OVEINEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleijav ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah 8t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 22. septembra 1894.
Letnilt XXII
Shod zaupnih mož.
Nedavno je priobčil „SI. Narod" članek z naslovom: „Na stražo", v katerem z ozirom na obstoječe politične razmere naznanja potrebo shoda zaupnih mož, kateri naj »v javnosti da veljavo načelu narodnosti kot neobhodno potrebnemu in stalnemu vodilu slovenske politike in določi točke narodnega programa ter taktiko za bližnjo bodočnost".
Po teh besedah smo katoliško misleči Slovenci izključeni od tega shoda zaupnih mož, kajti mi priznavamo, da so nam krščanska načela vodilo vsega zasebnega in javnega življenja, torej tudi slovenske politike. Ako se torej tak shod zaupnih mož zbere, bo to le shod zaupnikov narodno-napredne stranke, katerim je »načelo narodnosti neobhodno potrebno in stalno vodilo slovenske politike".
Katoliški Slovenci smo vodilo za svoje javno delovanje slovesno proglasili na I. slovenskem, katoliškem shodu.
Ne prisvajamo sicer resolucijam I. slov. kat. shoda nezmotljivosti, ne rečemo, da bi se ta ali ona resolucija ne dala primernejše izraziti, svobodno ima o enem ali drugem nebistvenem sklepu kat. shoda vsakdo svoje misli, toda načela ondi izražena so načela krščanska, načela katoliške cerkve, slovesno na tem shodu potrjena od naših Škotov, izražena v smislu okrožnic papeža Leona XIII. in od teh načel nikdar in nikoli ne odstopimo niti za las.
2.	Točke narodnega programa naj dalje določi shod zaupnih mož 1 Za nas ni še le treba določevati točk narodnega programa, za nas so že davno določene in mi se zanjo že borimo, odkar se Slovenci vdeležujejo javnega življenja.
3.	Taktika se ima dalje določiti za bližnjo bodočnost. V tem oziru bo lahko sklepati, a težko
sklepom dati veljave in izpeljave.
—- -
Kako da se umeva določevanje taktike na nameravanem shodu zaupnih mož, to kaže članek objavljen v »Narodu« v št. 216 z naslovom: »Poli ti čno premišljevanje. V tem članku dopisnik iz Celja z betom tolče po državnih poslancih Mihi Vošnjaku in Robiču zaradi tega ker še nista izstopila iz IIohenwartovega kluba, ter zato v ime »celjških in sploh slovensko-štajerskih nezavisnih in nekoaliranih rodoljubov« pozdravlja misel, da se naj skliče shod zaupnih mož iz cele Slovenije.
Mi sicer nimamo nobenega vzroka braniti poslanca Miho Vošnjaka, vendar bi si drznili trditi, da ima poslanec Miha Vošnjak največ zaslug za ustanovljenje štajerskih slovenskih hranilnic in posojilnic, ter da je s tem največ pripomogel, da so se Slovenci na Štajerskem osvobodili iz pestij tujega kapitala ter s tem obstanku svoje narodnosti zgradili trden temelj.
Kakor s štajerskimi, tako če ne še hujše bilo se bo zoper kranjske zaslužne javno delujoče može na shoclu teh zaupnih mož. Tako se bo določevala taktika za bodočnost, to bo narodno delo, kakor ga umeva narodno-napredna stranka 1 — Ne zamerite torej, ako imamo katoliško misleči Slovenci za tak shod zaupnih mož le — nezaupanje._
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 21. sept.
Generalna debata o vojnem proračunu.
Poročevalec g. M (i n n i c h se spominja pokojnega miuistra barona Baura. Smrt vojnega ministra je velika zguba za državo, pa tudi za odsek delegacije, kateremu je svojim strokovnim znanjem jako olajševal posvetovanja. Poročevalec torej misli, da sme izreči v imenu odseka sožal|e zaradi smrti ministrove. Poročevalec pozdravi novega ministra in ga prosi, naj razloži razvoj vojske.
Vojni minister se je zahvalil za sočutuo spominjanje pokojnega ministra in pa za njemu izrečeni pozdrav. Obeta, da bode z odkritim postopanjem pospeševal dela delegacij.
Poročevalec pravi, da ui treba posebno zagovarjati budgeta, ki je le nadaljevanje lanskega. Povišanja prihajajo od tod, da se je izvelo, kar se je lani bilo sklenilo. Poročevalec je še nekaj pojasnil najvažnejše številke in stanje vojske.
Bolgar je izjavil, da je zato, da se preide v podrobno debato. Kar se je potem tudi zgodilo. Ogerska vojaška akademija.
Poročevalec Miiunich je prečital resolucije o osnovi tretje vojaške akademije in izkaz prosilcev za sprejem v tako akademijo. Nadalje je prečital ministrov odgovor na te resolucije. Pred vsem se mu zdi čudno, da se delegaciji ni predložil proračun stroškov za tako akademijo, dasi je lani to delegacija zahtevala. To se da s tem pojasniti, da se je v proračunu postavila izredna postavka 40.000 gld., ki se pa poprej ne morejo porabiti, da jih delegaciji dovolita.
Minister je odgovoril na resolucijo, da še ni prišel čas za osnovo tretje akademije. V akademije se tako malo oglašajo, da se dosedaj še ni prigodilo, da bi zaradi pomanjkanja prostora koga ne bili mogli vsprejeti. Ce se osnuje še tretja akademija, se ne ve, če bi se dobilo dovolj obiskovalcev. Sicer je pa sedaj treba pred vsem navadnih častnikov. V akademiji se pa slušatelji skrbneje izobražijo in se porabljajo za posebno delo pri generalnem štabu. Ce bi tacih častnikov vsled osnove tretje akademije bilo preveč, bi se nanje ne moglo dovolj ozirati in dobili bi nezadovoljneže v vojni. Višja vojna šola ni tako velika, da bi mogli vsi vanjo stopiti, ki imajo za to pravice. Ztdnje leto je bilo praznih 45 mest, in se je moralo dvakrat toliko prosilcev zavrniti, če tudi so imeli potrebne sposobnosti. Ce bi se višjo vojno šolo razširilo, bi se tudi sposobnim častnikom, prihajajočim iz kadetnih šol lahko preskrbelo višje
LISTEK
Pismo.
Gospod vrednik 1
Vročine letošnje je konec in ž njo tudi počitnic. Prepeličarji, dijaki, vojaki, vse hiti v mesto na delo, na boj. Tudi za vašega nedeljskega pismarja prišel je čas, da se zopet oglasi v vašem podlistku ter v njegove predale zopet uvede svoj »le genre poissard" po načelu:
»Mit frOhlichem Herzen und lachendem Mund, Gibt Hans den Leuten die Wahrheit kundU
Ni pa lahko ločiti se od prijetnega letovišča, kjer se tako ljubko goji mili »dolce far niente", kjer se človek smeje celemu svetu ter mu prepušča vse skrbi.
Pač res: »Rien n'estsi beau, que mon hameau". Nič mi ni ljubšega, nego moja vasica. Vkljub temu se vendar zopet oglašam. In sicer najprej zato, ker je Vam, gospod vrednik, neki dopisnik s Štajerskega svetoval, da me kaj podregnete za nedeljska pisma. Tudi jaz bi rad podregal svojega štajerskega prijatelja, naj bi nam kaj natančneje sporočil, kako so nedavno »leoninci" zborovali v Celju. Jaz seveda
nisem bil tako srečen, da bi bil navzoč pri onem zborovanju, a zvedel sem o njem iz dunajskih listov in izza kulis. Reči pa moram, da se ne vjema ta dvojni vir. Kdor bi namreč verjel dunajski Židinji, menil bi, da so zborovalci v Celju zastopali kak okrajni cerkveni zbor, ker so baje mejnike postavljali posameznim škofijam in tako tlačili vse Slovence pod jeden »cerkovni klobuk".
Izza kulis pa sem zvedel, kako prijetno domače da se je vse vršilo vzlasti pri »grenadirju". Revolucionarno gibanje, kakeršno podtika „N. Fr. Pr." shodu in pa grenadirjeva dražestna kapljica, o ka-keršni sem zvedel izza kulis, se pač ne vjemata. Združujem pa jaz oboje kot objektiven poročevalec, katerega ni zmotila Židinja dunajska s svojo lažjo in ne dragonerjeva kapljica s svojo slastjo, tako-le: Ako bo Leonova družba izdajala tako pristno in zdravo duševno blago na svetlo, kakor je grenadirjeva kapljica pristna in zdrava, tedaj Leonova družba: Vivat, crescat, floreat 1
V tem času, odkar Vam nisem pisal, spremenilo se je pač le malo. Sava še vedno teče proti Črnemu morju, koalicija je še pri moči, katoličani in Slovani smo še vedno na moderni tezalnici. Tudi pri Vas, gospod vrednik, kakor vidim, ni mnogo novega. Novice objavljate še vedno v listu, zato da
drugi dan prinašate popravke. Kar je novega, je to, da celo medvedje s svojimi šapami vihtijo nad Vi r.. slavnoznani tiskovni § 19. No, ono pot ste jo sre.„» izvozili: medved je res ušel, to priča tudi ta-le anek-dotica:
Nekdo pogovarjal se je v Latermanovem drevoredu s prijateljem o medvedu in mu zatrjeval, da se on čisto nič ne boji medveda, tudi ko bi ga srečal na cesti. Komaj pa je bahač dobro končal, že se prikaže medved izza ograje, in bahati junak, ki se ni bal medveda, jo vlije pred njim, da je v tre-notku izginil iz obližja medvedovega.
In vkljub takim faktom se proti Vam rabi paragraf 19. Vrednik lista je res vedno v zadregi, ker nikdar ne more vsem ustreči in če mu drugi ne delajo zbrige, nagaja mu pa škrat v tiskarni.
