obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v sredo 3. junija 1857.
Kmetijstvo v našem cesarstvu

Govor gosp. c. k. ministerskega sve ^vavca viteza K. Kleyle-ta v 1. vćlikem zboru na Dunaji 9 i an t. m.
(Dalje.)
Še sedaj so v našem cesarstvo velike doline io planjave, kterih zemlja je silno rodovitna in na kteri se pri-deluja žita obilo. Al da bi žitna zemlja nikoli ne prišla ob svojo rodovitnost, je napačna misel; saj že dosti glasno
■■■■■■I —
skušnje govore, da najplodniše pšenišče se spremení vpust spašnik, ako gospodar leto na leto le ropa zemljo in ji nič ne po vracuje.
Naj bi kmetovavci takih dežel ne pozabili, da je tudi treba zemljo pri njeni rodovitnosti ohraniti, da se jim ne bo taka godila kakor že tolikim deželam nekdanjih časov, ki so slovéle kot največje žitne bogatinke, sedaj pa so reve. Res je, da pridniše obdelovanje in posebno globokeje oranje zamore povzdigniti rodovitnost polja, — al na zadnje je bo vendar tudi konec. Kjer je malo ljudi, leži mnogo spašnikov brez koristi, ki bi bili pripravui za poljodel-
prisli iz dezja pod kap. Mesnata ovca zuga stopiti na mesto žlahne merinoške. Nekteri hočejo srednjo pot iti in uno pleme s tem pariti.
Moja misel je: naj v našem cesarstvu tudi vprihodnje pridelujemo žlahno volno, ker imamo že takih ovác obilo,
pa nikar naj ne hrepenimo le po najtanjši volni, ampak glejmo tudi, da je obilo pridelamo in da si izrejamo tudi velike ovce za mesarje.
Tudi kónj bode čedalje manj ko bode spašnikov manj. Vendar tudi pri najvišji stopnji kmetijstva se bojo âali konji
s
Ô
z dobickom izrejati. Tudi svinská reja se dobro splačuje zlasti v takih
krajih, kjer imajo dosti koruze ali želoda in morejo prešice z majhnimi stroški pitati.
(Dalje sledi.)
Živinozdravilska novica

(Konjska nad uha se dá začasno skriti in
*
stvo. Kadar pa se bo pomnožilo število ljudi v takih krajih,	tudi zveden kupecoslepariti.j V poslednjem listu
in ž njim vred tudi število delavnih rok, se bojo predelali	dunajskega živinozdravilskega časnika smo brali to novíco
pfisnik^ v nj.'ve — al sčasoma se bo povžila tudi njih rodo-	k^era je pa prav za prav starica, in za nas toliko boli mi-
vitnost.	kavna, ker je v naših krajih domá. Gosp. dr. Buchmuller
y
Res je, da tako gospodarstvo, ktero zemlji le jemlje sedaj na Dunaji, 1852 pa na Dolenskem blizo Novega me
jo v omenjenem časniku prav kratkočasno
in ji ne povračuje kar ji je vzelo, utegne še več let ter
sta
bivajoč, nam
peti
y
na zadnje bo pa tako gospodarstvo vendar tudi pe- pripoveduje. Naprošen od gosp. Slanina se je podal z njim
ljalo na kant.
v Kar lovec na Horvasko, da bi mu pomagal na sejmu
Kakor pridelujemo mnogo žita v našem cesarstvu
živine
dokaj
konja kupit. Gosp. dohtar, vec let učitelj zivinozdravstva v ktera se vedno dunajski c. k. živinozdravnišnici, je imel svoje dni že ve-
y
tako imamo tudi takošne
redi na paši. Ogerske goveda, ki živijo po puštah ali	liko z nadušljivimi konji opraviti, je tedaj take konje dobro
stepah, so za vprego izverstne, za mesarja dobre, za molžo	poznal. Na Karlovškem sejmu res najdeta konja, ki jima je
pa nič ne veljájo. Za sedanje okoljšine je ta živina popolno-	bil zeló všeč. Ker se uezuan konj nikoli ne smé kupiti, da
ma dobra. Od te živine, ker se vedno pod milim nebom	bi se večkrat semtertje ne prehajal in v tem na vse njego-
nima poljodelstvo dosti dobička, ker njive nič ali celó	vo obnašanjo dobro ne pazilo, sta se vé da tudi ona storila
pase, malo gnoja doleti.
