judovskega tiskovnega urada javlja iz zanesljivega vira, da je v mirovnem posvetu že padia odložitev o Palestini. Palestina je bila priznana kot posebno ozemlje in ne kot del Arabske ali Sirije. Dežela bo postavljena pod nadzorstvo zveze narodov. Povratek podružnic dunajskih bank v Trst. Dunaj, 5. febr. (Lj. k. u.) Čthoslov. tisk. urad poroča: 200 mož močni italijanski oddelek, ki je dospel včeraj s strojnicami semkaj in pripeljal s seboj tudi 44 praznih tovornih vozov, bo zakladnice in knjige svoječasno iz Trsta na Dunaj premeščenih bank z vojaškim spremstvom spravil zopet v Trst. Prepeljanih bo za več sto milijonov vrednostn h papirjev. Vest, da bodo Italijani odpeljali zahtevane umetnine z Dunaja v Italijo, se ne potrjuje. ^ „Le Temps" odgovarja pesniku d’ Annunzio. V polemiki pariškega lista „Le Temps" z d’ Annunzijem se navaja, da je bilo Jadransko morje vedno jeden giavnih razlogov, s katerimi je operiral d’ Annunzio, ter se nadaljuje: „Avstiije ni več, d’ Annunzio še vedno ni ne miren, ne pomirjen. Toda Italija je v Trstu. Ali posest Trsta, ki pomeni odločujočo premoč Italije v Jadranskem morju, ni nič? Ima-li Jugoslavija notranjo moč Avstrije? Ne bo-li imela Evropa besedo pri vojaški organizaciji in režimu te nove države? To so vprašanje, ki si jih je pesnik pozabil staviti." Mednaroden socija'ističen kongres. Bern, 5. febr. (Lj. k. u.) Na današnji seji mednarodnega socialističnega kongresa so razni govorniki razpravljali o zvezi narodov ter po-vdarjali, da mora biti mir, ki se sklene v Parizu, pošten in pravičen. Dopisi. Iz Hrastnika. Kakor čujemo, se seli trgovec Wouk žalostnega spomina. Naj bi mu kmalu sledili vsi naši Nemci in nemčurji. Včasih se prikaže, največkrat ponoči, znani stidmarkovec Ammer. Znani Burger pa si želi, da bi prišli v Hrastnik Italijani, ker bi bil pri njih najmanj kak „guverner“. Hoče se učiti italijanski, pa še slovenskega ne zna. Enak gospod je neki Wiltsch- nigg, katerega si bomo najbrž še od blizu ogledah. Pri nas je dovolj gradiva za .Jugoslavijo", katero beremo vsi jako radi. Celje. (Otvoritev mestnega gledališča.) V soboto dne 1. svečana je tukajšnje dramatično društvo otvoriio gledališko sezono z Govekarjevo narodno igro „Legijonarji-‘. Ako upoštevamo, da so bili igralci večinoma di-'ahko rečemo, da je predstava dobro uspela. Glavno vlogo Lavre nam je podala gdč. Dragica Mernikova pncakovano dobro. Zlasti v drugem ^anlu se je tako oživela v igro, da *-o mestoma pozabili, da imamo pred ooj dletantinjo. Ana gdč. Ivanke ernikove je bila živahna, dostojna neprisiljena. Barba gdč. O mladi-,e v,e 'n Gričarica gdč. Jur mano ve ta bili srednji. Maska Barbe je bila Premlada. Druge manjše ženske vloge $° btle izpeljane v splošno zadovoljnost. — Glavno moško vlogo, Ferdinanda, nam je prav dobro podal g. Ceb;n z dobro premišljeno igro. Prav dober je bil Brnjač g. Gradišnika. Njegovo igro, zlasti pa mimiko smo občudovali. Rak g. Jurmana je bil prav dober v maski, igri in nastopu. Salve smeha in aplavz pri odprtem odru je izval Jež g. Salmiča. Izboren v maski, igri in petju, siguren v nastopu nam je ustvaril pravega spodnještajerskega korenjaka. Medved S* Bažona je bil dober, le v zadnjem dejanju' mu je podal premalo Igre. Zbor legijonarjev nam je v pevskem kakor tudi v igralnem oziru splošno zelo ugajal. Godbo je oskrbel oddelek celjske mestne godbe precej klaverno. Manjka ji pač skupne vaje ter dobrih instrumentov. Režija je bila mestoma slaba, odmori neznosno dolgi. V nedeljo popoldne so igro s prav dobrim uspehom ponovili. Obe predstavi sta bili vkljub zelo visoki vstopnini razprodani. ' H. Otvoritev dramskega gledišča. Sinoči se je otvoriio naše novo dramsico gledališče z Jurčičevo narodno tragedijo »Tugomer". Bil je svečan večer. Predstava je imela velik uspeh, kljub temu da niso bile vse uloge zasedene s prvovrstnimi silami. Naslovno ulogo je igral g. H. Nučič, ki nam je podal pravo podobo tragičnega junaka. Poleg njega so se odlikovali Bojan (Drenovec), Spitigujev (Bratina) in menih (Rasberger). — Od dam je bila na višku stara Vrza (gospa Borštnikova), ki nam je podala tip matere stare Slovanke v boju za zemljo in rod. Tuše je šele pokazalo, kaj nam je „Tugomer“, ta pristni predsfavitelj naše narodne duše. Gledališče je bilo polno razven par lož, ki so bile prazne, menda bo krivda blagajne, ker se je cel dan govorilo, da je vse razprodano. Mislimo, da bi bilo primerno, da bi bil kdo od vodstva v gledališču pozdravil ta večer s par besedami, saj je bil to vendar pomemben dogodek in ne vemo, zakaj smo ga sprejeli molče. Dramsko gledališče je v svoji notranjosti prav prijazno in upamo, da se bo tu naša drama lepo razvijala. Dnevne vesti. Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo gosp. dr. Gregor Žerjav sprejema stranke vsak dan od pol 12. do pol 1 opoldan. Poziv! Razni nemški listi kakor „Grazer Tagblatt", „Tagespost“, »Freie Stimmen", »Marburger Zeitung", »Deutsche Wacht" itd., v katerih so bile priobčene vesti o aretacijah, internacijah in obsodbah Slovencev, naj se pošljejo na odbor pol. preganjancev v roke dr. Janko Leskovc-a, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Poziv beguncem. V Ljubljani in drugod v našem ozemlju se nahaja dokaj beguncev iz po Italijanih okupiranega ozemlja, kateri se želijo vrniti ,v okupirano ozemlje. Italijanski guverner v Trstu je naprosil deželno vlado z* Slovenijo, da mu do 10. t. m. pripravi spiske teh oseb, da si potem morej* izposlovati dovoljenje za po- vrnitev. Begunci, ki sc želijo vrniti v okupirano ozemlje, naj se torej najkasneje do 9. t. m. javijo pismeno na posredovalni urad za begunce v Ljubljani, ki bo dotične imenike dostavil italijanski vojaški vladi v Trstu. Imenom naj bo v priglasnic^h pridan tudi stan in prejšnje bivališče in pa kam ie kdo pristojen. Če mogoče je priložiti tudi tozadevne dokumente. Važno za koroške begunce. Ob priliki zaslišavanja koroških beguncev po ameriški komisiji v Velikovcu, se je izvolil begunski odbor, kateremu se je poveriia naloga zastopati interese in zadeve tikajoče se koroških beguncev. Prvi predpogoj uspešnega zastopanja je, da ima odbor na razpolago gradivo in natančne statistiko. Poživljajo se zatorej vsi begunci iz bivše Koroške, da vpošljejo natančne naslove, poleg tega naj javijo datum in povod begunstva, eventuelne sedanje dohodke, koliko plačajo dnevno za preskrbo. Prijave je vposlati nemudoma na naslov: Odbor koroških beguncev, Alojzijevišče, dobrodelna pisarna, Ljubljana. Na odbor se more tudi obračati v vseh zadevah, tikajočih se koroških beguncev. Vsi uradniki in uradnice denarnih zavodov na slov. ozemlju so vabljeni na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. v Mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Začetek je ob 9. uri dopoldne, nadaljevanje ob 3. uri popoldne. Pri mestnem užitninskem zakupu morajo vladati res neznosne razmere. Dobili smo tozadevno že ne-broj pritožb. Uslužbenci dobijo za 12 urno službo z doklado vred 5—6 kron dnevno. Uradniki imajo po zimi 12 in pol, poleti 15 ur službe, brez nedeljskega počitka. To so res pravi sužnji. Opozarjamo merodajne kroge na te žalostne, demokratične države nevredne i razmere. Tovarišem odvetnikom! Pri sestanku vpoklicanih odvetnikov je bilo sklenjeno zaprositi odvetniško zbornico v Ljubljani, da na vsa sodišča Slovenije razpošlje poziv, sličen onemu, ki je razposlala dunajska odvetniška zbornica — in je bil objavljen v „Juristische BIStter" dne 26. januarja 1919. V poštev pridejo tovariši, ki so imeli dne 1. novembra 1917 že lastne pisarne (zaprte ali odprte) ali vsaj vse predpogoje (prakso in izpit) za otvoritev in ki so vsaj eno leto zdržema ostali vpoklicani. Izvoljen je bil odsek treh članov (dr. Lovrenčič, dr. Benkovič in dr. Adlešič), ki naj predvsem sestavi seznam vpoklicanih tovarišev in zbere potrebno gradivo za spomenico, ki se bo predložila zbormci. Korrtur je kaj na stvari, naj vpošlje podpisanemu sledeče podatke in sicer do 15. t. m.: 1. Ime in priimek, stan in starost. 