Da se pa Vas, gospod vrednik, vsled teh ne-prijetnostij ne prime kako vodenično svetobolje, povem Vam, da se v Ameriki vrednikom nič bolje ne godi. Neki vrednik je namreč prav po neljubi pomoti prišel pri dveh naročnikih v grozno nemilost. St. 1., oče dvojčkov bi bil rad zvedel, kaj mu je storiti z otroki oni čas, ko dobivajo zobčke; št. 2., gospodar, prosil je pojasnila, kako bi mogel odstraniti s svojega vrta mirijade kobilic. Vrednik uvrstil je svoj odgovor v listnici vredništva, pri tem pa za-
izobražeuje. Pomnoženje častnikoV je potrebno, Mf to se najhitreje zgodi s kadetnimi šolami in pa z aktiviranjem rezervnih častnikov.
Po takem odgovoru misli poročevalec, da bi bilo najdosledneje, da bi predlagal, da se izbriše postavka 40.000 gld. in bi se ministru naročilo, da ob ugodnem času pride s svojimi predlogi. Tega ne stori, ker se drži v prejšnje leto izraženega stališča, da se mora tretja akademija osnovati.
Poročevalec zatorej predlaga, uaj se vojni minister pozove, da je za dovoljenih 40.000 gld. napraviti načrte in proračune za tretjo vojaško akademijo. Hkrati naj se pozove, da poroča o stanju vojaških akademij in kako se dopolnjujejo častniki pri vojni.
Abranji bi rad vedel, kakšno stališče bi zavzel vojni minister, ko bi Ogri sami na lastne stroške osnovali vse vojaške šole od najnižje do akademije, v katero naj bi se preustrojila Ludovika - akademija.
Na to je govorilo več govornikov. Nekateri so mislili, da Abranji jevo vprašanje sploh ne spada v delegacije, temveč v ogerski državni zbor, ki naj sam odločuje, ako se osnujejo vojaške šole samo, na ogerske stroške.
Vojni minister pravi, da je vsprejel 40.000 gld. v budget, ker se je čutil zavezanega ustreči resoluciji do njegovega prednika. Strokovnjaki so se izrekli, da je toliko potrebno za načrt. Če tudi ni osnova tretje akademije potrebna, vendar je hotel ustreči želji delegacije. Sicer pa pravi minister, da se vedno misli, da tretja vojaška akademija ni potrebna.
Nato se je vsprejela poročevalčeva resolucija.
Državnopravno berilo.
Vzel se je na znanje odgovor na resolucijo zastran izdaje državno-pravnega berila. Minister je ugodil tej želji iu je že poročevalcu tako berilo predložil.
Mažarščina v vojaških šolah.
Na resolucijo zastran mažarskega poduka v šolah je odgovoril minister, da se na vojaških šolah, ozira na madjarščino, da se je naročilo učiteljem, da se v prvem letniku poslužujejo mažarščine, ako učenci ne znajo nemščine. Če pa kak učenec prvo leto ponavlja, je naredil tako rekoč le neko pripravljalno leto. V vojaških šolah je dosti popolnoma mažarščine veščih učiteljev. Odgovor ministra se je vzel na znanje.
Oboroženje vojne.
Baron Radnyauszki je izrazil željo, da bi se podpirala ogerska tovarna za orožje z naročili za skupno vojno.
Minister mu je odgovoril, da letos vojna ničesa ne potrebuje in se torej v nobeni tovarni ničesa ne naroči.
Jednoletni prostovoljci.
Vojni minister je pojasnil, da je sedaj 300 rezervnih častnikov preveč. Zaradi tega ne more vseh imenovati za častnike, kajti o mobilizaciji bi se sicer pokazale težave. Letos se jih je nekaj imenovalo za častnike, drugi za častniške aspirante, s čimer se jih pa nikakor ne misli odrivati. Vsprejemanje rezervnih častnikov mej aktivne častnike se je dobro obneslo. Dosedaj jih je v aktivnost stopilo 757, poskušenjski čas jih pa sedaj dela 288. Vsled tega nima veljava
drugih častnikov nobene škode. Če bode kadetne šole dajale dovolj častnikov, se bodo pa omejilo sprejemanje rezerVnih Častnikov mej aktivne. Nekateri se aktivno vojno prestavljeni rezervni Častniki celo v višji vojaški šoli dobro izhajajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. septembra.
Mladočehi in Poljaki. Pretirano naudu-šenje za Rusijo je največ pripomoglo, da Poljaki ne marajo za Mladočehe. Sedaj poljski .listi zopet na-psdajo Mladočehe, ker je Pacak v delegacijah se izrekel za zvezo z Rusijo. Poljski listi odrekajo Mla-dočehom pravico, govoriti v imenu vseh Slovanov. Mladočehi si pa prizadevajo, da razširjajo propad mej Čehi in Poljaki. Poprej so agitovali proti ga-liški razstavi, sedaj pa demonstrujejo za Rusijo. — Mi pač ne odobrujemo poljskega sovraštva do Rusov, ali to pa moramo reči, da od Mladočehov ni umno, da tako odbijajo Poljake od sebe. Mladočeška stranka si je postavila velike smotre in bi zatorej morala gledati, da si pridobi zaveznikov. Brez pomoči druzih strank ni mogoče nič velicega doseči.
Bolgarija. Stambolov naposled še rusofil postane. To je čudno, ali bilo bi pa vendar prav lahko mogoče. V Srbiji in Bolgariji je že navada, da opozicija išče v Rusiji opore proti vladi. Knez Ferdinand in Stambolov sta se do dobrega sprla in Stambolov bi gotovo rad kaj pripomogel, da bi kneza spravil iz Bolgarije. Stambolovo glasilo „Svoboda" zadnje dni nekako laskavo piše o Oankovu in Kara-velovu. Vidi se želja, vse opozicijske stranke združiti proti vladi. V Belgrad je prejšnja vladna stranka poslala kCankovu odposlanca, da se pogaja o skupnem postopanju s Oankova stranko. To skupno postopanje je pač le mogoče, če se vsi postavijo bolj na rusofilsko stališče. Vlada že čuti, da se nekaj tacega pripravlja, in njena glasila že pišejo, da se sebranje razpusti, ko bi storilo kak samostojen korak v približanje z Rusijo.
Vojska na Koreji. Zmage japonske so že močno ostrašile Kitajce. Zaradi tega že žele premirja. Japonci pa tudi niso zoper premirje, ali zahtevajo, da naj se jim poprej izroči jedna trdnjav, ki zapirajo pot v Pečilski zaliv. To bi pa bilo ponižanje za Kitaj in zaradi tega v Pekingu v tako premirje ne marajo dovoliti. Evropci že ostavljajo Peking, ker se ne čutijo več varne. Japonske čete se približujejo, mej mestnim prebivalstvom pa nekaj vre. Vlada je pomnožila vojsko v Pekingu, ker se boji vstaje. Poslednje dni so se vršila mej Rusijo, Nemčijo in Anglijo neka pogajanja zastran dogodkov v vzhodni Aziji, ki so pa seveda še tajna.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Dalje).
Dobrotniki naše družbe.
6. Iz vseh dosedanjih pojavov smemo po pravici trditi z zadovoljnostjo in hvaležnostjo, da ga ni več zavednega in v resnici narodno čutečega Slovenca, ki bi ne bil na kakoršenkoli načiu podpiral
menjal številki vprašateljev. Kar bi bil imel odgovoriti št. 2., odgovoril je št. 1. in narobe. Tako je torej št. 1. oče dvojčkov z bodečimi zobmi dobil odgovor: »Pokrijte jih varno s slamo in zažgite, in kmalu se znebite nadležuih mrčesov, ki bodo le nekaj trenotkov še skakali v plamenu." — Št. 2. gospodar, kateremu so kobilice delale škodo na vrtu, pa je dobil odgovor: »Potrpite ž njimi in pogladite jim včasih čeljusti z žličico iz slonove kosti." — Tableaui!
Toda kaj hočemo! Zadreg ne poznajo samo vredniki, tudi cirkuiški zdravnik Busbach jih pozna. Ta mož, pravijo, da se manj boji epidemije, nego misijona. In zato je zasledil na Grahovem neko epi-demično bolezen ravno oni čas, ko se je imel ondi vršiti misijon. Toda ko so iskali bolnikov po zaznamovanih hišah, ni bilo nobenega, gotovo so zoper terorizem bolezni štrajkali in šli — delat na polje.
Zadrego pozna tudi akademična mladina, zbrana v naročju dunajske »Slovenije", ki meni, da rešitev Slovenije je jedino v »menzuri" in „ateizmu". Zapušča jo namreč vse, kar si je ohranilo le še količkaj zdravih duševnih sil. — Zadrego je poznal tudi mestni odbornik ljubljanski, g. Žagar, ko je imel v zadnji seji kot narodni naprednjak glasovati proti od-
loku deželnega odbora glede uličnih napisov. Kot deželni blagajnik je bil v zadregi in zato je glasovanje — zamudil!
Omenim naj še, kako je v Ljubljani razvita smisel za lepe umetnosti. Kakor znano, razstavil je umetnik Gangl krasno relief-podobo v obrtni strokovni šoli. Ogledalo si je ta razstavljen kip jako malo ljudij; ne bom se zelo motil, ako pravim, da se je sukala številka obiskovalcev okoli — 100. — Jedna dama (etimol. prevedeno „kozica") ogledovala sije izpostavljeni kip, zdel se ji je tako majhen, da ni opazila na njem nič umetnega. Dejala je: »Raji plačam v cirkusu 1 gld., da vidim slona, kakor za to stvar — 2 kr." —Tako je ostal domač umetnik na strani, Ljubljana pa baje živi v znamenji — slona.
Morda bi bilo dobro tudi slona engaževati za ljubljansko gledišče. Za opero bi se dal dobro porabiti, tuljenje njegovo sliši se celo na ljubljanski grad, in tudi za ljubimca bi ne bil preokoren, ker zna celo po lesenih steklenicah dobro hoditi. Kar pa je poglavitno, bil bi noviteta, ki vleče in dela — denar, katerega bo ljubljanskemu gledališču za vzdr-žavanje krvavo potrebno.