Spomladi in poleti dobiva živina na paši dovelj živeža
y
tako. kupita
Konj se jima je zdel brez vsega pogreška; zato ga
, pa se enega zraven.
Proti večeru se vsedeta vsak
polipoti domů, kjer
J»
ako ni suša prevelika. Hude nadloge pa jo stiskajo pozimi. na svojega kupljenca in jezdarita do Pod prostim nebom, k večem pod kako slabo streho in proti je čakal voz. Medpotoma se nekoliko ustavita pri neki hiši,
severju s kakimi plaňkami obvarovane zmerzujejo uboge ži- kjer sta zejna kozarec vode
pila ; v tem
stopi hišni gospo
vinčeta; slama je njih edina hrana, pa še ta se jim pičlo dar na prag, ogleduje kupljenega kostanjevca, pa z glavo po poklada. Mnogoverstne bolezni izvirajo iz take uime, in v kima, ter naji vpraša: kje sta tega konja kupila? Na od
jeseni leporejena mlada živina je spomladi le kost in koža. govor ,,v Karlovcu" nama reče, da sva slabo kupila, ker
Mnogo več dobička bi donašala živinoreja, ako bi jo on tega konja pozná, da je strašno nadušijiv. „Se inotite,
pozimi redili po potrebi; gnoj iz zimskih hlevov pa bi bil moz
sem mu odgovoril
ta konj ima boljo sapo kot Vi
polju v dobro.
Še bolj kot goveda pa povžijejo ovce pašo. Suhi kraji so kraji za rejo ovác. Zlahna avstrijanska volna slovi po
in jez; saj sem ga jezdaril do tod, in ne enkrat mi ni za
hripal.
«
Čez noč ostaneva v bližnji gostivnici, postaviva konja
celem svetu. Več ko se spašnikov razdeli, več se dobiva v štalo, pa tudi sedaj ni bilo duha ne sluha naduhe.
v
Mož
polja, in toliko manj je potem prostora za ovčjo rejo
To
naji je strašil"
rečem svojemu tovarsu. Vesela greva
al že skoz za-
predelovanje spašnikov v njive pa se ne godi na vrat na nos,	spat. Drugo jutro grem berz v stalo
in tudi pri najvišji stopnji kmetijstva ne bode reja goveje	perte štalne vrata me vstraši tisti hripavi glas, kteri mi je
živine nikoli popoluoma spodrinila ovác.	le predobro znan bil. Kaj se je dalje godilo, mi ni treba
Nedavnej kar se je pri ovcah skor le samo na to	praviti. Cez ene dni pridem k znanému kmetu, ki je že
gledalo, da so imele prav žlahno volno; ali se je je na-
tudi od tega konja slisal; kar mi
začne praviti, da konjski
striglo obilo ali ne, ali so ovce velike in za meso: to seje barantači v tistem kraji, kjer sem konja kupil, znajo na preveč zanemarjalo. Dandanašuji je pa ravno narobe: dúho za več časa tako zakriti, da je ni moč spo
sedaj hočejo nekteri le obilo volue in mesa,
in tako smo
znati, in sicer s tem, da nadušljivemu konju več časa s la
174
nine (speha) dajejo, preden ga pa na sejm peljejo mu ne dajo nić piti. „To sem stokrát slišal na Karlov-
skem sejmu
y
Ci
mi
je rekel in me se vprasal: ali nisem konja kupovaje zapazil na dlaki njegovi rumenkastih gujid? Da! zapazil sem jih, al to me ni nie motilo, ker sen» ve-
55
dil
da so jajćica breneeljnov
y
ali obadov." „To to, gospod
y
Naše slovstvo.
Spisal Matija Majar.
(Dalje.)
