štev. 817.
Mi~ iijTTi i«Tii8iana ffiTAT*
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka ^Bodeče Neže*.
»DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah jn praznikih., Vsako nedeljo ima humoristično pri-' Jogo „BODEČA NEŽA". Zn ljubljanske naročnike stnne „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnik« stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja »s	upravništvu.	jgj
V Ljubljani, četrtek dne 26. marca 1914.
Leto UL
	
	li
	
	hP
k;	Telefon številka lit
n»« - i I,|n rgi, _ , X€liJ«nH>jJ^aJO!iaMBWiBli
Neodvisen političen dnevnik s tedensko, humoristično prilogo »Bodeča Neža“t
msrnm
Na predvečer obč. volitev.
Gorica, dne 25. anica 1914.
Bližajo se dnevi zgodovinske važnosti za goriške Slovence. Prvikrat bo stopil stoletja zatirani »šča-vo« na dan, da zahteva javno svoje pravice. Prvikrat hoče pokazati go-riški Slovenec svojo moč in jo uveljaviti po zakonih države, katere meje čuva že toliko stoletij. Majhni smo po številu, a veliki po intelektualni sili. Spoznali smo, da nismo samo za hlapčevstvo, ampak sposobni tudi za gospodstvo, katero nam odreka tako nesramno naš stoletni sovražnik.
Prišel je čas, da pokažemo Lahu. ki se je polastil naše lepe zemlje, da smopripravljeni tudi faktično uveljaviti svoje opravičene zahteve. Dolgo SO gospodarili nad nami, dolgo nas tiščali k tlom. Ponižnosti, ki je nekaka dedna lastnost našega naroda, ne priznavamo več, ampak hočemo, dasiravno prepuščeni samim sebi, da se nam zajamči potrebni ob-stoj tudi v javnosti, pred svetom.
Slovenci! Bodite pripravljeni v teh resnih dnevih in nikar ne omahujte! Združite se v močno vrsto m polastite se pravic, ki so Vaše, ka->. terih pa se je polastil nenasitni sovražnik. Italijan. Ravnajte se po nasvetih »Narodnega odbora« in ne dajte se preslepiti od lažnjivih kamo-rasev, ki vam obljubljajo zlate gradove, v i esnici pa nimajo druzega kot velikanske dolgove in fanatično sovraštvo do slovenskega ludstva!
Bodite uverjeni. da so Lahi v stiski in se jim tresejo hlače pred vašim nastopom. Pomoči iščejo povsod, a vse skupaj jim ne bo veliko pomagalo. Lahi so razcepljeni v političnem oziru in če v zadnjem trenotku ne pride do skupnosti med laškimi liberalci in klerikalci, jim bo slaba predla. Socialisti so odrekli svojo pomoč. Sicer se tudi naši socialni de-mokratje ne bodo udeležili občinskih volitev, a to naj vas ne moti. Socialisti so brezdomovinci in na nje se v tako resno-kritičnih časih nikakor ne moremo zanašati. Vaša stvar je. pošteni slovenski volilci. da pokažete Lahu, da je tat naših pravic m da mu je odklenkalo za vedno.
Slovenci, bodite prepričam, da bo izid volitev nadvse časten za slovensko goriško meščanstvo, ako vsak stori svojo dolžnost, katero mu nalaga domovina in slovenski narod!
V edinosti je moč!
Pošljite' naročnino, ako je še niste!
LISTEK
M. ZEVAKOr
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
Eh, pri Pilatu, kdo naj bo na to ponosnejši od mene, ki sem vas učil držati meč in sukati ga? Ako bi bil nečimern, bi se gotovo bahal s takim učencem. No, to nisein, Bogu bodi hvala; ponosen pa sem vendarle. Izvolite? Kaj pravite, svetlost?,.. Glej, glej, ničesar ne pravite ... Torej, svetlost, kakor sem rekel, veselilo me je, videti vas +ako zdravega In čilega. Dovolite mi, da vam voščim lahko noč in da zajašem svojega konja, ker moram biti še nocoj v Bože-}u ... čeden pohod, kaj ne? Bog vam daj zdravje, svetlost! Saj dovolite?«
»Gospod de Pardajan,« je rekel Henrik Momnoransiški. »storite mi vendar veselje in večerjajte z mano.«
Stari bojevnik, ki je že odpiral vrata, se je obrrfil kratko, z vojaškim obratom. Sivo oko mu je poskočilo željno proti mizi, po kateri je bil razložil krčmar med njegovim govorom polno okusnih jedi in trebušnih steklenic. Ko pa je to isto sivo oko ošinilo nato tud? maršala, je Pardajan obžalovalno zavihal nos in odgovoril:
»Oprostite, svetlost, pričakujejo me .. Dovolite ...«
Člani pokojninskega zavoda, službodaj-niki in nameščenci.
Zakonito pokojninsko zavarovanje nameščencev, se izvršuje za Dalmacijo. Kranjsko in Primorsko po deželnem uradu pokojninskega zavoda v Trstu. Dasiravno je prebivalstvo teh dežel po ogromni večini slovenske in srbsko-hrvaške narodnosti in dasiravno je tudi med zavarovanimi nameščenci in njihovimi službodajni-ki veliko število slovenskih in srbohrvaških udeležencev, je vendar odbor deželnega urada tržaškega sestavljen tako, da ni med 11 odborniki sploh nobenega Slovana. Slovenski in srbo-hrvaškl narod je pri upravi tako važnega javnega zavoda na svojih lastnih tleh brez vsakega vpliva.
Člani pokojninskega zavoda, nameščeni in službodajnlki! Glasujte, vsi za kandidate, ki vam jih predlagamo, vsako cepljenje glasov škoduje; priporočamo vam pa, da glasovnic ne izpolnite sami, ampak da Uh nepopisane In nezalepljene v posebnih ovojih vpošljete na naslov: Dr. Edvard Slavifc. odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Podpisani odbor prevzame pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji.