2. Sedež pisarne in leto otvoritve. 3. Doba vpoklica in čin. 4. Kraj službovanja. 5. Pisarniško osobje (koncip., solic., strojepis.) ob vpoklicu in ob povratku. 6. Obratovanje pisarne (odprta, zaprta, ves čas ali le deloma). 7. Odmerjena dohodnina v davčnem letu pred vpoklicem. Ljubljana, dne 4. febr. 1919. — Dr. Ivan Lovrenčič. Kako to? Neki podčastnik nam poroča: Danes sem bil pri blagajni Narodnega gledališča, da kupim vstopnico. Dobil sem samo še dijaško vstopnico za stojišče, za katero sem moral plačati dvojno ceno. Na moje vprašanje, kako to, sem dobil odgovor: Vojaki morajo plačati dvojno ceno. Ali ni to škandal? Za naše bivše vojake. Vsakemu možu se ima pri odpustu iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke) izročiti civilna obleka, katero je do-tičnik svoječasao pri pristojnem krdelu shranil. Če se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od svoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je z tako iz bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka kot nadomestek velja. Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam svojo obleko prevzeti. Če obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva. Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila izven območja Slovenije (v nemški Avstriji itd.) ima prosijec prošnji za odškodnino izjavo priložiti, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi shranil ter je ni več vrnjene dobi!; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razven potrdila oziroma izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj potom občinskih uradov vojaški intendanci v Ljubljani pošiljajo. Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada oziroma vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 K ali pa civilni obleki v natura poravnala. Društvene vesti. Tečaj za žensko higijeno, ki ga priredi Akademija, se prične v petek, dne 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer na realki, II nadstropje. Vpisovanje vsak dan, razen nedelj in praznikov v Simon Gregorčičevi knjižnici. Vstopnina -20 kron, na zahtevo se tudi zniža. Pridite točno! Drobne vesti. Na italijansko gubernijsko oblast v Trstu prihaja toliko anonimnih ovadb, da je bila ta oblast prisiljena razglasiti, da se na anonimne ovadbe sploh ne ozira. — Neinško-avstrijski državni svet je oddal razne dele schdnbrunn-skega in hetzendorfskega gradu, ki sta bila last cesarja, v najem za stanovanja. — Boljševiki so sklenili, da ne sprejmejo vabila antante, da se udeleže mirovnih pogajanj. Neka druga vest ; pa javlja, da je boijševiška vlada sklenila, da se udeleži posveta na otokih Prinkipi, ako se jamči javnost razprav. — Stavka, ki je izbruhnila na Angleškem, se vedno bolj širi. Promet na podzemeljski železnici je ustavljen. Pričakovati je splošne stavke. — Nad mestoma ter okrajema Linz in Uhrfahrt je proglašen preki sod radi zločina ustaje. — V Bremenu so dosedaj prinesli v razne bolnišnice 30 mrtvih in 100 ranjencev iz zadnjih bojev. Ustaški špartakovci še niso oddali orožja. — Na Portugalskem se nadaljujejo boji med republkanci in monarhisti. V nekaterih pokrajinah so proglasili monarhijo. — Naš poslanik pri češki repubHki Ivan Hribar je dospel včeraj iz Požuna na Dunaj, kjer je obiskal poslanika Tušarja in se potem odpeljal nazaj v Prago. Zadnje vesti. Protidržavna demonstracija delavcev v Zagrebu. Zagreb, 6. februarja. (Izv. por.) Danes dopoldne ob 10. se je začel od soc. dem. stranke proglašen dveurni protestni štrajk v znak nezadovoljnosti delavstva, ker odločujoči politični činitelji niso držali svojih obljub, ki so jih dali delavstvu na dan državnega prevrata. Istočasno se je vršil na vseučiliščnem trgu od več tisoč delavcev obiskan protestni shod, ki je sprejel resolucijo z znanimi delavskimi zahtevami: osemurno delo, starostno zavarovanje, priznanje delavskih organizacij i. dr. Shod je sklenil staviti vladi 14 dnevni ultimat, da izpolni te zahteve. Ako vlada tega ne