Cto nam pa vlastno zaderžuje naše slovstvo ? Samo jedino to, da je naše slovensko ljudstvo premalo za veliko slovstvo; nas je samo nečto već od jednoga mi-
je znamenje poprej Vam povedane sleparije. Ce se konj s lijona. Tak narodič ne more imeti velikoga slovstva, njemu elauino kermi, silijo breneeljni na vso moć do takega konja ljudstva i prostora manjka. — Nekteri od naše visoke go-in mu zaležejo gnjid v dlako."	spode daruju blagodarno po tisuć goldinarjev, da se more
55
Ne morem si razložiti
sklepa gosp. dohtar svoj na njih stroške izdati některá obširna slovenska knjiga ; tako
kako li more slanina (špeh) zaćasno ustaviti na- je podařil světli knezo-vladika (škof) Ljubljanski Wolf blizo al da sem res nadušljivega konja kupil, in da eel 15 tisuč goldinarjev, da se more tiskati obširni slovenski
slovnik: svetli naš knez i vladika Labudski Slomšek ne
popis diiho,
dan nisem nobenega znamenja te bolezni na njem zapazil, to je cista resnica
in ne sramujem se je ocitno razglasiti
samo da je marljiv spisovatelj, temoc tudi blagodaren pod ućeuejšim v prevdark, vsem konjskim kupeom pa v piratelj slovstva našega; njemu se imamo zahvaliti, da je
poduk!
med drugim obširna knjiga „življenje svetnikov" běli svet vgledala, ker je črez tisuč goldinarjev na njejin tisk daro-
Rojenicah
§
val. Taka gospoda je pa redko vsejana ; zato obsirne i na učne knjige so pri nas tudi rědke, od rědkih knjig je pa slov
y
Ze dolgo zasledujem povesti v Roj en ica h, in priza
devam si njihovo bitnost
spoznati; vendar
ni se se mi ugo
dilo do tenkega basen teh mitiških bitij zaslediti.
Roj'enice poznajo posebno po Gorenskem in Koroš-Korošci jim tudi pravijo: želikžene, kar pa se mi
kem ;
ne dozdeva biti slovensko, marveč zvoni na nemško : se lig;
in „želikžene"
žene, se lige vreiber."
Štirski Dolanci Roj eni c ne poznajo, vendar Pohorci
bi toraj poznamljevalo „blažene, vrecne
imajo povesti o belih ženah.
Bele žene se po najvišjih verhuncih planin solncajo, so vitkega trupla, imajo dolge lase, in se znajo v zraku poganjati iz kraja v kraj, akoravno nimajo perotnic. Stara Korošica mi je jednako pripovedovala o Rojenicah. da
y
imajo tako lahko truplo, kakor naš Izveličar, kadar se je na oljski gori v nebo vzdignil. Posebno znajo Roj en i ce in bele žene lepo prepevati. Živel je mládenec pod Obi-rom, kteri je rad s puško na ramah skakal za sernami in
y
jeleni. Nekdaj se je přiměřilo, da je zadel na belo košuto dirja za njo; hipoma zapoje Roj en ica tako milo in sladko, da je bil ves unet, in pozabil belo košuto. Rojenice tudi kakor Vile ljubijo in rade imajo zale fante. Spal je nekdaj na planini lep, snažen ovčar. Roj en ica se spusti iz svetlih oblakov in ga ljubeznjivo kušne. Ko se je ovčar zbudil, je neskončno sladkost občutil v svojem sercu in na svojih ustnicah. Sapa Rojenice ga je napolnila z berhkostjo jelena, in lepoto je dobil, da so ga mogli v globoki vozi imeti vjetega, ker so vse dekleta poljudile (obnoréle). Ro-
Tako
jenica ga je iz voze resila, in ni ga stara Korošica.
več bilo viditi.
Roj
hovi
bi jaz primerjal z indiškimi ženskimi du
Râg
Ker Slovenec glasnik
umehčava v mar, MoJsI
pred samoglasnic
y
ua primer : dru/ega namesto druereg
Mo/
namesto Mo^rimar, Mo^islav itd.; tedaj iz
dobimo Roj
Roj
pomanjsano
Râg i
nica.
lische Tongeister, heilige Klange der Weltharmonie
R
So pa Râginî po Muller-u „weiblich erfasste hi
Wollheim G a n d h â
y
yy
y
po
rkôrperte Melodien und Tone"« Velijo se tudi ktera beseda se ujema s severnoslovauskimi
Vilami, imenovanimi Gudel
in sansk. glasnik r--
% V
pomanjsano
an^=u
Rojen Gudel
p otok
y
Gudelk
Ker
v slovenščini. Râg
so toraj zračne melodije, Gandh
P
bij
šum en je gorskih virov in
stvo malo.