Glasovnice nai se nam v pošljejo brez vsakega odloga, kajti volitve se vrše že dne 29. marca 1.1.
Kategorija D & A (prosti poklici, kmetijstvo, gozdarstvo).
Za skupino s 1užbo d a j n i -
kov
(zelene glasovnice).
Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst. Franc Primc, ireovac. Tj•«*. o.-. MaKs Obersnel, ravnatelj. Trst. Dr. Karel Podgornik, odvetnik. Gorica.
Za skupino nameščencev
(bele glasovnice).
Anton Trtnik, uradnik. Trst. Fran Kravos, uradnik, Trst.
Anton Sluga, uradnik. Trst.
Karel Tomšič, občinski tajnik, Postojna.
Kategorija B
(veleindustrija in obrt).
Za skupino službodajni-k o v
(zelene glasovnice).
Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, Ljubljana.
Ivan Ogrin, stavbni podjetnik, Ljubljana.
Posamezna :tev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
*»;	Uredništvo in upravništvo:	:u
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6p
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranfeirana pisma*-, se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglašal •e plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in?--zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju po«: U:	punt. — Za odgovor je priložiti znamko.
s:	Odgovora! urednik Radivoj Korene.
t:	Laat in tisk »Učiteljske Tiskarne".	.v
Ivan Caharija, lastnik kamnolomov, Nabrežina.
Josip Lončarič, stavbni podjetnik. Ljubljana.
Za skupino nameščencev
(bele glasovnice).
Srečko Bartel, disponeut, Trst.
Anton Podbršček, uradnik, Trst.
Josip Durnik, uradnik, Trst.
Milan Jenčič, ravnatelj, Mengeš.
Kategorija C
(trgovina in promet).
Za skupino službodajni-
k o v
(zelene glasovnice).
Ivan Bonač, knjigovez, Ljubljana. Franc Abram, sodar. Trst.
Franc Hmelak, trgovec. Trst.
Tomaž Gruden, trgovec, Nabrežina. Ivan Šutej, trgovec, Jelendol.
Ivan Knez, veletržeč, Ljubljana. Anton Radovič, kamnosek, Nabrežina.
Karel Dvornik, trgovec, Split.
Fran Jurca, veletržeč. Postojna.
Fran Hainrihar, veletržeč, Škofja Loka.
Za skupino nameščencev (bele glasovnice).
Vekoslav Chladek, tajnik, Radovljica.
Fran Jurca, tajnik, Vrhnika.
Albin Pečar, uradnik, Ljubljana.
Jurai Perič, knjigovodja, Zadar. Ljubomir Petrič, knjigovodja, Split. Alojzij Pirnat, trgovski potnik, Ljubljana.
Franc Rus, uradnik. Trst.
Anton Stanislav Sancin, uradnik. Skedenj.
Humbert Maurifi«,.uradnik, 1'rst.
Josip Šorn, pisarniški vodja. Trst.
Narodni volilni odbor v Trsta.
Četaštvo (skauti) in
vzgoja sok. naraščaja.
Četaštvo ie pri nas še popolnoma neznano, dasiravno je v naših krajih dano največ pogojev za njihov ugodni razvoj. Najbolj je razširjeno četaštvo na Angleškem, odkoder se je razširilo po Nemčiji, Holandskem, Poljskem, Danskem in še celo po Srbiji (četniki) in v zadnjem času tudi na Češkem, kjer ga zelo marljivo razširja Svojšik in je našlo mnogo podpore tudi v sokolskih krogih.
Organizacija četaštva pa ni povsod enotna, ampak je prilagodena razmeram in običajem v posameznih deželah in tako je tudi češko Sokolstvo povzelo iz četaštva samo one stvari, ki ne nasprotujejo vzgoji sokolskega naraščaja in ga tudi bolj prilagodilo češkim razmeram.
A spet je ustavila pustolovca gesta Danviiove roke.
»Pričakujejo vas tako malo, da ste se pravkar prepirali za prenočišče svojega konja. Sicer pa vam moram reči — ako ne sprejmete, bom mislil, da se me bojite.«
Pardajan je poskočil in se zagro-hotal.
»Bojim!« je dejal. »Da bi se zbal, bi moral srečati samega živega vraga. In še takrat ne vem, ali ga ne bi pocukal za dolga ušesa in mu dejal: Gospod Satan, kakšen poba ste! Pozdravite mi peklenskega carja! Vidite torej, svetlost, da me ne more biti strah v vaši družbi, niti če bi bili hudič v lastni osebi — in tega si nič kaj lahko ne mislim.«
Tako govoreč je vrgel stari Pardajan svojo čepico in svoj plašč na posteljo, odpel si pas in storil, z eno besedo, vse potrebno, da večerja čfm najudobneje; le rapir je obdržal pri sebi in ga naslonil k mizi.
Monmoransi je opazil dobro to podrobnost; odpasal je svoj meč in ga vrgel na posteljo; to videč, je šel stari bojevnik in položil svoj rapir na isti kraj.
Maršal Danvilski je sedel in mignil svojemu gostu, naj stori takisto.
»Iz gole pokorščine, svetlost!« je dejal Pardajan, spustil se na stol in odprl nemudoma s širokim vzdihom kamenit lonec iz katerega se je razširil po sobi vonj fine sesekane svinjine.