Na svidenje!	O—v.
naše družbe. Ker štejemo dobrotnikov in prijateljev mej žen s tvom in m e j m e -š t v o m n a tisoče, torej Vam jih, čč. skupšči-narji, ne moremo več naštevati po imenih. V tem oziru si Vas usojamo opozoriti na skoro vsfckome-sečni izkaz darov v naših časnikih. — Da so se darovi — vkljub preobilnemu narodnemu davku za slovenska podjetja — tudi za našo družbo skoro podvojili, zahvaljati je slovenska društva po vseh naših pokrajinah, ki so prirejala akademije, koncerte, poučne shode, zabave . .. tudi naši družbi v korist. Imenoma navedemo: Dolenjsko okrožje aka-demičnega ferijalnega društva »Sava" s koncertom v Kostaujevici. »Celjski Sokol". Čitalnica in bralno društvo v Idriji. Gorenjsko okrožje „Sava" koncert v Kranju. Bralno društvo v Mokronogu. Vsa, deloma že prej označena društva v Trstu in okolici. Čitalnica in učiteljsko društvo v Sežani — osobito ob lanski skupščini. Slovenska bratska društva v Gorici. Prvo slovensko pevsko društvo „Gorotan" na Koroškem. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Istotako več ali manj skoro vse čitalnice po Slovenskem.
Dohajali so božični, novoletni, velikonočni darovi, kakor tudi ob raznih veselih in žalostnih dogodkih.
V smislu vodstvene okrožnice so se spominjale naše družbe osobito slovenske posojilnice in hranilnice, mnoge so se že vpisale mej pokrovitelje in od večjih posojilnic se to zanesljivo pričakuje. Krona darovom sta že stalna prispevka visokega deželnega zbora kranjskega s 1000 gld. in sl. mestne občine v beli Ljubljani s 500 gld.
A da seje ta ogenj domovinske ljabavi vsplamtil, provzročili so narodni časopisi, ki so se ob raznih prilikah simpatično spominjali naših naporov; »Slo-venski Narod", „Mir", »Edinost", »Soča" imajo stalno rubriko za kronske darove. Sam „Narod" je izročil vodstvu že 19. ali 20. zbirko kronskih darov vkupno 7695 Kr. 73 h. .Narodovim" kronskim darovom pa je stvaritelj in pogumen nadaljevalec do danes vrednik Josip Nolli.
Tolika jednodušnost v požrtvovalnosti gotovo veseli vsacega rodoljuba, a imponuje tudi strancem.
Bodi vsem pospeševateljem družbinih namenov, vsem načelništvom, vsem narodnim časnikom iskrena zahvala!
A spominjajoč se živih dobrotnikov ne smemo pozabiti milih pokojnikov. Kolikor se nam je naznanilo, pokosila nam jih je dokaj tudi zadnje leto nemila smrt. Preminola je Jera Klinar-jeva, ona gospa, ki je v svojem hotelu pri Petranu sprejela našo IV. veliko skupščino v Bledu 1. 1889. Dr. Bilec, prej v Postojini, zamrl v Gradcu. Pesnik Fran Gestrin v Ljubljani. Posestnik Josip Kržič v Borovnici, volil družbi 200 kron. Družbenik Jan. Nep. Horak kot predsednik obrtno-pomožnega društva, vsako leto naklonil po 10 gld. Deželni poslanec Josip Ivaučič, c. kr. notar in podpredsednik tolminske moške podružnice. Dekan Adolf Harmelj, osnovatelj i prvomestnik podružnice v Komnu. Josip Bernard, svečar v Ljubljani, volil 100 gld. Nadžupan Ferdo Mahorčič, bivši prvomestnik podružnice »Gorenjska Dolina". Pri ženski podružnici v Idriji: ustanovnik Lavoslav Svoboda, letnice gospe Antonija Juvančič-eva, Minka Poženel-ova, Leopoldina Šen-Čar-jeva. Pisatelj učitelj Josip Freuensfeld, ustanovitelj ljutomerske podružnice, zamrl v zlati Pragi. Telegr. uradnik Ferdo Cernovšek, odbornik krške moške podružnice. Župnik Boštijan Gradičnik v Bil-čovsu, odbornik podružnice Kotmaraves. Dekan M. Ambrož v Kapli, blagajnik podružnice St. Janž v Rožni dolini. Gospa Marija Murnikova v Ljubljani, prvomestnica šenklavško-frančiškanske podružnice, kateri je pridobila največ (6) pokroviteljic, sploh znana kot vzgledua načelnica narodnega ženstva. Anton Skabar, večletni blagajnik podružnice na Greti. Prelat Frančišek Košar f v Iki, ustanovnik mariborske podružnice, velik pospeševatelj vodstvenih namenov, čegar dopisi do vodstva spričujej« njegovo res plemenito katoliško in slovensko srce. Filip Milonik, odbornik ziljske podružnice na Koroškem. Josip Begali v Ljubljani. Štefan Faganel, letnik moške podružnice v Gorici. Janez Kukovič, posestnik v Št. Juriju ob južni železnici, volil 10 gld. Učitelj Rudolf Dolenec, odbornik vipavske podružnice.
Kakor živih, tako se je družba tudi teh iu drugih nam ne naznanjenih prominolih družbenikov i dobrotnikov spominjala pri današnji presv. daritvi; ohranimo je vsi mi v častnem spominu!
(Dalje sledi.)
davila slovenskega katoliškega akademskega društva „Danica" na Dunaji.
I. Ime ter sedež društva, društveno znamenje in gaslo.
§ 1. Društvo se naziva »Slovensko katoliško akademiško društvo »Danica«, ter ima svoj sedež na Dunaji. Znamenje mu je belo-modro-rdeč trak z zlatim napisom »Danica« v modrem polji; gaslo slove: »Vse za vero, dom, cesarja!«
II. Namen in sredstva društva.
§ 2. Namen društva bodi, krepiti mej svojimi člani versko in narodno zavest, znanost ter dru-ževno življenje.
§ 3. Sredstva, s katerimi naj društvo doseza ta namen, so nastopna:
1.	krepljenje verskega prepričanja mej svojimi člani;
2.	udeleževanje cerkvenih svečanostij;
3.	društvena knjižnica;
4.	društvena čitalnica;
5.	ukovita in leposlovna predavanja ;
6 petje;
7. društveni shodi.
§ 4. Društvo odločno obsoja sleharno »men-zuro« in dvoboj.
§ 5. Denarna sredstva si pribavi društvo:
1.	z doneski članov, in
2.	z darovi.
UI. Člani.
§ 6. Društvo sestoji:
1.	iz izvršujočih članov, kateri se dele: a) v redne člane, in b) v starešine;
2.	iz neizvršujočih članov, to so: a) podpor- • niki, b) ustanovniki, c) častni člani.
§ 7. Redni člani smejo biti samo katoliško misleči slovenski slušatelji dunajskih visokih šol.
Starešine morejo postati akademiško izobraženi Slovenci katoliškega mišljenja, kedar ne morejo biti več redni člani društva.
Podpornik je lahko vsakdo, kateri pospe šuje društvene smotre in plača vsaj 2 kroni na leto v društveno blagajno.
Ustanovnik postane oni, ki plača jedenkrat za vselej 30 kron za društvene namene.
Za častne člane smejo se imenovati oni možje, kateri so si pridobili posebnih zaslug za katoliško stvar, za slovenski narod, ali za društvo samo.
IV. Prava in dolžnosti članov.
§ 8. Vsak reden član ima pravico, udeleževati se društvenih shodov, staviti predloge, interpelovati predsednika ali odbor, glasovati in debatovati, voliti, ter voljen biti, nadalje uporabljali društveno knjižnico in čitalnico.
Starešinam pristojajo sicer pravice rednih članov, ne morejo pa voljeni biti v odbor.
§ 9. Vsak član more sebi pripadajoče pravice izvrševati le osebno.
§ 10. Izvzemši častne člane imajo vsi ostali člani dolžnost, redoma vplačevati določene doneske in po možnosti pospeševati društvene svrhe.
(Dalje sledi)
Koledar
za 39. teden leta 1894.
Nedelja 23. sept.: 19. pobink. evang.: Prilika o kraljevi ženitnini, Mat. 22.; Tekla dev. P o-nedeljek 24. sept.: Marija D. reš. jetnikov. Torek 25. sept.: Marija de Sok. Sreda 26 sept.: Ciprijan muč. Gerard šk. C e t r t e k 27. sept.. Kozma in Damijan mm. Petek 28. sept. : Vencelj, kralj. Sobota 29. sept. : Mihael nadaDg. — Lunin spremin: Mlaj 29. ob 6. uri 42 m. zjutraj. Solnce izide: 25. ob 5. uri 57 m.; zaide ob 5. u. 46 m.
Dnevne novice.
v Lj ubljani, 22. septembra.
(Otvoritev nemške šole v Beli peči in pozdrav deželnega glavarja.) V nedeljo vršila se je v Beli-peči slovesnost otvoritve nove nemško šole, katero je pomagal graditi nemški „scbulverein". Od blizo in daleč se je zbrala ta dan nemška gospoda v "VVeissenfelsu, mnogi so tudi pismeno in brzojavno poslali svoje čestitke, kakor baron Hein, Schwe-gel, dr. Schaffer itd. Med pozdravljajočimi smo po listih čitali tudi ime deželnega glavarja Otona De tele. Mi tega nismo mogli verjeti, zato smo
vprašali na pristojnem mestu, kaj je na tem Dobili smo odgovor, da je bil deželni glavar pismeno povabljen na slavnost in da se je zato iz vljudnosti povabilu odzval s pozdravom, to da je storil zato, ker je nova šola v nemški občini in nima p o-nemčevalnega namena. Dasi to nekaj izgovarja to ravnanje, vendar mi ta korak deželnega glavarja obžalujemo in odločno odklanjamo vsako odgovornost v imenu konservativnih Slovencev. Nemški židovsko-liberalni .Scbulverein" je Slovencem v verskem in narodnem oziru nevaren in škodljiv, zato se v našem listu neprestano borimo zoper nakane tega nam neizmerno sovražnega društva. Kakšno da je to društvo, vedo pošteni Nemci sami, ker so njemu nasproti vstanovili svoj „Katholischer Schul-verein". Ne le nobene zveze, marveč odločen upor proti temu društvu, to je naša dolžnost, katere se bomo zavedali vsikdar ter jo kakor doslej, tako tudi v prihodnje izvrševali.