Prav piše „Sedmica
55
Slovenci su maleni i razsějani.
Malo jim je tudi slovstvo (literatura). Od něke dobe je pri njih oživilo jako čuvstvo za napredek svojega naroda. Proti
naroda oni delaju dosta. Izverstnih
številu
snagi i
moči
muzev imaju oni več. Ali s siloj se nič opraviti ne more
Tudi pri njih se potverdjuj
rec
y
da slovstvo v malom na
rodu ne more obstati. Slovenci imaju najbolj
volju
y
do
volj
snage i
moči
za izdajati več i večjih knji
ar
» y
pa se
mogu še jednako samo z malimi književnimi děli zanimati
Po slovenskom
rodopi
P
J
y
horvatskog
serbskoga naroda 5.294.000 skoga 1.151.000, bulgarskoga 3.587.000 slavenov skupaj 10.833.000 duš.
Safařikovem je a 801.000. sloven-
y
to bi bilo Jugo
Iz toga se vidi, da je vsako iz naših plemen za se
vzeto stvo
y
p r e m
y
da bi moglo izderževati
lik
slov
Posebno Slovencov i Horvatov je tako malo, da ni
kakor ne mogu
imeti posebnoga slovstva. Naj ljudnatej
Serblji i še njim manjkaju spisovatelji i še pri njih imaju
naučne kujige samo malo kupcov. Za
vse je samo jed
no jed
sredstvo, po kterom se nam spisovatelj
y
tatelj
ljudstvo i slovstvo pomnoži, i to sredstvo je v naših rukah i v našej oblasti, namreč : naša dosadanja narečja se moraju
P
m
bližati i se složiti v jeden knj
• v
«
J
venski jezik. Vse drugače bi nam kazalo, kadar bi vsi Jugoslaveni se sdružili v j e dn o m k n j i ž e vn o m jeziku, onda bi nas bilo blizo 11 milijonov!
"7 ju-a se
Jedno od najvažnejših opravil učenih spisovatelj
goslavenskih je naša narečja p
sada : podpomagati m
y
d
m
b 1 i ž a j
55
Sedmica
pita
Ali je izgled, da bi se sdružile litera
tura bulgarska, serbska. horvatska i slovenska?
Važno, prevažno pitanje je to vredno, da se o njem
zrelo misli i premišlj
Mi Jugoslaveni.
i iskreno i prijatelsko pogovarja
imenito Slov
smo v takih okol
nostih, da moramo to pitanje tako le staviti
ir
C
m
m
V •
t
b s k
to riti, da se knj
b uIga rsk
V obce mora bití
ho rvatsk ako n a r i
no slože n
i slovensk je pripravlje
cj
da
malo popušća, da se malo poravna i ostalim narećjem bli
V
za
kterih
; — blizajmo se samo v n jih stvarih, po onem pravilu: malenkostih svobodno, v vsih Ijubezni
samo v g
v glavnih stvarih složuo. v
y
blizajmo se
o v, ker povesti od G u d e 1 k pri njim dajo prebivati kraj virov in potokov
uih Slovanih 8amo P° m
• P
casu
y
prenagliti
se
y
koduj
y
početka popravij
v svojem narečju samo to
y
t
od se
Ako kdo kakšno o Rojenicah zná povedati, naj jo
d
hk
i ořez
elikog
hrupa p
scasoma
oznani. Slovenske domorodce, kterim je d
se lotiti tudi to, cto se zdi sada težko ali nemoguće, se bude po
staroindiških spisov, pa prosimo, naj mi dotične verstice o
avnalo lehko, morebiti samo od sebi
ne dajaj
n i
Raginth priobcijo, da bodemo ložej presodili jednakost li je nic z Ragi na mi.	Davorin Terstenjak.