»Oho!« je vzkliknil Pardajan, »le po njej. saj nocoj je zastonj! Ne vem, svetlost, ali ste vi tudi takšni, a jaz bi jedel na svinjini strup, čeprav me to ne moti v simpatijah do omele-te s slanino, kakršna je tale, niti ne občudovanja, s katerim zrem na srnje stegence, ki naju čaka za nazadnje. Smrt božja! Lepa reč je mizica na gorkem, kakor tale, dočim brije zunaj burja in se drže oštirji pijano, ti pa imaš dvajset milj v nogah ... svojega konja ,.. in se...
»In dočim se je človek vpraševal še pred četrt ure, kako bo legel spat po pičli večerji ali pa sploh brez nje?«
Pardajan je bušil v smeh.
»Hehe!« je mislil sam pri sebi, »ta vrag me ne praša ničesar... ali je nemara že pozabil tisto aventuro? Zadeli ste v živo,« je nadaljeval na glas. »Ah, svetlost, saj ložiram večkrat pod milim nebom kakor pa v drugih prenočiščih. In v tej moji gostilni — vi morda ne veste tega — ni niti ražnjev, niti loncev, niti kozic in ne oštirjev; plamen je tisti, s katerim vam sveti hladni mesec z neba; vonj, ki ga sopete, ni vonj omelet in paštet, marveč vonj brinja in resja; in mokrota, ki jo uživate, vam teče iz belih sodov nebeškega Očeta, ne pa iz tak-šnihle prijaznih steklenic. Zato se ne morete čuditi, svetlost, da spričo takšnega srečnega naključja tako hitim popraviti, kar sem zamudil...«
Kaj je četaštvo in kakšen namen ima, hočemo navesti v poznejših člankih, opozoriti hočemo za danes samo slovensko javnost, zlasti pa sokolske krogle na to važno vzgojev. sredstvo, ki si osvoji s svojimi zelo raznovrstnimi večkrat zelo romantičnimi sredstvi zlasti mladino. Četaštvo je pa obenem tudi ravno zato zelo nevarno ih pripravno zavesti mladino na napačna pota. zlasti ako je ta prepuščena sama sebi in nima dobrih voditeljev, ki znajo vsa sredstva, ki jih nudi četaštvo, porabiti v vzgojo in prid četašev. Naši kraji — zlasti Gorenjska — so za četaštvo zelo ugodni, narava nam nudi vse, kar potrebujemo, treba samo dobre organizacije in dobrih voditeljev. Sokolstvo bi bilo za to v prvi vrsti poklicano, da začne gojiti med svojim naraščajem četaštvo v smislu stroge sokolske vzgoje, katera ne sme pri tem niti najmanj trpeti.
Vzgojiti duševno in telesno zdrav in krepak naraščaj narodu, naraščaj, ki ne pozna omahljivosti in narodne mlačnosti, je naša prva m glavna naloga, ako hočemo vestno spolnjevati naše narodne dolžnosti. In v tem oziru je četaštvo ravno eno onih sredstev, ki jih moremo v ta namen uporabiti. K prirodi nazaj — je geslo skautov-četašev in ravno pri sokolskem naraščaju se v tem oziru lahko največ stori. Pogosti izleti naraščaja v naravo in to ne samo s tem namenom, da bi se zaznamovalo koliko kilometrov so prehodili, ampak, da bi imel naraščaj priliko opazovati, proučavati naravo in spoznavati vse, kar se vrši v naravi. Da se pa to doseže, je treba dobrih voditeljev in mnogo priprave, zlasti pa pripravne organizacije.
„Narod naš dokaze
hrani .
u
Znan je slovenski javnosti položaj slovenskih koroških učiteljev. Da si okrepijo svoje težavno stališče, ustanovili so si skupno z akademiki organizacijo »Gorotan«, koje naloga je:
Biti slov. učiteljem družabno središče, stanovska in zaeno tudi narodno obrambna organizacija. — Skrb za učiteljski naraščaj, za moralno ,duševno in gmotno oporo svojih članov in njih nadaljno izobrazbo, reševanje šolskega vprašanja, podrobno narodno delo nam nalaga ogromne strške: navezani pa smo zgolj na samopomoč. — Iztikajoč za novimi viri dohodkov, smo začeli zalagati razglednice z nar. motivi. (Zilska noša, Vojvodski prestol). Z uspehom smemo biti zadovoljni: več tisoč teh naših razglednic je že romalo med narod. Ni bila toliko dobra tehnika, da
so se prikupile naše razglednice, lihi« pak motivi sami na sebi, ki zbujajo! tužna a vendar ponosna čustva v sr« cn vsakega rodoljuba.
Uvažujoč dejstvo, da Slovenci še nimamo zavoda, ki bi nudil narodu! cenih slik, predstavljajočih naše zgo-! dovinske spomine ter tako zbujal on: domovinski čut, ki ga še pogrešamo v toliki meri, uvožujoč nadalje, da so se prikupile narodu posebno razglednice, predstavljajoče Vojvodski Pre-i stol in posebno še z ozirom na 500-letnico ustoličenja zadnjega koroške-« ga vojvodo, ki jo letos obhajamo, je' društvo »Gorotan« založilo slike Vojvodskega Prestola v močno povečani obliki, primerni za stenski okras, bi v še boljši tehniki.
Apeliramo na rodoljubna srcaii Ne bi ie smelo biti slovenske hiše, kjer bi se ne nahajala podoba Vojvodskega Prestola, tega simbola naše nekdanje moči in slave, ne šole, ki bi ne rabila te slike kot učilo pri zgodovinskim uku. Cena je nastavljena tako, da si jo vzlic izborni tehniki lahko vsak naroči. — Komad 50 vin., po pošti pa 60vin. — Gg. učitelje še posebej prosimo, da priporočajo to našo sliko o priliki učiteljskih zborovanj, kakor tudi v šolah učencem. Obračamo pa se s prošnjo tudi do prečastite duhovščine, do vseh rodoljubov, da priporočajo to sliko v nabavo raznim izobraževalnim društvom.