(Šolski zbori »Glasbene Matice") se pričenjajo letos v ponedeljek dne 24. septembra ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Ta dan naj se zglasijo dosedanji pevci vseh oddelkov, da se razvrsti po glasovih in oddelkih in se določijo ure posameznim oddelkom. Ob istem času se bodo vpisovali in razvrščali novi pevci. Pouk v zborovem petju je brezplačen.
(Nova fara na Krškem.) Kakor se poroča tu uradnemu listu, je preč. knezoškofijski ordinarijat izdelal ustanovno listino za samostojno faro na Krškem. — Vsled te listine bode nova fara obsegala Krško mesto in vasi Trško goro, Cretež, Cesta, Gunte, Gorenje-, Srednje in Dolenje Pijavsko. Siste-mizovani boste dve duhovniški službi — župnikova in duhovnega pomočnika.
(Iz tržaške škofije.) Novomašniki tržaške škofije so nameščeni: G. Jos. Maearol v Žminju, g. Hinko Sanc v Krkovcih iu gosp. Fr. G uši in v Gojanu.
(Duliovske spremembe v goriški nadškofiji.) C. gospod Ivan Feltrin iz Gor. Tribuše za vikarja v Deskle; č. g. St. Kodermac iz Zapotoka v Gor. Tribuše; č. g. Jos. Vidmar iz Biljane za vikarja v Zapotok; č. g. Edv. Štrekelj iz Rifenberga v Vertojbo; č. g. T. Guggenberger iz Ročinja za kapelana v Renče; č. g. L. Lacina iz Sv. Petra v Ročinj; č. g. Fr. Guzelj iz Podmelca v Sem-pas; č. g. Val. Pipan iz feempasa v Miren; čč. gg. novomašniki Alf. Blažko v Podmelec, Fr. Klanj šek v Biljano, Iv. Koršič v Volče, Frane Knaus v Rifenberg, Teofil Nemec v Cerkno. — Obolel je č. g. Hebat, vikar na Tajščici, in se zdravi pri usmiljenih bratih v Gorici. Priporočamo ga v molitev.
(Nemški „scbulverein".) S Koroškega: Minulo nedeljo dne 16. t. m. so otvorili v Veliko v c u nov „schulvereinski" otroški vrtec. Novi vrtec je sevi ustanovljen le za to, da bodo na jedni strani slovenski otroci slo venskega Veli-kovca in okolice leteli noter, na drugi strani pa pristni .urgermani" ven! Otvorila se je ta najnovejša ponemčevalnica na Koroškem z ob takih priložnostih običajnim šumom. Za danes omenimo le, da je novo hišo cerkveno blagoslovil č. g. dekan J. Schluet, ki je imel tudi neki nagovor (!!) Kumoval je otvoritvi načelnik občega nemškega .schulvereina" v Berolinu (I!) tajni svetovalec dr. Bockl. Novi vrtec je sezidal baš ta obči nemški .schulverein" bero-linski, ki je dal 2000 mark. Tako se s pruskimi markami ponemčuje slovenski Korotan in dela se pri nas ravno tako, kakor bi ne bili več lojalni podaniki, marveč bi kar od kraja nosili — piklhavbo! Tužna nam majka! — V St. Pavlu v labudski dolini bodo otvorili novo „schulvereinsko" podružnico.
(Izvanredni shod in slavnost) priredi „kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Kor." dne 24. oktobra t. 1. v gostilni .Masslgarten" v Celovcu. Ob pol 3 uri popoldne prične se shod, na katerem se bodo razpravljala važna politična in narodnogospodarska vprašanja. Shod ima biti nekak odgovor zadnjim na Koroškem vršečim se .parteitagom". Zvečer je sijajna slavnost posvečena nepozabnim našim buditeljem Andreju Einspilerju in Ant. M. S1 o m š e k u. Slavnostni govor bode govoril preč. g. dr. A n t. Medved; sodelovalo bode tudi pevsko društvo „Lira" iz Kamnika.
(Nepotrjena zakona.) Cesar ni potrdil načrta zakona, sklenjenega od koroškega dež. zbora gledč užit-ninskega davka od 1. 1895—1905 na pivo in žgane pijače. Istotako ni potrjen zakon o razdelitvi sloven-sko občine Tolsti vrh Deželni zbor je sklonil ta
zakon, da bi razdrobil in uničil vrlo slovensko občino, pa to pot — n i šlo, ker v Celovcu še niso vsemogočni, marveč imajo tudi dunajski gospodje Se besedo 1
(Hranilnica in posojilnica v Trnovem.) Po neu-mornetri prizadevanju kapelana Alojzija Rudolfa vstanovila se je v Trnovem posojilnica. Z odlokom 15. sept. 1894. št. 8170 je c. kr. dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani že dovolilo vpis tvrdke v zadružni register. Kakor čujemo, prične nova posojilnica svoje poslovanje že te dni. Nova posojilnica osnovana je atrogo po sistemi Raiffeiaen. Delež znaša le 1 gld., zaveza je neomejena in članstvo omejeno na il. bistriški okraj. Dividende ne bode, ker gre ves dobiček v rezervni zaklad, ki bodi v bodoče temelj jznilanju obresti. Cujemo, da se bode od hranilnih vlog plačevalo po 4°/0, posojevalo na hipoteke po 4*/, °/0 (kakor pri ljubljanski hranilnici), na osebni kredit pa proti poroštvu po 5%. Razun tega je pri tej hranilnici vsled posebnih postavnih dobrot kolek izdatno manjši, kakor če se vzame od katere koli druge hranilaice, ali pa od privatnih oseb. Uverjeni smo tedaj, da bode mladi zavod v blagor celemu prebivalstvu. II. bistriškega okraja in da bode zlasti rešil vrlega krašk ga kmeta iz oderuških rok kraških liberalnih magnatov. V načel-stvu nove posojilnice so sami vrli krščanski možje in sicer: France Benigar, posestnik v Trnovem, št. 54 kot načelnik, in kot odborniki: Alojzij Rudolf, Ivan Benigar iz Trnovega h. šf. 51, Josip Valenčič iz Podstenjška h. št. 18, Josip Vičič iz Zarčice h. št. 11 in Josip Zidar iz Topolca h. št. 46. Ta imena so porok, da je društvo v pravih rokah.
(Iz celovške škofije.) Cg. Ant. P e 1 n a f, provizor v Črni, pride za mestnega kaplana k glavni fari v Celovcu. Cg. Jak. K i n d 1 m a n , kaplan na Vi-šarjah, pride kot provizor v Orno. Svoja mesta menjata č. gg. kaplana Jos. F u g g e r v Dobrli vasi in Rud. P e r n e v Libeličah.
(Razdružilo) se je vsled občezbornega sklepa z dne 2. t. m. „Železniško bralno in napredno izobraževalno društvo" zbog prepičlega Števila članov.
(Na marenberško živinsko razstavo) so dne 15. in 16. t. m. prignali 140 glav. Prvo darilo, 120 kron, je dobil Janez Peruš od Sv. Primoža nad Muto.
(List „Delavec\) Kakor poroča .Slov. Gospodar", so tukajšnji agentje dunajskih socijalnih demokratov nedavno v Teharje poslali 200 številk .Delavca", da bi med tamošnjimi delavci poskusili boljšo srečo, ko na Kranjskem. Razumniki vedo, kaj naj stere !
(Mariborska hranilnica) ie od svojih obrestij letos dovolila zloglasnemu nemškemu schulvereinu 186 gld. 90 kr. Kdaj bode pa kranjska kaj dovolila družbi sv. Cirila in Metoda?
(Sadjarska razstava) bode meseca oktobra na Framu, kjer so jako marljivi sadjerejci.
(Podržavljenje južne železnice). »PesterLloyd" poroča: »V prvi vrsti sta se v Pesti trgovska ministra grof "VVurmbrand in Lukacs razgovarjala o po-državljenju južne železnice. Po pogodki bi se mogel odkup izvršiti 1. jan. 1896. Ker pa bi avstrijska vlada rada prevzela promet na progah južne železnice, dogovorila sta se trgovska ministra, da bodeta pričela glede odkupa železnice obravnave z upravo železnice. Odkupnina še ni določena.
(Električna razsvitljava v Ljubljani.) Te dni je tvrdka Ganz in tovariši ljubljanskemu mestnemu magistratu izročila izgotovljen načrt za električno razsvetljavo. Uporabila bi se vodna sila Save na treh mestih ali pa parni stroji.
(Nepotrjen zakon). Načrt zakona o premembi občinskega in volilnega reda za mesto Celovec, ki ga je sklenil koroški deželni zbor, ni dobil najvišjega potrjenja.
(Razpisani učiteljski službi.) Na 3 razredni ljudski šoli v Knežaku je razpisano 2. učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Prositi zamorejo tudi učiteljice. Prošnje do 3. okt. t. 1. c. kr. okraj. šol. svetu v Postojini. — Na mestni nemški ljudski šoli v Ljubljani je razpisano drugo učiteljsko mesto s plačo 2. razreda oziroma 3. in 4. mesto s plačo 3. razreda. Prošnj e do 7. okt. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani.
(Cirkus Henry).^Predstave zadnjih dnij bile so izborne, mnogoštevilno zbrano občinstvo povsem za-dovoljujoče. Znamenit je bil zlasti prizor, kateri je priredil direktor Henry s 30 izvežbanimi konji in slonom ob jednem. Le silnim naporom izvežbanja dosegel je ravnatelj čudovito dovršenost. Jutri v nedeljo sta dve predstavi ter se bode uprizorila panto-
mina „Mazeppovo prognanstvo v ukrajinske stepe ali osveta kneza Porovskega" v treh oddelkih. Ta pantn-mima predstavljala se je na Dunaji zapored pet-intridesetkrat. — Cirkus ostane le še nekaj dnij v Ljubljani.