S
n i p rost
gerdim prepiravcem. kteri bi po
svojej zlobi ali po neumnosti med bratri neslogu i prepir
sejali
gledajmo več na to, čto nas spojuje, nego na
to
y
cto nas razlucuje
175
Vsako oase pleme živi mora zato po dragom putu
cilj jednak!
v drugih okolnostih, vsako se
bližati slogi književnoj. Ceste
hovanja ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj se starček ne more
vec
su razlićne
zderzati; povzdigne roke proti nebu in grofu tako go
voriti
(Dalje sledi.)
• *
začne: „Dobro! nesrecni človek! ki ne verujes v pra
vičnost Bozjo niti v věcnost; naj Bog v nebesih tvojih senj ne uslisi, kakor ti prošnje siromaka uslišati nečeš;
pro

Pripovedka o Fašeuku in Vuzrau
naj

(Iz Varažd. okolice.)
Jenpuk je Fašenk (Pust, Poklade), 'da je bil on go
Bog tvoj rod na vse veke zatare, kakor si ti mojega uničil; in kakor se sedaj kmetič pred tvojim gradom ponižuje, tako naj se tvoj ponosni grad pred kmetom poniža!"
To izgovorivši zapusti grad s svojimi spremljevavci, in
dovnjak, pozval svojega prijatelja V
k sebi na obed. cela Teharska občina se spunta zoper trinoga.
Y uze m došel je i gostili su se jako navek tri dane i tri
i pili su jako. Gda je več odhajal Vuzem, rekel je
Rad
noči
?
Kmetove besede so ošabnega Urha hudo zadele. bil žalostnému očetu njegovo hčer nazaj dal, pa je ni
tomu Fašenku
No
ti si mene dobro zgostil
i pak
da
vec mogel, ker je prevelike žalosti v ječi umerla.
Da
bum ja godovnjak, bum tebe pozval. Gda je več Vuzmeno bi pa puntarske Teharce nekoliko vtolažil, jih je v pleme
vreme došlo, poslal je on po njega i došel Fašenk misiil.
On je
, da bu i Vuzem njega tak zgostil dal jednoga luka i malo kruha i kupicu vin
?
niti stan povzdignil in jim s tem mnogo predpravic podělil.
Oče to va kletva pa ni ostala brez vspeha. Grof Ul-Fašenk je gledal, rih je leta 1456 v Belemgradu brez naslednikov umerl in
ali
mu ie samo
je misiil, da mu bu više kaj dal, pa ga je pital
meni ne buš nikaj više dal kak to
5?
kaj ti
z njim je konec vzela rodovina celjskih pokneženih grofov.
Vuzem mu je rekel: Celjski grad pa se je razrušil in kmetove besede so se
r>
ne, moj dragi
ti
tri dane za jesti potrebuval
i
a ja
ti potrebujem za celo leto, kajti Vuzem je dugi, a Fasenk samo nekuliko tjeduov trpi."	M. Kračruanov.
Kratkočasno berilo

i
spolnile, kajti razvaline so res v roke nekega kmeta prišle je svobodno ž njimi ravnal kakor se mu je poljubilo. Se le leta 1846 so štajarski stanovi ostanjke celjskega grada od omenjene kmetove rodovine kupili, da bi grad, v kterem so nekdaj kralji snubili, brez sledů ne propal.
A. K. Cestnikov.
Ocetova kletva.
(Konec.)
Komaj je zora drugega dné napočila, je Lizika veselo
kakor po navadi k Voglajui po vode šla. Nič hudega si ni
mislila
kar jo hipoma dva neznana mozaka zgrabita,
ji usta zamasita, da ni mogla pomoci klicati, ter jo proti Bežigradu vlečeta. — Cela ura je pretekla, Lizika še pa le ni vode domu přinesla. Skerbljiva mati grejo k oknu gledat, kaj nek dekle tako dolgo pri vodi delà. Ko je pa čez okuo niso mogli zapaziti, so rekli očetu, da naj gre k vodi po-njo. Njezin oče, že siv starček, šeta opiraje se na palico proti Voglajini — pa Lizike ni bilo duha ne sluha. Starček misli in misli, pa vendar ne more uganiti, kam nek bi bila tako naglo zgiuila. Zdajci ga prešine ko strela iz vedrega neba misel, da so jo, berž ko ne, pomagači Ulrihovi v Bežigrad odpeljali. Padel je starček na obraz, ter je Boga milosti prosil, ker je veùil, da je nebo nikdar več vidil, ako jo je grof Ulrih v pest dobil. Na vso moč si je prizadeval saj zvediti, kje da je zaperta; al vse njegovo prizadevanje bilo je zastonj. Joka se kot otrok in sive lase si iz glave pali.