Društvo »Gorotan« se obenem prav toplo zahvaljuje onim rodoljubom, ki so nam že dobrohotno pomagali pri razpečavanju naših razglednic in pomagali polniti našo blagajno, ki je prispevkov toli potrebna.
Naročila sprejema: Pavel Ko-schier, učitelj v Velikovcu na Koroškem. Da se nam olajša delo, prosimo, da se pošlje denar v naprej, — kar je najbolj enostavno — ali da ga sprejmemo jx> povzetju. Rodoljubom, ki bi bili voljni, pomagati pri razpečavanju teh naših slik, pošljemo zahtevano število ko?nadov s priloženim čekom.
V nadi, da ne prosimo zastonj pomoči, beleži z rodoljubnimi pozdravi
društvo »Gorotan«.
Št. Peter pri Velikovcu, meseca marca 1914.
Štajersko.
»Straža« ne pove, da je danes slišati med tiskarnišk Im osobjem — samo nemško govorico? Klerikalna slovenska »narodna zavednost«, je pregnala iz tiskarne malone vse slovensko osobje, pritegnila — čujte in strmite! — rojene Nemce in, da ie mera tem popolnejša, celo - protestante! Celo vajenec ie trd Nemec,
In zares, dočim je Pardajan govoril za dva, je jedel za štiri.
Danvil ga je gledal zamišljeno.
»Kaj hudiča ugiblje?« je premišljal stari vojščak. »Njegov sarkastični usmev ne obeta nič dobrega. In molči tudi! Vražja reč! Ako vidim ljudi tako molčeče, me kar mrazi po hrbtu! Eh, kaj, videli borno!«
Zdajci pa je izpregovoril Henrik, prav kakor da hoče pomiriti svojega gosta.
»Hvalili ste me pravkar,« je dejal s trpkim in rezkim povdarkom, »treba je tedaj, da vam vrnem mik) za drago! Bogme, vi se pa res niste postarali: že po sami gesti sem vas spoznal! No, sicer pa sem vas ohranil v spominu!«
Starec je nastavil ušesa.
»Toda postarala se Je vaša obleka! Vrag naj nie vzame! Človek bi rekel, da nosite še vedno isto kakor takrat, ko ste mc zapustili tako nenadoma.«
»Sva že tam!« si Je reke! Pardajan, ki je pogoltnil ravno zadnji grižljaj paštete in si natočil krepak požirek.
»Ubogi vaš jopič! Kaj vidhn? Luknja na levem komolcu... krpa spredaj... in šivov, da jih ni moči prešteti! In vaši škornji, vaši bedni škornji! To vam kriči in prosijo milosti! Smrt božja, pa ostroge! Ena železna, druga jeklena! In niti enako dolgi nista... Pa suhi ste, suhi! Poslušajte, tudi konjskega okostnjaka
nisem videl nikoli bolj obranega, nego je ta, ki ga jašete vi! Ampak vi ste skoraj še bolj mršavi kakor vaše kljuse! I, kako pa sploh potujeta vidva, kako se premičeta?«
Marša! se je sklanjal, obračal se z desne na levo in slikal v odgovor svoji podobi, kakršno je bil načrta! Pardajan, ta njegov opis, katerega točnost se je kosala z veiikodušjcm. Pardajan pa je bil zavzel pozo hinavske skromnosti človeka, ki se ruši pod preobiljem žaljive pohvale.
»Kaj hočete svetlost!« je dejal z glasom štrlečim od ironije, »saj sem vedno koketiral z revščino! In vobče — ako bi nosil vsakdo lepo suknjo Iz novega blaga, kako bi potem še razločevali na svetu poštene ljudi in lopove! ...«
Po tem dvoreznem odgovoru, ki si ga je lahko tolmačil maršal po svoji volji in razsodku. Je zvrnil stari smelež čašo somurca in si obliznil ustnice tja go do mogočnih brkov.
»Bogme.« je dodal, »še dolgo bom pomnil najino svidenje, svetlost!«
Monmoransi je bi! naslonil komolec na mizo in brado v dlan; tako je gledal srepo svpjega gosta.
»No,« je dejal zdajci, »kaj pa ste počeli, odkar vas nisem videl?«
»Jaz, svetlost? Postal sem to, kar vidite, to Je, kar sem bil nekdaj, preden me je privedel vaš slavni oče na svoj grad.«
(Dalje.)
ki ne zna ne ene besedice slovenski!
Ali vas ni sram, vi »narodni stebri« na Koroški cesti?! S preudarkom pljujete v lastno skledo in obrekujete' neprizadete. Kako sc to vjema s »katoliško narodno zavednostjo?« Res: taki ljudje in taki prodrzneži kot so ti, — še pasjega biča niso vredni...
Maribor. (Naša nemška »gospoda«.) Naši renegatski špisarji se seveda tudi družabno čutijo zelo »vzvišene;, dasi nimajo v to prav nobenega, tudi najmanjšega, vzroka. Uganjati ponoči v raznih javnih lokalih prvovrstne svinjarije, nato se razumejo tudi — ptujski »meščani«, in jih ni treba posnemati še posebej v Mariboru. Naša »gospoda« pa se ne zadovoljuje samo s tem. Odreveneli žici rabijo še drugih razvedril in ni čudno, če si potem zmisli kakšen knjigovodja G., da takorekoč sredi sezone — pusti ženo in otroke in jo odkuri s prvo priročno mu koristinjo mestnega gledališča črez hribe in doline. Morda pa je ta gospod, ki je med prvimi v raznih »elitnih« korporacijah naših nemčurjev, šel samo — »inšpieirat«, v nalogu in naročilo slavnega »nemškega društva?«
Maribor. (K aferi KuBmann.) Zadnjič smo poročali, da smo zvedeli, da se trudi žel. uradnik in občinski svet. Opelko, spraviti policaja Kulhnanna nazaj v policijsko službo (za kar je ime priče na razpolago.) Kot se nam naknadno poroča, je baje tudi policijski inšpektor Nies-ner letal prve dni po škandala od Poncija do Pilata, in nagovarjal razne druge okradene, da naj se kazenskemu postopanju proti KuSman-mu ne pridružijo, češ, dobite itak nič.