(Semnji po Slovenskem od 24. do 29. sept) Na Kranjskem: 24. v Bučki; 25. v Črnomlju; 27. v Podbukovju, v Borovnici; 29. v Drnovom, ua Dovjem, v Rovtah, Loki, Grosupljem, Mirni peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah), v Završih. — Na Štajerskem: 27. pri Sv. Urbanu pri Ptujem; 29. pri Sv. Barbari, v Marenbergu, Mureki, Šoštanju, Veržeji, Vildonu in na Pilštajnu. — Na Koroškem: 24. v Šmihelu, v Ukvah; 29. v Graj-fenbergu, Pusarnici, Redendolu, Rožeci, v Št. Pavlu in Št. Vidu. — Na Primorskem: 26. v Slivji; 29. v Cividolu, na Bukovi in v Bovcu.
Društva.
(Društvo za zgradbo zavetišča in v zgoj e vali šča v L j u b lj a n i) pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj, visokosti presvitlega gospoda nadvojvode Franc Ferdinand d'Este. V Ljubljani osnovalo se je nedavno »društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča" in pravila tega društva bila so z odlokom visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. novembra 1893, št. 14471, odobrena. Iz teh društvenih pravil je razvidno; da je društvu namen, za rešitev iu vzgojo zanemarjenih dečkov zgraditi v Ljubljani zavod na versko nravni podlagi, ki se bode po dovršitvi izročil vodstvu čč Salezijan-cev, ki se izključno bavijo z vzgojo moške mladine. V ta zavod sprejemati je v vzgoji zanemarjene dečke, kateri ne smejo druzih javnih učilnih zavodov več obiskati in ki drugače popolnem brez vzgoje ostanejo iu kot nevedni, delamrzni, brezverni in nenravni ljudje dorasejo. Taki ljudje postanejo potem velika nevarnost za mesto, deželo in sploh za celo državo in človeško družbo. Ti dečki imajo se v zavodu poučevati v vseh predmetih ljudske šole ter se bodejo po svoji sposobnosti kot rokodelci, ali pa za kak drug poklic vzgojevali. V prvi vrsti obračala se bode skrb na to, da se gojenci nravno poboljšajo in kot pošteni ljudje vzgojujejo. Potreba tega zavoda razvidna je že iz statističnih podatkov, nabranih na tukajšnjih mestnih šolah, kajti pri popisu konstatovanih bilo je nad 60 tacih za ta zavod godnih dečkov ! Važnost osnovanega društva in njegovih smotrov priznala je pa sijajno Nj. ces. in kralj, visokost pre-svitli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este v dekretu z dne 24. majnika 1894, štev. 369, v katerem izreka, da je blagovolil prevzeti visoki protek-torat temu društvu. V tem dekretu izraža presvitli pokrovitelj željo, da se težavna naloga, katero si je društvo stavilo, srečno reši celemu Človeštvu v korist in da blago podjetje rodi obilo vspeha! Istotako našlo je društvo tudi pri prevzvišenem gospodu knezo-škofu dr. Jakobu Missiji blagotno podporo, kajti isti priznal je iz verskega in rodoljubnega stališča veliko potrebo tega društva, pristopil mu kot ustanov-nik, priporočil isto želeč, da bi se našlo obilo število članov in podpornikov in da se čim prej dovrši vzgo-jevališče in zavetišče! Zavetišče ima se o priliki 50 letnice preslavnega vladanja Našega presvitlega cesarja Frana Josipa L, t. j. dne 2. decembra 1898, slovesno otvoriti, kajti niže podpisani odbor je uver-jeu, da na ta način najdostojnejše dokaže svojo pre-udano hvaležnost in lojalnost proti milenau svojemu vladarju in očetu mnogobrojnih narodov, katere ščiti z jednako ljubeznijo in skrbnostjo. Stroški stavbe tega zavoda preračunani so na 100.000 gld. in ker društvo nobenega lastnega imetja ne poseduje, nabrati bode treba celo vsoto po doneskih rednih članov, ustanovnikov in sploh po prispevkih milosrčnih rodoljubov in dobrotnikov. Ker bode zavetišče velike koristi za celo človeško družbo, torej tudi za vsako občino, prepričan je podpisani odbor, da se pač sme zaupno obrniti tudi do Vas z udano svojo prošnjo, da blagoizvolite društvene namene pospeševati, bodisi s primerno podporo, bodisi da pristopite društvu kot član ali pa ustanovnik in da priporočate rodo-in človekoljubno naše društvo, katero se prav posebno plemenito versko domovinsko dejanje imenovati mora, v prijateljskem krogu v blagohotno podporo ! Za vse, kar boste v korist blagega podjetja storili, izrečena Vam bodi iskrena zahvala in Bog Vam vse stoterokrat povrni! — Društveni odbor: Predsednik: Josip Mer k, c. kr. vladni svetovalec.
I.	Podpredsednik: Ivan Plan t a n, c. kr. notar.
II.	Podpredsednik: Janez F1 i s, stolni kanonik in dekan. I. tajnik: Janez Smrekar, mestni katehet. II. tajnik: Josip Hubad, c. kr. gimnazijski voditelj. I. blagajnik : Ferdinand Br a daš k a, mestni blagajnik. II. blagajnik: Frančišek B ah o v ec, mestni učitelj. — Odborniki: Ledenik Alfred, trgovec, hišni posestnik, censor avstro ogerske banke i. t. d. M urnik Ivan, ces. svetnik, ud deželnega odbora. Perdan Ivan, predsednik trgovinske zbornice, posestnik itd. Rihar Josip, c. kr. vladni tajnik in voditelj okrajnega glavarstva Črnomelj itd. Baron Oskar pl. Sommaruga, častni kamornik Nj. Svetosti itd. S u b i c Ivan. c. kr. direktor obrtne in strokovne šole itd. Zamejic Andrej, stolni kanonik, knezoškof. nadzornik za verouk ljudskih mestnih šol v Ljubljani itd. V Ljubljani, dne 11. julija 1894.
(V a b i 1 o) k ustanovnemu shodu ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Škofjo vas in okolico dne 23. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne v gostilni g. V. Koželj-a v Skofji vasi. Vspored: A. 1. Nagovor in pozdrav. 2. Razlaga in čitanje pravil. 3. Volitev vodstva. 4. Vpisovanje članov. 5. Razni govori in nasveti. B. Prosta zabava; petje dijaške čvetorice in godba domačih godcev. — Rodoljubi vdeležite se v obilnem številu ! — Vstop vsakemu prost. Za mnogobrojno udeležbo prosi začasni odbor.
(Pevskega društva »Ljubljane") vrtna veselica, katera se je morala zaradi skrajno neugodnega vremena dne 9. t. m. preložiti, vršila se bode jutri v nedeljo pri Koslerju po že priobčenem vsporedu, pričenši ob 3. uri popoldne, na kar prijatelje društva in petja vnovič opozarjamo. Vstopnina znaša 20 novčičev.
(Društvu za zgradbo zavetišča in v zgoj e val i šč a v Lj ub 1 j a n i) je darovala ustanovnine 100 gld., ter izrecno kot ustanoviteljica k društvu pristopila občina Dednidol v ViSnjigori. S tem plemenitim darom si vrla občina ni le svojega imena vpisala v spominsko ploščo dobrodejnega zavoda, marveč si je tudi prva dobila pravico v potrebi za svoje občane v tem zavodu pomoči iskati. Da bi ta izgled posnemale druge občine, kmalu bi imeli v naSi stolici zavod, kateri bode velike koristi, kakor za mestne tako posamezne občine kmečke! Da se na Iahak in blagodejen način rešite premnozih odraščenih, nadležnih in nevarnih ljudij, dajte sedaj po svojih močeh pomagati zgraditi zavod Bogu v čast, in v prid premnogokrati zelo nesrečne in zapuščene mladine.
__Društveni odbor.
Narodno gospodarstvo.
Trtna uš.
Pogled iz metliške ravnine na naše mejne hribe proti žumberškim goram in proti Vivodini je silno žalosten. Krasne vinograde drašičke, svetoanske in radoviške je uničila trtna nš. Kraji, kjer je rasla toliko rodovitna trta, dajoč dokaj dobra vina, so ali pusti, ker prikladni le za vinograde, ali rasto tudi drugi poljski pridelki, pa le bolj slabotno, ker ni potrebnega gnoja.
Zuabiti bo zanimivalo, če povem, koliko časa je rabila trtna uš, da je zvrlila svoj žalosten posel. Govorim o radoviški občini. Vprvič smo zapazili nesrečno živalico pomladi L 1887. To in prihodnje leto je bil kvar nezdaten. L. 1889 je bila trgatev obilna. Imam tri vinograde obsegajoče 2712Q°, tedaj dober poldrag oral in nabral sem isto jesen 170 brent ga-ženega tropa, mošta do 90 avstr. veder. Leto 1890 je dalo izvrstno vino ; pridelek pa se je znižal za dobro polovico, bilo je le 80 brent. Okuženi sta bili tudi drugi dve parceli s puhlo zemljo in 1. 1891 — tedaj v dveh letih — tudi že končani; natrgal sem 40 brent. L. 1892 je bilo 12 brent, toliko tudi 1893 pa le v vinogradu s težko zemljo, ležečem ob žup-nišču, in na brajdah, katere so pa zdaj tudi uničene razven modre portugalke. V isti meri je zginjeval vinski pridelek tudi po drugih vinogradih in letos ga bo vsa občina dobila kakih pet polovnjakov. Najvišje lege imajo še nekakov ostanek bivšega trsja.
Z novim ameriškim nasadom smo pri nas počasni. Bolj marljivi so posestniki v drašički občini, kjer imajo državno trtnico, ki se bode prevstrojila v zgledno trtnico. Tudi metliška kmetijska podružnica ima svojo trtnico in jo že pridno rigola.