Ko čez već dni potem na nekega grofovega služabnika
, mu ta krohotaje odgovori :
zadene in ga za Liziko popraša
n
Iši si jo na celjskem gradu, če si upaš !" Groza prepade starčka — al Ijubezen do svojega otroka mu jači serce; ni ee bal grozovitosti grofovske; saj je ono zgubil, kar bilo mu jtí najdražje na tem svetu.
Nekega dné, ko je grof Ulrih veliko obed napravil in mnogo prijatlov in bližnjih vitezov na svoj grad v Celje po-vabil, se je Lizikini oče na pot podal proti celjskemu gradu , kjer mu je hci zaperta- bila. Spremilo ga je precej ve-
lika množica sosedov, kterim tudi se je tolika krivica in grozovitost studila. Ko so kmetje do grada dospěli, so se ravuo verste pleaavcov po dvorani vertile, da je vse prek letelo. Starček potegne za verv in glasno zadoni zvonec da v gradu vse posluhne, kdo da pride. Vratar pogleda čez

lino. Ko pa kmete zapazi, jih ne pusti noter, ampak reče
jim, da grof sedaj nima časa ž njimi govoriti! S tern odgovorom nezadovoljni kmetje so začeli na vea glas vikati, da se je deleč okrog razlegalo, dokler jih Ulrih ni sam začul in zapovedal, naj noter pridejo.
dete
V dvorano stopivši kmetič ponižno prosi za svojo edino al grof se mu le smeja. Ko pa vidi, da prošnja nič
, začne z groze-
?
ne pomaga in da z lepo nic opravil ne bo čim glasom svojo Liziko nazaj terjati. Na to še Ie zasme
Iiratkočasnice.
Osoda pusic.
Kdo bo pilil mar pušice? Saj jim ni pomoci; Ce jih tam ne žgejo vice Jih pa Léte zmoci.
Po hlíno m.
i
Slovenščino, Pohlin, si znal ti


m
?
Zato mars'kako si natvezel nam
«
Mo dr o slov} e.
Kaj lovil bi

ko ga imas
?
Takrat lovi, ko ga nimas
Nekterim dramam.
Ah! ni Vile, zdi se meni, Kjer se le ..Matiček ženi."

Kratko in dolgo.
Oj ! vse je kratko,
Le dolg je
dolg!
Korist korenino slov ja
Kriči Minerve sin: Zabité si v cepíne! Vbogi in bogatin Sta ene korenine!
i
Nak !
Ta pevc prizgal je novo baklo Pri njem le nak! kralj uje; Presneto bodi tako naklo
j
Će več na njem ne skuje!
Pes mam pu si car skim J
t
Pušičarca prevzetna, Naj kdo, ko ti, pušice meče!
Če bode dobra leťna Dobiš od mene mernik

leče. Fr. Zakrajšek
176
Za poduk in kratek čas.
Ko je Noe začel vinograd obdelovati — tako sem slišal staro babico nekdaj storijo pripovedovati — pride satan in ga bara: kaj, dragi moj, obdeluješ ti tukaj? Vinograd — mu odgovori. Kakošen sad boš pa přidělal v njem? — ga dalje praša. — Sad velike cene — mu dobrovoljen odgovori — sad, ki sirov ali posušen, je sladek in prijeten, in se vino iz njega delà, ktero serce razveseljuje. — Daj! — reče priliznjeno satan — da ga bova skupaj obdělala. — Dobro — odgovori Noe. — Al kaj stori satan? Pribaše ja-gnjiče, za jagnjetom leva, za levom opico (merkevco), za to pa svinjo, in vse zakolje v vinogradu, da zemlja njih kri pije. S tem je dal na znanje, da človek, pred ko vino pije, je kroták in pohleven kot jagnje; ako ga zmerno pije, je močen kot lev; ako se ga pa preveč naserka, je norčav in smešen kakor merkevca; kadar pa se ga ne-zmerno napije, je kot svinja, ki se po mlaki in gnoji valja.
