821
Iz beloruske ljubezenske lirike
ARKADZ KULJAŠOU (1914—1978)
Utrgal nisem niti ene cvetke in z neba niti ene zvezde ukral, da bi jih, kakor v ljudski pripovedki, prav vdano svoji ljubi daroval.
Naj cvetje bo v veselje na poljani,
ko bova kdaj sprehajala se tam;
v posodi brušeni se ne ohrani, ...         ......
kot med zidovi  ni življenja nam.
¦    ¦
Do zvezd je daleč — ko bi jezdil ponje. ne trajalo bi vek, dva, temveč sto, da jih dosežem s sončnim faetonom, leteti dano meni več ne bo.
Srce ne bi  zdržalo teh naporov,
utihnil bi motor kar sredi cest,
kjer je požiral prah in prežal na razpotjih . . .
O, usliši ga brez cvetja in brez zvezd!