Kazno pa je, da se bo ljudstvo poprijelo novega dela. Začelo se je zanimati za ameriško trto, predsodki so premagani in to tem bolj, ker vidi, kako lepo rastejo moji nasadi. Že 1. 1889 sem si napravil mal matičnjak, letos bom imel prvo trgatev. Seveda, izpraznjeni sodi ne bodo napolnjeni, pa začetek je storjen, in komur drago, pridi pogledat novi vinograd. Vesel bo videti tako krepko rast, tako obilno grozdje in šel bo domov s trdaim sklepom : »tudi jaz bom pričel in sicer še letos." Mož beseda ! V zrigolano dobro pognojeno zemljo sadi ključe, še bolje je, če sadiš jednoletne korenjake. Stori to prihodnjo pomlad, 1. 1896 jih boS požlahtnil ali pocepil, isto jesen pogrubal, leta 1897 se pripravi za prvo trgatev. In zopet boš pil lastni pridelek, pa tudi lahko zapel: „0 vinček, oj, oj I" Visoka vlada pa ne bodi tako skopa, hočem reči, toliko skrbna, da si pridobiš nekoliko stotakov za razprodane ključe in korenjake. Daj siromašnemu vinogradniku nekaj trtnega materijah zastonj ali vsaj po bolj nizki ceni, kakor je tudi letos odločena za tisoč ključev, oziroma tisoč ukoreniačenih trt.
Deželni odbor bode iz deželne trtnice letos oddal 50.000 nkoreninčenih cepljenih ameriških trt in sicer: laški rizling, črni burgundec, vipavski zelen, modro portugalko in rulandee.
Nam Belokraujcem so ta plemena več ali manj neznana. Kdor se hoče o njih kaj bolj poučiti, stori; svetujem mu Jančarjevega »Umnega vinorejca", izdala 1. 1867 družba sv. Mohorja.
Meni se te trte — razven zelena — zde preveč žlahtne, dajejo izvrstno vino, katero se prodaja za visoke cene. Sadi jih, komur ljubo. Za naše kraje in odnošaje zadostujejo trte, ki dajejo dobro, stanovitno, navadno močno belo vino, in kar je poglavitna stvar, da tudi rade in dosti rode. Naša dosedanja vina so bila na dobrem glasu, in ko bi bilo kletarstvo nekoliko umneje, zadostovala bi in kupca bo dosti, kakor ga je bilo. — Tudi vinske klavzule bo enkrat konec.
Trte prikladne naši zemlji in njeni legi, kakor tudi podnebju so in sicer v prvi vrsti: ranina (lipovca), belina in kraljevina, pa tudi podbel (okroglina). Te štiri trte so za bela vina. Za črnino je pri nas najbolja kavščina iu tičina, priporočam pa tudi modro portugalko. Kavščina, portugalka in kraljevina so izvrstne za brajde.
Visokemu deželnemu odboru bodi skrb, da dobi ključe imenovanih trt. Ljudstvo bo take cepljenke rado kupovalo, — še raje zastonj jemalo. V Semiču imajo še dokaj zdravega trtja, tam trte tudi škrope, les tedaj dozori. Od tam si naj deželni odbor pravočasno naroči potrebnih ključev.
Telegrami.
Vojska na Koreji.
Tokio, 22. septembra. Cesar je poslal častitko admiralu Ito, častnikom in mornarici in vojni v Pingjangu za pridobljeno zmago. Cesar pravi, da je ves narod vzra-dostilo sijajno bojevanje vojakov in pomorščakov.
Tokio, 22. septembra. Koliko je ranjenih Kitajcev bilo pri Pjangjangu, se ne ve, ali jih je gotovo veliko. Pasanski oddelek je vjel 611 Kitajcev, mej katerimi je 84 ranjenih.
Balossa-Gyarnat, 20. septembra. Povodom letošnjih vojaških vaj je cesar izdal vojaško povelje, v kateri izreka priznanje redni vojni in deželnima brambama. V posebnem ročnem pismu se cesar zahvaljuje nadvojvodi Albrehtu za požrtvovalno delovanje, v ročnem pismu načelniku generalnega štaba baronu Becku cesar izreka priznanje neutrudnemu delovanju vseh častnikov generalnega štaba.
Višegrad, 22. septembra. Cesar je ob polu treh semkaj prišel in odšel takoj na lov na jelene. Bavarski princ Leopold je že včeraj semkaj prišel.
Trst, 22. septembra. Nadvojvoda Ludovik Salvator, ki je bil nekaj dnij na svojem posestvu Muggia, je odpotoval v Milan.
Dunaj, 21. septembra. V Bukovini jih je za kolero 6 zbolelo in 6 umrlo, v Kra-kovu in Levovu ni nikdo zbolel in nikdo umrl. V 25 galiških okrajih jih je 99 zbolelo in 61 umrlo.
Rim, 22. septembra. Dekret kongregacije obsoja Zollovo knjigo „Lourdes".
Pariz, 21. septembra. Tonkinski roparji poskusili so neki iz Langsona v Hanoi vozeči vlak vreči s tiru. To se jim ni posrečilo. Roparji so pa ubili kitajskega vlako-vodjo in odpeljali dva Francoza. Polkovnik Grallieni zasleduje roparje.
Fariz, 22. septembra. Vlada je naročila poveljniku 18. voja Sarcheyu, da naj pojde pozdravit španjsko kraljico regentinjo v grad Miramar (?) na španjski meji.
Tujci.
19. septembra.
Pri Hlonts : Wolf, Rimer, Sicnkiewiz, Son in Fruwirt z Dunaja. — Mtiller, Hočevar, Parlesak iz Gradca. — Bubak, Ballarini iz Trsta. — Moser iz Steyr-a. — Hofman iz Novega Mesta. — Pleteršnik iz Podnarta. --■ Renner iz Prage. — Sonnenberg z Ogerskcga. — Gottschling iz Radgone. — Tertnik z Vranskega. — Princ iz Zagorja. — Košak iz Pod-gabra. — Pogačnik iz Cirknice.
Pri Maliču: Mag, Weber, Hirsch, Ernst. Neumann, Vallek, Hessel, Janeba, Slrauss, MUller, Rappart, Fleischner, Laseh, SchUtz, Koschigg z Dunaja. — Heilig iz Tržiča. — Braun iz Stuttgart-a. - Winterhalter iz Maribora. — Anton, Disler, Fiirst iz Gradca. - Pušeljic iz Cačaka. — Kisič iz Dubrovnika. — Majdič iz Domžal. — Benzon z Reke. -Knes Lukič iz Za greba. — Weber z Rakeka. -- Brener z Va
raždina. — Fiedler iz Celovca. — Hauf, Casper iz Kočevja. — Ludovik grof Thurn-Valsassina iz Bleiburg-a.
Pri Jušttem kolodvoru: Ložansky iz Siska. — Knoll iz Opatije. — Cavacieh iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: dr. Gregorič iz Gradea. — Zmauc iz Brežic. — Kutoša iz Kranja.
Tržne cene v Ljubljani
dne 19. septembra.
	«T	kr		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	6	50	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež......	4	80	Surovo maslo, „ .	—	72
Ječmen, „ . . .	4	80	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves......	5	60	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, ....	5	—	Telečje „ „ .	—	701
Koruza, „ . . .	7	—	Svinjsko „ „ .	—	66!
Krompir, „ . . .	2	14	Koštrunovo „ „ .	—	37
Leča, hktl. . .	10	—	Piščanec ....	—	45
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	—	18
Fižol, „ . . .	7	—	Seno, 100 kgr. . .	1	87
Maslo, kgr. . .	—	92	Slama, 100 „. .	1	50
Mast, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	70
Speh svež, „ . .		58	n mehka, 4 „ „	5	-
Vremensko sporočilo.
S o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine 1 na 24 ur v ! mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
	7. u. zjut.	738-9	68	brezv.	megla	
21	2. a. pop.	737 0	21 2	si. vzh.	jasno	000
	9. a. zvei.	736 7	130	IT	n	
Srednja temperatura 13-7 za 0-1° pod normalom.
Zahvala.
Odbor „Šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda" izreka vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je v nedeljo pri »Virantu« prirejena veselica tako vrlo dobro obnesla, svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno priznanje in zahvala grč pa velečast. gosp. deželnemu arhivarju A. Koblarju na zadnji trenutek prevze.tem izborno izvršenem pozdravu, dalje vrlim Litijčankam in Šmarčankam na trudoljubivem in čestilnem posetu, slav. pevskemu društvu »Ljubljana«, ki vsikdar rade volje s krasnim svojim petjem poveličuje naše veselice, istotako tudi slav. klubu slovenskih biciklistov »Ljubljana« za impozantno korpora-tivno udeležbo, ter mnogoštevilnim ostalim gostom in vsem dobrotnikom in darovateljem dragocenih darov. Bog Vam stotero poplačaj.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1894.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za Jcatolišlci sldadu prejeli smo nadalje od p. n.
domoljubne gospode nastopne darove: Neimenovan duhovnik iz tržaške škofije 100 kron .... gld. 50.— Dominik Janež, ekspozit na Gori
pri Sodražici, izgubljeno stavo 1 cekin „ 5*86 Avguštin Šinkovec za lepi
šentgregorski razgled..... „ 4-—
Alojzij in Janez Pehani, za
lepi šentgregorski razgled ... „ 1-— Josip Krese, mestni župuik in
dekan v Kočevju ...... „ 5"—
Janez Lovšin, mestni kapelan v
Kočevju ......... „ 1-—
Velik prijatelj .katoliškega sklada" z namenom, naj bi v bodoče vsi radi dajali za .kat. sklad" ter pri pobiranju nikdar ne delali kislih obrazov . —-50
Gorska stava........ 1-—
Josip P i c h 1 e r, c. kr. okrajni tajnik v p. v Ljubljani, mesečnino za april, maj, junij, julij, avgust in september po 1 krono .....„ 3'—
Vesela družba za krasen razgled
pri sv. Gregorju ....... 1'60
Mesto venca na grob svojemu očetu,
rodovinaRiharjeva . . . . 10"— Luka Jeran, stolni kanonik v Ljubljani, ob zlati maši prelata dr. Andreja Čebaška in stolnega kanonika
Antona Urbasa........ 5-—
Frančišek Knavs, novomašnik v Loškem potoku, podaril zasluženo
remuneraci.jo 6 kron...... 3"—
Fr a n č i š e k F i k, kapelan v Ribnici „ l-— Frančišek Knavs, novomašnik goriške nadškofije, poslal nam je lepo zbirko 73 kron, katere je nabral pri vrlih svojih rojakih vLoškem potoku in sicer so darovali: J o ž e f K o š m e r 1 j, župan, 20 kron „ 10'— Janez Gregorič mlajši iz Retij,
11 kron.........„ 5-50
Janez Knavs s Hriba, štv. 26,
10 kron.......... 5-—
Matija Knavs s Hriba, štev. 41,
10 kron.......... 5-—
Janez Lavrič 5 kron .... „ 2'50 Janez Turk iz Retij, št. 4, 2 kroni „ 1-— -Janez Ruparčič iz Retij, štv. 16,
2 kroni.........„ 1-—
—•50 —■50 3 — —■50
30--
4-—
5-—
Janez Rus s Travnika, 3 krone . 150 Janez Gregorič stareji iz Retij,
štv. 50, 1 krono......