In res! še dan današnji rodi nograd leve, merkevce in praseta.	Korene.
Novičar iz avstrijanskih krajev.
, B.
Iz Buj v Istri 25. maja. V. P. Včeraj smo imeli
dvojno veselje pri nas. Zjutraj pred dnevom je začelo po-hlevno dežiti in bolj kose je zora razsvetljevala, bolj je nam že željno pričakovani dežek zemljico rosil. Ljudje so se že bali za turšico, da bode le slabo ozelénela; zdaj pa smo polni upauja dobre letine; žito vse in sočivje lepo stoji, olji-ka nam obilo sadů obeta, in tudi židni červiči se prav lepo ponašajo. Vse se je oživělo po dežji. — Drago veselje je bilo cerkveno prazuovanje na čast sv. Servulu, mučencu in patronu tukajšne mestne fare. Po slovesní sv. maši in pri-digi je bila po stari lepi navadi procesija po mestu. Pri pro-cesji so duhovni gospodje nesli sv. moče, in mestjani pe-terih bratovščin, vsaka bratevščina z drugačnimi barvami v platnene talarje oblečena, so nesli 34 voščénih bakelj, 12 pozlaćenih in dvoje kakor zvezde iz različnega stekla napravljenih svetilnic, in 6 na visocih deržalih lepo pozlaćenih in barvanih svečnikov. Pri procesii je godla mestna turška muzika, s ktero so se verstili domači, v gregorijanskem petji prav dobro izurjeni pevci, popevajoči življenje in muke sv. Servula. Proti večeru je bila spet na tergu, „Lepovid" imenovanem, vesela godba, in tergovšče je razsvitljevalo 40
balonov razlienih barv; spušali so tudi rakete v temno noč, da je bilo kaj!
Iz Ljubljane. Krajnsko zgodovinsko družtvo je v
svojem vélikem zboru 31. marca t. I. med drugimi tudi žl. Aleksandra Humboldta, pervaka sedanjih učenih mož, za svojega častnega souda zvolilo. Na to je slavni gospod vodju imenovanega družtva 29. aprila pismo iz Berolina pisal, v kterem se družtvu za to posebuo čast serčno zahvaljuje in med drugim pravi, da prizadevanje občespoštovanih mož, domačo zgodovino preteklih in sedanjih časov razjasniti, je toliko večje hvale vredno, ker zgo-dovina posamnih dežel (kakor je gosp. dr. Košta lepo do-kazal) in prime rjaj oče jezikoslovje, ktero so Bopp, Jakob Grim in Vilhelm Humboldt (brat Aleks. Humboldta) ustanovili, nove vire odpira. Odbor zgodovinskega družtva je to drago pismo shranil in vabi vse družbenike in prijatle zgodovinskega družtva, lastnoročne pisma slavnih in imenitnih, že umerlih ali še živečih mož ali žen krajnske dežele ali kteri so bili s to deželo v kaki razméri, naberati in zgodoviuskemu družtvu pošiljati, da se zbérka
lastnoročnih pišem osnuje, ktere temelj bode omenjeno Hum-bold tov o pismo.
No\ičar iz raznih krajev.