stori, se začne danes 14 dni opolnoči generalni štrajk. Že na shodu samem so se pojavili med zborovalci številni agitatorji, ki so dali prireditvi boljše-viški značaj, ki je prišel do polnega izraza tekom demonstracijskega obhoda po mestu. Cela demonstracija se je razvila v protidržavno in protidina-stično prireditev. Demonstranti so klicali: Živel Liebknecht, živel Ljenin, živela socijalna republika! itd. V gornjem mestu se je zborovanje nadaljevalo. Govorniki so grozili vladi z ostrimi sredstvi, ako ne ugodi delavskim zahtevam. Sprevod je šel nato na Jelačičev trg, kjer se je razšel. Vlada je ukrenila obsežne varnostne odredbe, ki so bile pa nepotrebne. Železničarski štrajk na Hrvatskem? Osijek, 6. februarja (Izv. por.) Tukajšna „Drau“ poroča, da so železničarji sklenili, da začnejo 8. t. m. na celem Hrvatskem in v Slavoniji generalni štrajk. Roparji v Zagrebu. Zagreb, 6. februarja. (Izv. por.) Sinoči so prišli štirje roparji, oblečeni v srbske uniforme v neko hišo na mi-ramarski cesti, kjer so izjavili, da imajo nalog, izvršiti hišno preiskavo. Ker se je posestnik branil, jih pustiti v sobo, je eden roparjev ustrelil na lastnika in ga usmrtil. Prihitel je lastnikov sin ter ustrelil enega roparja, drugega pa težko ranil. Ostala dva sta zbežala s težko ranjenim. Pomanjkanje živi! v Belgradu. — Most med Zemunom in Belgradom. Belgrad, 6. febr. (Izv. por.) Preskrba Belgrada z živili je nujno potrebna, ker preti mestu pomanjkanje. Glavni vzrok je, da most čez Savo še vedno ni popravljen. Vlada ima sicer na razpolago 4000 madžarskih delavcev, katere mora v zmislu premirja plačevati madžarska vlada, toda delavci so brez materijala. Belgrajska občina nima denarja, vlada pa mora čakati kredit od državnega veča. Listi zahtevajo, naj sc delo kratkornalo začne in dovrši. Madžarski aristokrati prisegajo zvestobo češko-siovaški republiki. Budimpešta, 6. febr. (Izv. por.) Grof Viljem Bathyany, škof mitranski, je prisegel čehoslovaški republiki in obljubil, da ne bo storil ničesar, kar bi škodovalo Čeho-slovakom. Isto je storil tudi grof Zichy v Požunu, ko so prišli Čeho-slovaki v mesto. Madžarsko časopisje se zgraža nad temi „izdaji-cami" in pravi, da so ti isti madžarski aristokrati, ki so leta 1848 pozvali Ruse na Madžarsko. Blamiranj italijanski narodni svet na Reki. Reka, 6. februarja. (Lj. k. u.) Sušaške oblasti so ožigosale skupno 21,791.430 kron. Zanimivo je, da so pustili svoje novce žigosati kljub prepovedi ital Janškega narodnega sveta vsi večji denarni zavodi na Reki, v prvi vrsti mažarski. Ves reški trg je preplavljen z žigosanim papirnim denarjem, kar je najboljši dokaz, kako velikansk je jugoslovanski gospodarski vpliv na Reko. 'Po je dokaz, da je Reka gospodarski del Jugoslavije. Aprovizacija. Mast za I. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajata mast za prvi olttaj na rniena nakazila za mast v soboto, dne 8 t. m. pri Miihleisnu. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 320, od 3. do 4. štev. 321 do 640. od 4. do 5. štev 641 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Mast za VIII. in IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za osmi in deveti okraj na rinena nakazila za mast v soboto, dne 8. t. m. pri Miihleisnu Določen je tale red: Vlil. okraj, dopoldne od s. do 9 štev. l do 200, od 9. do 10. 201 do konca. IX. okraj od 10. do 11. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. Meso na rdeče Izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 7. t. m. in v soboto, dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne 7. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. V soboto, dne 8. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800. od 3 do pol 4 štev. 180i do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do , pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Premog na bele izkaznice za peči v V. okraju se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za peči se dobi v V. okraju po 50 kg premoga, ki stane § kron iOvin. in sicer: pri Schiffrerju, Dovozna cesta 4, na štev. 1 in 2 dne 10. februvarja, na štev. 3 in 4 dne 11. feb., na štev. 5 in 6 dne 12. feb. Pri Tavčarju, Dunajska cesta, na štev. 7 in 8 dne 10. feb., 9 in t0 dne 11. feb. Pri Trcetu, Cesta na Rudolfovo železnico, na štev. II in 12 dne 10. feb., na štev. 13 do 15 dne 11. feb Ostanek premoga se mora napovedati takoj po končani prodaji. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta, se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štev. l do 300 dne 10. feb., štev. 300 do 600 dne 11. feb., na 600 do 900 do 12. feb., štev. 900 in 1200 dne 13. feb, od 1200 naprej dne 14. feb. 2a vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba, ki stane 2 kroni 30 vin. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti. Sladkor na izkaznice 51 in 52 se dobi v trgovini g. Krivica. Dunajska cesta. Prodaja soli. Do vštete sobote 15. februvarja dobe stranke na krušne rodbinske legitimacije sol in sicer, stranke do štirih oseb po 1 kg soli, stranke z več kot štirimi osebami po 2 kg soli v tistih trgovinah, kjer dobe oz. so dobile za februvar svoj sladkor. Kilogram soli stane 80 vin. Vsaka stranka mora prinesti s saboj rodbinsko legitimacijo za kruh, na katero mora trgovec zaznamovati oddano pol. Pri mesarjih se bo dobilo v soboto po 10 dkg govejega mesa. Stranke morajo prinesti seboj izkaznice za meso. Listnica uredništva. I. K. Šiška. Nemščina se ne upelje zopet v šole, temveč bo odslej le neobvezen predmet, ki se ga bodo učili k* otroci tistih staršev, ki to izrecno sami želijo, kateri pa ne žele, se ne bodo učili. To je tisto „gla-sovanje" za nemščino, ki ste ga krivo razumeli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. Kinoprojekcijske (3P/4 leta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta j (156 tednov) j j V bolezni 10 ted. po 16 K 10 ted. po 18 K 10 ted. po 20 K ■ — 3 ted. po 14 K 5 ted. po 16 K V brez- 5 ted. po 18 K 5 ted. po 22 K 6 ted. po 24 K poselnosti 5 ted. po 14 K 6 ted. po .18 K 8 ted. po 16 K Porodnice — 4 ted. po 16 K — Potrebščina — enkrat IOO K enkrat 120 K III. razred. Članarina 120 vinarjev na teden. Podpore: Članstvo nad '/4 leta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta 1 (156 tednov) i V bolezni 12 ted. po 20 K 10 ted. po 22 K 10 ted. po 24 K — 6 ted. po 20 K 10 ted. po 20 K V brez- 5 ted. po 24 K 10 ted. po 26 K 10 ted. po 30 K poselnosti 6 ted. po 20 K 4 ted. po 20 K 7 ted. po 20 K Porodnice — 4 ted. po 20 K — Pogrebščina — enkrat 140 K enkrat 160 K N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (glavni vhod, pritličje, levo). Uradne ure so vsaki delavnik od 5. do 8. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoludne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: Narodno Socijalna Zveza v Ljubljani. Dragi tovariši delavci, uslužbenci in uradniki' Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z. Uvrstite se v vrste prebujenega in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje! Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodočnost jugoslovanskega proletarijata! Narodno Socijalna Zveza. Preporučujemo Srpske nar pod redakcijom Dr. L. Popoviča. Knjiga I. Trebnik. — ■— K 4-—, postom K 4-80. Narudžbe i novac u napred treba slati na adresu Knjižara Z. i Y. Vasica, Zagreb Akademički trg 8/D. 0E Bivša aprovizacija gažistov. Vsi člani aprovizacije gažistov, ki imajo še legitimacije, naj se zglase v belgijski vojašnici II. objekt, I. nadstr., soba št. 20, kjer dobe denar za legitimacije nazaj. Izplačevalo se bo samo 8. in 10. t. m. cel dan, 9. t. m. pa samo dopoldne. Po 10. t. m. se ne bo več izplačevalo. igL.-.-.. =11 j[g Jugoslavenske himne Lijepa maša; Bože pravde; Naprej; Oj Sla veni zaglasovir, tekst latinicom, K 6-—, sa poštarinom K 6-80. Srpska narodna himna (Bože pravde) za glasovir, tekst cirilicom, K4—, sa poštarinom K4-80. Narudžbe i novac u napred treba slati naGadresu Knjižara Z. 1 V. Yasiča, Zagreb Akademički trg 8/D.