Franc Ruparčič iz R-^tij 1 krono Johana Bartolj s Hriba, 6 kron Johana Lovšin, 1 krono . . . Josip Prosenc, zastopuik zavarovalne banke „Phouixa" v Ljubljani,
letnino za 1894 .......
Ivan Krega r, pasar v Ljubljani, mesečnino za april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november po 1 krono ......
Vincencij Pola j, župnik v Ratečah na Gorenjskem.....
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 19. septembra 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujoeega odseka".
Darovi za ,,katoliški sklad66 naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Sitika, knezoškojliski tajnik v Ljubljani.
Poslano.
Z ozirom na članek: »Položaj pekovskih delavcev« v »Delavcu« z dnč 15. t. m., štev. 15, v kolikor se tiče isti našega delodajalca gospoda J, Zalaznika, sili nas sveta dolžnost resnici na čast, sledeče izjaviti: »V zadevi nedeljskega počitka, o katerim nepoznan dopis veliko debeleje govori, nego je obseg najdebelejšega imejitelja pekovskega obrta, je pri našem mojstru tako dobro in pravično urejeno, kakor nikjer drugje; vsaka, tudi najmanjša pritožba bila bi tukaj neumestna in neopravičena! Želimo samo vsem pomočnikom našemu jednako pravičnega in sočutnega mojstra, izvzemši lačnega dopisnika gori omenjenega, puhlih fraz polnega članka, ker bi se znalo prigoditi, da bi se mož, pri vrlo dobri hrani kakeršno imamo mi, preobjedel, kar mu nikakor ne privoščimo, da ne bi kedo zaradi tega pogrešal njegovih, v »Delavcu« ponatisnjenih nesmiselnih nazorov, izvirajočih iz praznega trebuha in še bolj prazne glave.
O grožnji, da bi naš delodajalec raje odpustil vse delavce, ko bi se imel uvesti v našem obrtu nedeljski počitek, nam ni nič znanega; rodila se je pač v glavi dotičnega pševdopisača ali njegovega vestnega oproda. Tudi ni res, da se pri nas dela 18 do 20 ur ur na dan,.. in to dan na dan. Do-pisun vedi, da si znamo tudi mi pomagati, če treba, in to brez da gremo k njemu kupit modrosti, s katero se tako imenitno baha. Prostega časa pa v istini ne vporabljamo v namene, kakeršne nam dopisnik podtika; po njemu omiljenih shodih in sestavkih, kjer se ne godi in govori vse v okviru zakonov, kateri so, kakor tudi »učeni« pisun, samo na njegovi strani in njegovih »velepamelnih« somišljenikov, katerim prijateljski ne želimo nič druzega, nego da malo več kot sedaj delajo in pošteno žive, za druge pa naj se ne brigajo. Ljudje, ki združujejo v sebi sebičnost, ne bodo nikogar osrečili, nikomur koristili!«
V Ljubljani dne 18. septembra 1894.
Jakob Zalaznikovi pomočniki:
Franjo Tomažič. Ivan Polšag. Ivan Benčič. Peter Picelj.
Aloizij Habinc.	499 1
Eksekutivne dražbe.
Magdalene M a n t e 1 iz Dol. Mozelja posestvo (625 gld.) in pritfklina (3 gld. 50 kr.) dnč 10. okt. in 21. oktobra v Kočevju.
Mat. J a g r a iz Ljubljane (Sv. Petra cesta) hiša (58".0 gl.) dn6 15. okt. in 19. nov. v Ljubljani.
Ant. M i k 1 i č a iz Kota posestvo (837 gld.) s priti-klino (3 gld. 50 kr.) dnč 3. okt. in 7. nov. v Kočevju.
Jan. Škerjanca iz Dobja (terjatev 51 gld-) posestvo (1140 gld.) dne 10. okt. in 14. nov. v Ljubljani.
Fr. L e ž n j a k a iz Raven pri Topolu zemljišče (2380 gld.) dne 8. okt. in 8. nov. (ponovitev) v Ložu.
Mat. S trle ta iz Kozaršč zemljišče (3525 gld.) dne 15. okt. in 14. nov. v Ložu.
Jan, An zel j ca iz Hudega Vrha zemljišče (2490 gld.) dnč 1. oktobra in 31. oktobra v Ložu.
Luke Hrenovca iz Jablanice štev. 15 zemljišča (1780 gld.) dne 15. okt. in 16. nov. v Ilir. Bistrici.
Janeza in Ane Mirt iz Vel. Trnja zemljišče (872 gld.) dnč 17. okt. in 17. nov. na Krškem.
Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati jo, da ohranijo obuvalo
suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično |	'	in čedno, uporaba
A ™ J. Bcndika
v Št. Valentinu
patentovane nepremoene
masti za usnje in likalne tinkture za
usnje, maže za konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmete pri 181 5 1 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva Fe po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tamrau in Stiegerju, v Mariboru pri Hola/.eku in Martineu.
1

Želodčne kapljice
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zelo pw-spešne (provzročujejo slast do jela, razslvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti, preobloženem želodoiz jedili ln pijačami itd.
Steklenloa z rabilnim navddom velja 20 kr., taoat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
479 2 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
I
I
I I I I
i
m
n
H H H
u
:a solidno blsigfo E!
H K
M M
uB
m
■a
mu&r
na Dunajski cesti štev. 15
(v Mcdjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	28 (12—9)
□S
n n
N H
u
IS Najnižje cen«' C1
:aca!
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sy. očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani.
Prve in najstarejše stearinske sveče v Avstro-ogerski.
v rožnem zavitku.
Pristne le
Pristne
MILLY
sveče.
288 6-1
F. A. Sargov sin & Cie.
7vThwin?gaUsse7.j'Zavitek 0(115. Sept.{t 500 9TV 8 ^^eje. c.k.dvorni zalagate.]!.
{jpSŠSSSSOeiSiSiSSgisgj
(& MATIJA HORVAT, M
r#1	čevljarski mojster,
^ v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32,
ži	.se prečast. duhovščini in 81. obiinstvu v
[flj obila naročanja raznovrstnega
m
!#1 m Tr5uje c?n<S' r°5teno' iz ^nesljivo trpežnega >Sj TO blaga m po zahtevi od najfinejše do najprostejše L#J Wi 0DJIKe-	16 12—9 M
S France Pavšner
krojač v Ljubljani
naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št. 9.
| Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev, sukenj, havelok in razne obleke 182 26-25
ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. jj|«
I Mnogoletno, prelzkuSeno težlliib domač« ..rftJBtv«
137 Kwiifidov fluid prott protinu 20-10
Okrepeujoe za vribanje po dolgotrajnem tekanju. I
proti protinu [
Kwizdov fluid
| Cena I steklenici I gl.
| Kvvizdov fluid
Cena I sttkltnici I gl.
proti protinu |
vseh lekarnah
| G. se dobi v
|i27 Kwi/Alov fluid proti protinu. 8-4|
Le še m a.1 o predstav. v
Cirkus Henry
sloveča umetno jahalna družba
v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v soboto dne 22. septembra 1894
izredna predstava
meJ sodelovanjem vseh umeteljnih močil. °Vo!	Prvikrat.	Novo f
Na Dunaju se je Sokrat zaporedoma predstavljalo. - Repertuvar Renzovega cirkusa.
Mazeppmo izgnauje v ukrajinske stepe
ali
maščevanje kneza Poroyskega.
Veliko veličastno pantomino v dveh oddelkih aranžuje ravnatelj Henrv izvajo vse osebje v sodelovanjem baletnega zbora	Y'
Pripadajoča obleka je nova in jo je po uzorcih izvirnikov izdelal nadgarderobijer gospod Strobninsky Renzovega cirkusa. cjag"aeroDijer
--I^^pred_predstav^^	izvaja domaJ orkesler
498 1
Jutri v nedeljo dne 23. septembra 1894
(Ive predstavi
Ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer.
Naznanilo.
dopboitePri *
prostovoljna javna dražba
Te gozdne parcele obsegajo 62 oralov 912 no nV10fn;x ■ • i •
496 3—i	Dr' Dragotin Treo,
odvetnik v Postojini.
Josip Cerne
urar v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 2
GlaSneefdf'Vr:n^,kai°r: Longirtes ad Francillon v Švici, Schaffhausen,	X
naiske ur« ' " l koledarske ure z m brez luninih spremenov, du-	T
najske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo	4*
Poprave izvršuje točno iu po primerni ceni.	500 20-1	X
3UT Za vojake in dijake znižana cena. -jejs	X
v Kandiji poleg Novega Mesta
n^raznovrstne]ilhh0VSfini ™ S'aVnemU °beinStVU lZhOTn° "VOj° zalo»°
lončenih pečij, štedilnikov (Sparherdov)
in vsega v njiju stroko »padajočega blaga. - Štedilnike postavljajo vestno in natančno le izurjeni veščaki.	429 5-6
dobro delo jamčita.