To je pa prav zares zelo čudno obnašanje! Gotovo potem ni čudno, če trde ljudje čisto neženirano — da se razni gg. KaBmanna boje. ker bi morda znal kaj povedati kar bi bilo neprijetno...
Afera Zois prihaja v čisto nove stadije. Dognano je, da je vest o obrestih od 100.000 K izmišljena. Sedanji posestnik fideikomisa je baron Olaf Zois. Fideikomis obstoja v denarni posesti. Po Olafovi smrti bi pripadel Ivan baron Zoisu. Če ta ne bi imel moških dedičev, bi prešel po njegovi smrti na njegove sestre, po teh smrti pa nazaj na njegove hčere. Ivan Zoisovi so zadnja leta morali trpeti silno bedo in pomanjkanje; včasih so gladovali... Njegova tašča je skušala razdirati, a žena je ni poslušala. Ta ga je rešila, ko je bil on na smrt bolan — pogina. Pod-
fior Iv. Zois ni dobival nobenih. Za irmo »Hupfeld« je komponiral, a dobival samo odstotke od prodanega materiala za avtomate. Ko se je vršila v stanovanju hišna preiskava, niti sveče ni bilo pri hiši... Upnik, od kojega je imel glasovir, mu je glasovir odvzel. Plačal je že v obrokih 500 K, z ostalim pa je zaostal.
O dejanju svoje žene trdi, da je to storila pod tujim uplivom. Zadnja leta je bila mnogo bolna. Iz zadnjega kar je imel, ji je poslal v zapor nekaj malega perila in — 20 K za hrano iz gostilne ... Prijeli so tudi četrto so-krivko, neko Girak. Hirthova je baje dobivala od baronice že od pričetka 1913 po eno krono na dan.
S podtaknjenjem bi bila M. Zoisova kvečjemu preprečila, da bi bil prešel po smrti Ivanovi fideikomis začasno zopet na Ivanove sestre. Ivan baron Zois je baje s svojo ženo živel prav srečno in zadovoljno.
Podiož. Obesil se je 52letui kočar Martin Erbus. Zadnje čase baje ni bil več pri zdravi pameti.
Pervencl. (Požar.) Pred dnevi je pričelo goreti v lopi posestnika Frana Vojska. Požar, ki se je hitro raztegnil, je opepelil gospodarsko poslopje in hišo, vrhu tega pa še ono Vojskovega soseda Jakoba Poljanca. Škode je 2700 K, ki jo krije deloma zavarovalnina. Sodarju Vidoviču, ki je bil pri Vojski na stanovanju, je zgorelo mnogo žita in orodja. Sumijo, da so zanetili igrajoči se otroci.
Medribnik pri Ptuju. (Preprečen vlom.) Dne 18. marca ponoči so skušali doslej neznani zlikovci vlomiti v prodajalno trgovca Debeljaka, ki jih je pa slišal in s slepim strelom pregnal. Na begu so vlomilci šestkrat ustrelili na hišo. Sokrivde je osumljen tudi 60letni Emerčič iz Hrvaške, ki je omenjenega dne zjutraj Debeljakovi iz kart vedeževal, da jih bodo vnoči okradli. Vlomilci so pobegnili črez mejo na Hrvaško
Razno. V Mariboru praznuje dne 29. t. m. ravnatelj mestnega gledališča 401etnico. Leta 1911. je praznoval lOOletnico obstanka firme »Slege«. Tako slabo kot letos, mu baje ni šlo v vseh 40. letih svojega igralskega življenja. V Mariboru je letos desetič. — V Radvanju praznuje oskrbnik Zčhrer barona RoBmanitha 251etnico svojega službovanja. — V Mariboru je zaprto semenišče in v njem se nahaja joči gim. razredi. — V Mariboru je predaval 18. t. m. prof. Ude proti {alkoholu. Udeležba je bila zelo ve-
lia. — Pri St. J a k o b u v Sl. Goricah sta se stepla fanta Poharec in Lekežič. Slednji je prvemu z močnim udarcem zdrobil levo roko. — V S t. Lovrencu nad Mariborom usluž-beni SOletni žagar Fost je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v spod. glježnu. — V Pesnici pri Mariboru so se pred nekim avtomobilom splašili konji in se o-krenili v stran. Pri tem se je zvrnil voz, vsled česar je bila mlatilnica, ki so je peljali, močno poškodovana. Voz je bil last kmeta Goloba. — V Gor. S v. K u n g o t i so prijeli 1875. v Gradcu rojenega pekovskega pomočnika Viktorja Vračkota radi prestopka po § 127. k. z. in ga oddali mariborski okrožni sodniji. — Na Plaču bodo dne 2. aprila pustili zdražbiti dediči dekana in župnika vildonskega. Dreisiebemierja, posestvo »Strauhenhof«. VzlcHcna cena 248.000 K.
Goriško.
Spremembe v finančni službi. Finančni komisar A. Pascutto je prestavljen iz Tržiča v Koper. Na njegovo mesto pride Alfred Rottini iz Trsta. Oficial M. Bombig je prestavljen iz Tržiča v Gradiško. V Tržič pa pride g. Herman LJudan iz Sežane.
Gorica. (Visok gost.) Te dni je prišel v Gorico saški kralj Friderik Avgust. Bival je v hotelu »Siidbalm«
Iz Gorice je odpotoval v Benetke.