v	f r .	- j -
Zalostna prigodba je ustavila slavepolno potovanje Nju Veličanstev po Ogerskem: pervorojena hčerka, svitla nadvojvodinja Zofija je namreč 29. dan p. m. v Budi umerla. Presvitli Cesar in Cesar sta 28. maja ravno v De-brečin dospéla, ko Jima doide iz Bude po telegrafu britko poročilo, da seje bolezen Nju hčerke prav na hudo obernila. Neuiudoma se verneta nazaj v Pešt, kjer pa najdeta pre-ljubljeno dete že umerajoče, ki je ob poldesetih zvečer sklenilo svoje 2 leti in 3 mesce staro življenje. Koj potem sta presv. Cesar in Cesarica zapustila Ogersko in se ver-uila ua Dunaj, odtod pa se berž drugi dan podala na svoj tihotni grad vLaksenburg. — C. k. ministerstvo dnarstva je razglasilo, da do tistega časa, dokler ne pride nova postava zastran izterjevanja davkov na dan, naj se pri se-kucijonih po preteklih sedmih dnéh za drugo polovico sedmih dní ne pobira dvakrat toliko sekucijnega dnarja kot za pervo polovico, ampak le tudi toliko kot za pervo. — lz Milana se piše, da zavoljo bolezni svilnih červičev so bili laški svilorejci po več krajih primorani, iz ptujih krajev si novih jajčic omisliti, kar ne bo brez škode; posebno v oko-licah Kreme, Kremone, Bergama, Brešije in Verone, in pa v južnih Tirolih se bojé ob veliko kokonov priti; tudi na juž-nem Francozkem je taka. Vsled tega se je cena svile zlo podražila. — Goveja kuga (devetgubnica) v Ga li ci i po-jemlje; vendar razsaja še zmiraj v 44 vaséh. Zatega voljo je oudašnja kmetijska družba prek li cala razstavo živine in kmetijskih pridelkov, ki jo je mislila letos napraviti. — Političnih novic ni še zmiraj nič posebnih. Po mnogih časnikih se prede novica, da ima letos velik vladarsk zbor (kongres) biti, — al spet drugi časnikarji iz gotovih sporočil terdijo, da vse te novice so prazne govoríce. — Največjo pozornost sveta obračajo sedaj volitve za deržavni zbor v Mol davi in Via hi i, in pa na Francozkem na-se; radovedno se pričakuje izid teh volitev. —
Komaj je veliki knez rusovski Konstantin zapustil Pariz, že je ondi nov gost: kralj parski, kterega tudi slovesno sprejemajo. — Kakor se bere, bi se utegnil razpor med avstrijansko in sardinsko vlado kmali prijazno poravnati; nekteri časnikarji hočejo celó vediti, da se ima princ Napoleon v Turin podati, da bi porazumljenje med imenovanima vladama doveršil. — Car rusovski Al e k san-der je, za prijazni sprejem svoje matere v Nici, sardin-
V ^ ^
skini ministrom podělil slavne rede. — Odkar je angležki deržavni zbor iznova sostavljen, je nek minister Palmer-stou spet ostřejše strune napel zoper vlado napolitan-sko. — Od Omera-paša spodena žena biva sedaj v Londonu, kjer si hoče kruh služiti s klavirjem. — Ni davnej kar so v Cilski dolini v Tirolih dognali imeniten lov. Nalovili so namreč po združeuem prizadevanji 104 staro v hrošcev ali kebrov. Pomorjene kebre enega vagána (kteri je osmi del stara) so nalaš šteli in jih našteli 1400; tedaj derži star 11.200 kebrov. Ker so jih nabrali 104 sta-rov, so jih tedaj v vsem skupaj pokončali 1 milijon io 164.800. Ako pomislimo, koliko rastljinja bi bili ti po-žrešneži požerli, in koliko novih červov bi bili zalegli, se mora pridnim Tiroljcom vsa hvala dati za njih trud. — Rusovski časnik „Sev. Pčela" vabi popotnike ta mesec y Torneo, kjer bojo vidili, kar se redko vidi — namreč prikazek, da sonce ne zajde. Potone se sonce v tistem kraji ta čas le do robů horizonta, pa se potem spet vzdi-gne. — O tisti neslani pravlici, da ima 13. dan tega
mesca svetá konec biti, ker ga ima repata zvezda pokončati , uganjajo Dunsjčanje v glediših muogotere burke. — Naj man jsa fara vsega kristjanekega sveta je Stei-nerskirehen na Parskem. Ona štej e le dva farana, namreč dva kmeta, izmed kterih eden prebiva blizo farovža v Steinerskirchen-u, drugi pa pol ure od tod v šamoti Wio-
tersollen imenovani.
Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník: Jožef Bláznit