Previdnost!
626 24—18
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja I in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej nuj bolje nadomestilo za zdravju Škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporcčati popolnoma okusni in zdravi Kathrelnerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih prodajati, zatorej nema nobena druga firma ledine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjev1 Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva. katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 17 Vzemite le bele originalne zavitke s	—	t
podobo gosp. Kneippa in z imenom H»H1I tlllCf i
-- — —————— -■ —
DR ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4f
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
ustno borzen* ln	Z°be brez bolečln- Zdravl »S** v.ako
nfc 0rn!',irV!! 91 do 12- ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne -
RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravilo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, m zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE* v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA'4 na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., "OTeihburggasse. 360 12-4 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske.
DomaČa zanesljiva tvrdka ! £
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše in najcenejše
žepne in stenske ure
ure budiluioe
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 28 .
Ceniki ■ podobami so franko na razpolago.	V
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila

»MjB

Obrtniki in trgovci;	375 2(5-12
člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele:
*) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri žele moj to naznanilo uvrščeni biti, zglaso naj so pri upravništvu .Slovenca".
Čamernik Ignacij
kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49.
Matkovič Dragotin
brivec v Ljubljani, Pred škofijo.
Tome France
pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice
Černe Jožef
urar
v Ljubljani, Sv Petra cesta 2.
Mate Avgust
čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Tomšič Luka
vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Cermelj Jernej
trgovina z južnim sadjem lzelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Dolenec Oroslav
svečar
v Ljubljani, Gledališke ulice
priporoča
pristne čebelno - voščene sveče
voščene zvitke in mžd. Zaloga pristnega Bar brinja in brinjevoa. Vse po najnižji coni.
Mihelič M.
ščetar in zaloga Icrtai
v Ljubljani
Florjansko ulioe štv. 40. Šelenburgove ulioe
Ozelj Gabrijel
tapetnik v Ljubljani, Tržaška cestu.
Paušner Frane
krojač v Ljubljani, Dijaške ulice.
Uran & Večaj
pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Velkavrh Fr.
Jermenar
v Ljubljaui, Sv. Petra cesta.
Vil h ar L.
urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne)
Dostal Karol
tapetnik
v Ljubljani, Sv. Petru cesta št. 31.
Pauer Friderik
p e k a r
v Ljubljaui, Sv. Petra cesta St. 50.
Virk Sebastijan
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Brata Eberl
slikarja napisov, stavblnska ln pohištvena pleskarja,
tovarna za oljnate barve, lak ln pokost,
Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4
P. n, občinstvo opozarjava posebno na izdolke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji nltudolfiuum".
Fajdiga Filip
mizar v Ljubljani, Slonove ulice.
Perko Frane
sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Petrič Fr.
trgovina z manufakturnlm blagom v. Ljubljani, Špitalske ulice.
Plehan Valentin
izdelovatelj voščenih sveč iu lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta.
Zorman Alojzij
mokar
v Ljubljani, Florijanske ulice.
Zalaznik Jakob
slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21,
priporoča
SW štirikrat nn dan 1
sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peoivo
NajsigurnejSe in najboljše
nalaganje glavnice
je v
4% zastavnih pismih gališkega zem liško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
DIMIH!
■v I.jnbljaiii. 295 si
Belec Anton
klep.r
v Šent-Vidu pri Ljubljani.
Hinterlechner Karol
čevljar
v Ljubljani, Fruncovo nabrežje 23.
Sever Primož
mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22.
Kovač France
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Kozak Josip
mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Bončar France
plosko r v Ljubljani, Rimska cesta.
Boueon Andrej
stolar
v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7.
priporoča največjo svojo zalogo
najraznovrstnejših stolov
natančno in trajno Iz najboljše tvarine izdelanih.
Breskvar France
preje L. Šverljuga
knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče.
Kregar Ivan
pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8.
opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnloo, v kateri izdoljujc
vsakovrstno oerkveno posodo in orodje
iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni.
Šega Jakob
jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
ŠerikIvan
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Š k r a b e c M.
klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Šturm Frane
krojač
v Ljubljani, na Bregu štev. 14.
Faj diga Ivan
mokar v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki
priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe
po prav nizki ceni.
Zadnikar Henrik
pastir in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17.
izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo
cerkveno posodo in orodje
po najnižji oeni. Popravi in prenovi staro predmete.
Zahtevajte edino le
„Kacliei'llii'S
ker je najhitreje in nnjgotoveje moreče sredstvo
za vnlčevanje vsakovrstnih mrčesov.
Kaj bi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njega ogromna razširjenost, ker se ,,ZAGHERLIN-a" proda vsaj dvanajstkrat to- K liko, kakor vsacega druzega sredstva.
Zahtevajte vselej le zapečateno steklenico in le tako z imenom „ZACHERL". Vse drugo je ničvredno posnemanje.	Steklenice veljajo: IS,
30,50 kr., 1 gld., 2 gld., razprševalec „ZACHER-LlN-a" 30 kr.	170 (12-12) a
Blaznik L.
v Ljubljani, Stari Trg štv. 12.
Zaloga najraznovrstnejšega BV galanterijskega blaga.
Jager Janez
mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.
Sehmelzer Bertr.
stolar
v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu
Rebek Josip
ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje,
zaloga
ključev iz aluminija
vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.
Pristni „ZACHERL1N" prodajajo v Ljubljani :
Dobi se tudi v vseh večjih krajih na Kranjskem.
Krisper Anton Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Lesko-vic,
Lassnik Peter, Perdan Ivan, Wencel H. L., Terdina Josip,
Fabian Ivan, Karinger Karol, Kastner Jlihael, Kordin Josip, Lavrič M., Lenček Alojzij, Planinšek Karol, Schiffer Viktor, Suppan M. E.,
Schussnig & We-
ber, Spoljarič J., Jebačin Ivan, Lekarna Trnko-c?.y,
Ječminek Anton, Reitz Jernej, Scharabon A.
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih s o s a 1 k
pralnih strojev ov/jalnlkov, zravnalnlkov perila
patentovanih
III11II O T?
za domačo uporabo,
239	na vitle, vodno aH parno gonilo itd. je pri (52-23)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettistraase 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
Iluatrovani ceniki zastonj in franko. I&čcm prekupovaice iu poltene zastopnike.
d	rod Trančo f Kili* I II1 Gledal, idice 5 štev. 1	►Svlllilt' dtev% 0
^	^vLjubijani =
fc	priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu
g	v mestih in na deželi izbOrno svojo zalogo
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah j?
F. P.Vidic & Co.
266 25—21
a
* <
* 'i *
* ! ■
v LJubljani
priporočajo po najnižji ceni:
Mosaik (chamotni) tlak
za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago.
Lončene PeCi vsake barve.
Zarezane strešnike, Sg
nejše kritje.
Roman in Portland cement.
Cevi iz kamenine SJSSrft Nasade za dimnike. Drainage cevi močvirnih
M>■• ,rfV.y if.i j'i
fe ai M w M al j k Ja >4
Otvoritev prodajalnice.
fj	P. n.
A]	Usojam si prečast. duhovščini, slav. občinstvu in cenjenim gospodinjam
uljudno javiti, da bom otvorlla v ponedeljek dni 17. t. m. staroznano 4 j in slovečo MUhleisaovo, naposled F. S. Rojnlkovo
prodajalnico špecerijskega in mešanega Naga
na Križevniškem trgu št. 8 ,pri zlatem sidru'.
Prodajalnica založena je povsem z dobrim in svežim blagom
in se bodem kar možno prizadevala, da ustrežem in zadovoljim kupujoče občinstvo z najboljšim blagom po nizkih oenah.	1
Priporočam se prav posebno cenjenim gospodinjam ter nadejam prav obilnega obiska.
Odličnim spoštovanjem
Leopoldina Mauser,
3-3 ^ ^ ^ ^ ^imejiteljica prodajalnice.
lotsl
podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobar sko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa r njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—31
w uiuiiai itfiaPiaE lapi
Zaloga in zarod za izvršitev civilnih in duhovniških oblek za prečastito duhovščino
„pri rudečem križu"	623 52-40
Viljema ikarda
IV., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2fl
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook, vrhne suknje , duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete,kolarJe, naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čeploe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga jajoče vzame se naza
Hficnrs fclJaj*

3BH£~ Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. m Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno.
O u n a j s k a bo
r z a.

Dne 22. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........98	,	90	„
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	60	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	05	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	75	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1032	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............372	„	75	„
London vlsta. , • • .......123	„	75	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„	75	„
20 mark............12	„	15	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	85Vi„
Italijanski bankovci........45	„	20	„
C. kr. cekini......................5	„	88	„
Dne 21. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°!o kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
148 gld. 75		
156		—
196		50
96		50
143		50
127		50
107	n	25
67	n	50
98		50
222		—
167		75
128		60
98	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld. 50	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	-	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	E0	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinore srečke, 20 gld......52	„	—	„
Ljubljanske srečke.........25	,	-	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	169	„	25	„
Akcije Ferdinandovesev.železn.,1000gl.st.v.	3400	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	112	„	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....85	„	80	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177	„	—	„
Papirnih rubljev 100........134.	. „	—	„
........Mm,un,....... M,.....mm i.....m IIIMIIIM ■niMii iiM iiiiai^MMMMlinBlllMrMnMrMMMmMi		
JUT Nakup ln prodaja *£8 T vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K v 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. t _______—	Menjarnična delniška družba „M E e C U R" Vtfollzeils it. 10 Dunaj, »ariahilfarstrasse 74 B.	abT Pojasnila v vseh gospodartkih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.