Gorica. Kakor znano ima nemški trgovec Julij Meinl na Verdijevem tekališču trgovino. Do lanskega leta so bili pred njegovo prodajalno tudi slovenski napisi. Sedaj jih ni več. Odkod je ta vpliv? Ker se Slovenci v velikem številu poslužujejo te trgovine, poživljamo lokalno časopisje, da se odločno zavzame za naše pravice !
Gorica. (Čemu to.) Pred poslopjem policijskega ravnateljstva se sprehaja cel božji dan stražnik, do-čim oddaljeni kraji pogrešajo policijskega nadzorstva. Nam se zdi, da g. Casapiccola še ni tako velik gospod, da bi moral imeti svojo »Leib-gardo«.
Nabrežina. (Kolodvor.) Peljal sem se pred par dnevi čez Nabrežino. Na peronu sem kupil »Dan« in ga čital. Mimo pride mlad kapla < in mi ostentativno pokaže hrbet. Začudil sem se tem »maniram« prečastitega gpspoda in ga prijazno vprašal, kje se je naučit takega vedenja. Dobil sera osoren odgovor: »V »Dnevu gotovo ne!« »Verja-: mera«, sem mu zasolil, »Dan« je lc, za poštene ljudi!« — Pojiotnik.
Tržič. (Laški fanatizem.) Kakor smo poročali, nameravajo zidati poleg delavske naselbine precej novih delavskih hiš. Ker pa naša gospoda nima potrebnega denarja na razpolago, si beli glave, kje bi dobila zadostno posojilo. V ta namen se je ponudila neka slovanska banka pod zelo ugodnimi pogoji. Naše starešinstvo pa’Je to ponudim odbilo iz narodnega fanatizma in obenem sklenilo, da se ne sme pod nobenim pogojem storiti posojila pri kakem slovanskem denarnem zavodu. Obrnili so se potem na neko nemško dunajsko banko, če so to storili tudi iz narodnih razlogov je pa drugo vprašanje. Lahi imajo pač čudne nazore! Njihov fanatizem presega že vse meje zdrave pameti.
Ta ga pa pihne! Dunajski ilu-strovani tednik »Wicner Bilder« je prinesel sliko bivšega goriškega poštnega uradnika Šonte, ki je sedaj začasni upravitelj avstrijske pošte v Draču. »L’Eco del Littorale« mu je posvetil ob tej priliki par lepih besed iu mu čestital na tem »visokem mestu«. Menda hotno kmalu slišali o »visokem« odlikovanju tega novega »Albančiča«!
Uredništvo« Novega Lasa« bo kakor se sliši v klerikalnih krogih — prešlo v druge roke. Koliko je na tem resnice, še^ ne vemo. Po našem mnenju bo težko dobiti člo veka, ki bi imel potrebne lastnosti za urejvanje tega lista.
Gorica. (Tatvine.) V noči od 23. do 24. t. m. so neznani tatovi ukradli v trgovini urarja Šuligoja v Oospo ski ulici več tisoč vredne zlatnine. Urar je zavarovan. Šuligoj ima svoje stanovanje v Semenlški ulici Neznani zlikovci so pokradli tudi par sto kron v stanovanju gospoda Kančiča v ulici Dreossi. Policija pridno zasleduje tatove.
Gorica. (Pristojni oblasti!) Po mestu berači že skoraj eno leto nek deček, ki ima noge popolnoma pokvarjene. Dečka spremlja navadno po par otrok, ki nadlegujejo mimoidoče na zelo neprijetne tiačine. Poživljamo pristojno oblast, da ukrene
Gorica. Uzpred sodišča. Krojač Karl Leopold z Dunaja je bil obsojen na tri tedne radi pohajkovanja. Pahor Oskar iz Prvačine je bil obsojen radi prepovedane rabe strelnega orožja. Andrej Mungerle mora plačati 10 K radi pretepa. Andrej Budal iz Št. Andreža mora sedeti 24 ur, ker sc je zoperstavil poljski straži.
Gorica. 3. aprila imajo brivci svoj shod, na katerem se bo izvolilo novo predsedstvo.
Gorica. Tržaško namestništvo je sklenilo, da se ustanovi za Gorico posebna komisija, ki bo določevala mesečno vsakokratno ceno mesu. Občinstvo upa, da na ta način pade vsaj nekoliko cena mesu.
Gorica. Municipij je pustil prenoviti ograjo in zid sodnega trga. Pa ne radi občinskih volitev, da pokaže v tem skrb za mestne potrebe!?
Pred porotuiki se bo vršila 2. aprila obravnava proti »Sočinemu« uredniku Ivanu Kavčič, katerega toži klerikalni zdravnik Brecelj. »Sočo« bo zagovarjal dr. Podgornik, tožitelja pa dr. Ivan Novak. Obravnavi bo predsedoval svetnik Sterle.
Zanimiva aretacija. Pred par dnevi je šel na sprehod bivši šolski nadzornik, profesor Finžgar. Šel je lepo proti novim utrdbam tia Rojah in jih opazoval. Naenkrat pa ga obkoli vojaška patrulja in ga aretira. Šele potem, ko je vojaška oblast zvedela s kom ima opraviti, so izpustili Finžgarja, ki pač ne bo šel več tja na izprehod.
V listu »Dan« od 25. t. m. sc je med vestmi iz Goriške brez dvoma pojavil lapsus... Tu stoji, da je ljubljanski »Slovenec« prinesel ime »Dignano« namesto pristno slovenskega Tinjan. Biti bi moralo, da se imenuje »Dignano« slovensko Vod-njan. Tinjan je pa laški »Antignana«.
bera
potrebno, da se to nadležno oenje odpravi. V Gorici je par zavodov. ki preskrbujejo z raznimi podporami take reveže!
Gorica. (Aretacije.) Radi beračenja so zaprli Jakoba Porento iz Podgorice.
Dnevni pregled.
Citati iz sv. Pisma — veleizdaja. Kot veleizdajrik stoji pred lvovskim sodiščem pravoslavni duhovnik Sandovič. Kaj se mu očita? No, nič več in nič manj, kakor da je v svojih pridigah zagrešil zločin veleizdaje. Pred porotniki je ponovil to, kar je pridigoval svojim vernikom. In vsa pridiga ni drugega kot hvala pravoslavne vere, ki jo je učil Jezus Kristus, njena glava. Tudi pred sodiščem ie ponovil citate iz
sV. pisma: »ljubite vaše so v važni-
ke« in: »Kdor bo potrpežljiv do konca, bo izveličan. Učil je pravoslavne kmete, da bi potrpežljivo prenašali vse nadloge in skušnje, ki jih pošilja Bog. V pridigah se katoliške vere uiti dotaknil ni. to pa zato ue, ker so pri pridigah bili vedno navzoči katoličani, žandafji in konfidenti. Vse, kar pa se nahaja v obtožnici, pa ni drugega, kakor citati iz sv. pisma, ki so pa slabo v poljščino prestavljeni. Dalje mu obtožnica pripisuje za zločin, ker je pozival kmete, da naj pošiljajo svoje otroke k njemu, da jih bo podučeval. Sandovič je odgovoril: »Kaj je bilo v tem zločinskega? Kam pa bi hoteli, da naj bi starišem svetoval pošiljati svoje otroke? Ali mar v krčme ali pa v hiše sramote?« Ruskega carja ni nikdar proslavljal; tudi ni govoril, da bi od njega dobil denar za zidavo cerkve. Svoje vernike je le tolažil, naj potrpijo s slabim hramom, saj so morali tudi prvi kristjani opravljati bogoslužje v katakombah. Nato je hotel Sandovič povedati, kako so z njim ravnali v preiskovalnem zaporu - toda predsednik mu tega^nl dovolil. Za veleizdajo se smati a tudi to, da je kupil Sandovič koledar s portretom ruskega carja. (Nemcem v Avstriji se seveda ne šteje v veleizdajo, da imajo koledarje s portretom nemškega cesarja). Iti iskat zdravnika v mesto, ki je tri ure daieč, namesto v mesto, ki ie pet ur daleč, je tudi veleizdaja. San-doviču očita obtožnica, da je šel v Bordjejcv na Ogrsko. Sandovič je dejal, da je šel tja iskat zdravnika za svojo bolno ženo. Predsedniku seveda se je to zdelo veleizdaja, ker obtoženi bi bil moral iti po zdravnika mesto v Bordjejev, ki je tri ure daleč, v Jaslo, ki ie Pet ur daleč. — Že v marinaroškeni procesu se je predsednik senata^ blamiral, ko je Bobrinskega vprašal, ce je elan sv. Sinoda (če je član zbora kardinalov.) Nekaj podobnega se je zgodilo tudi predsedniku v Lvovu, ki je Sandovi-ču dejal, da je sumljivo, da ga je sprejel žitomirski seminar za učenca, dasiravno je tujec. Obtoženi je razložil, da se v ruske seminarje sprejemajo Srbi, Bolgari, Runami, Grki in celo unijati. V ostalem so pa pravoslavni v Galiclq pod grškim patrijarhom v Carigradu, (lega se veda predsednik ni vedel). — Celi ta proces je dobro označil zagovornik dr. Dadykevič z besedami »Naši pravoslavni duhovniki sede na obtožni klopi zato, ker so višje cenili evangelij kot priigelpatent«.
Kaj ie poklic Avstrije. V torek se je »Slovenec« razjezil nad cesarjem Viljemom, ker je rekel, da sovraži katoliško vero. Pravi, da to ni dober zaveznik, kajti Avstrija je — »eminentno katoliška država«. Nadalje piše »Slovenec«: »To je poklic Avstrije, da je jtosredovaiec med zapa-dom in vzhodom; na eni strani je imela odbijati azijsko nekrščansko barbarstvo od Evrope, na drugi pa ščititi male narode na Balkanu, jih podpirati in tako postati najmočnejše privlačno središče zanje. V tem oziru je bila njena največja naloga uničiti islam v Evropi, premostiti brezdno. ki zija med katoličanstvom in pravoslavjem, zbližati razkolne Slovane z njihovimi katoliškimi brati, sploh biti vodilni krščanski kulturni faktor na vzhodu. Tako bi Avstrija, če bi se bila obenem vladala v duhu krščanske pravičnosti, z res nerazdružno vezjo združila Nemce, Čehe, Srbe, Bolgare Madjare in Rumune tostran in ono-stran Donave.« — Kdor še doslej ni vedel, kaj je poklic Avstrije, sedaj lahko o tem premišlja. Seveda pravi »Slovenec«, da bi mogla Avstrija ta poklic vršiti le »v znamenju univer-I žalne katoliške ideje.« Kakor se vidi, Avstrija ta poklic res tako vrši — toda čudno ie, da s tem noben narod ni zadovoljen. Ali je zgrešila svoj poklic.
»Jugoslovanski naskok na Koroško«. Pod tem naslovom prinaša
Tagespost članek, v katerem hoče pokazati, da je bil Celovec že od nekdaj nemški. Ako bi pisec nič drugega ne vedel o Celovcu naj bi pogledal imena in napise na ulicah, ki so še danes nad polovico — slovenski. Zgodovina govori!
Torej ne! »Suftenblat« polemizira z izvajanji dr. Kreka na nekem shodu, na katerem je opozarjal Nemce lia italijansko nevarnost, ako se ne zadovolji Jugoslovanov v monarhiji. »Šuftenblat« se norčuje iz pritlikavih narodov (Slvenci smo res majhni, majhni, ampak kot del Jugoslovanov že nismo več pritlikavci!) in pravi, da bodo šli Nemci preko nas in našiti zahtev. Mi to verujemo in nikdar nismo računali s tem, da bi Nemci bili pravični. Ampak ako mislijo Nemci resnično, da je državni interes germanizacija našega ozemlja, se tudi motijo, ker danes že vsak otrok ve, da je Avstrija samo zato tako slaba (iu slaba Je zelo v vsakem oziru), ker njeni narodi niso zadovoljni. Napačno je primerjati Avstrijo Nemčiji, ki si še lahko privošči luksus zatiranja Slovanov, Francozov in Dancev ker teh narodov je v Nemčiji v primeri z Nemci tako malo. da je Nemčija še vseeno močna, četudi ti narodi niso zadovoljni, ampak v Avstriji so Nemci nasproti Slovanom v manjšini in ako so Slovani nezadovoljni, ne na-
Ma* Aircfritp mn('np Ta »n>
pravijo Nernčl Avstrije močne. To ie otroku jasno, ampak avstrijski Nemci niti otročjega razuma še nimajo.
Posledice slabe politike. Bolgarska se nahaja po porazu ob reki Bre-galnici v največji krizi, posebno njen finančni položaj je nad vse slab. S tem, da je Bolgarska napadla Srbijo. je razjezila ne samo Rusijo, temveč tudi Francijo, ki je velika prijateljica Srbije in Francija je bila in je najmočnejši finančnik v Evropi, komur ona odtegne svojo finančno pomoč. pred katerim ona zapre svoje Magajne, ta je revež. Srbija je kmalu po končani vojni dobila v Franciji i>o-sojilo 250 milijonov frankov in sedaj dobi novih 300 milijonov, ki jih rabi za zgradbo novih železnic in za spopolnitev svoje armade. Bolgarska še bolj krvavo potrebuje denar in tuj di ona se je obrnila v Pariz, pa je do bila odgovor, ki ga gotovo ni vesela. Takole ji namreč sporočajo iz Pariza: da je položaj Radoslavovljeve vlade tako nesiguren. bolgarska zunanja politika pa gre tako problematična pota. da francoske banke ne morejo posoditi Bolgarski niti enega franka. To je bil hud poper, ampak bolgarska vlada ni obupala, temveč se je obrnila na svole prijatelje na Dunaju, pa je dobila odgovor, da avstrijske banke ne razpolagajo s tolikimi svotami, da bi mogla zadovoljiti denarnim potrebam Bolgarske. To so posledice bregalniške noči, posledice zahrbtnega napada na brata.
Malo nerodno bo to. Glavno mesto Albanije postane baje Skader in sicer na izrecno željo albanske kneginje. Iz Drača so baje že odšli v Skader dvorni uradniki, da uredilo v Skadru vprašanje kneževega stano'-vanja. Lahko je umljivo, da se albanski knez s svojo rodbino ne čuti posebno dobro v rztrganem in umazanem Draču in da si želi v Skader, ki je vsaj kolikortoliko evropsko mesto, ampak za glavno mesto Albanije Skader vendar ni pripraven, ker ga Črnogorci lahko s svojega ozemlja obstreljujejo s topovi, tako blizu je meje in odnošaji med Albanijo z ene in Srbijo in Črno Goro z druge strani gotovo ne bodo za vse večne čase prijateljski, nasprotno, najbrže pride ■ prav kmalu do resnih konfliktov, ker
Arnauti hočejo imeti na vsak način Kosovo in jih bodo morali Srbi najbrže vnovič naučiti razlikovati med hoteti in moči.
Bolgarsko sobranje bo sklicano na sestanek 2. aprila.
Umri ie lirvatski politik Bude Budisavljevič v 42. letu svoje starosti. Bil je član hrv.-srbske koalicije.
Saški kralj August Friderik se je peljal s svojim spremstvom v jako ličnem automobilu v torek proti večeru skozi Rateče (Gorenjsko). Ker leži po dolini še sneg, je bila vožnja kaj slaba in auto je z velikim naporom premagoval pot proti Trbižu. Večkrat je spotoma se moral odpočiti.
Jaklič kot pisatelj. Kakor mi je moj ljubi in dragi prijatelj Jaklič, pisatelj, poslanec in učitelj namignil, hoče v najkrajšem času izdati epohalno delo. Ker je strokovnjak v zgodovini, bo posegel daleč nazaj pred Kristovo rojstvo in bo le z njemu lastno spretnostjo opisal dogodek iz leta 480 pr. K. Posebno vzneseno, pravi, da bo popisal hrabrost Špar-tancev in da bo ves svoj stud in gnev izlil na onem mestu, ko bo risal značaj izdajalčev. Čudil sem se, kako je to, da se je moj dobri kolega Jaklič tako uživel v ta dogodljaj. Da ste ga videli s kakim zanosom je govoril, ko mi ie citiral ono mesto, ko ljudstvo preklinja Efijaital Res. tako govori le čuteča duša, tako more govoriti le človek, ki je v dno duše prepričan, da je izdajica najpodiejša stvar na svetu.
Iz Idrije, Doklade. Pri nas zahtevajo dacarji, da se jim plača od 9. marca (t. j. od prvega marca naprej) zvišana doklada. Hodili so po gostilnah in mesnicah in kdor se je branil, so mu zapretili, da mu zapečatijo sode oz. da ga ovirajo v klanju. Ker neki mesar ni hotel plačati prej, dokler se ne izkažejo, da so opravičeni zahtevati, se mu je za-branilo klati prej kot ob 4. uri pop.
To so šikane. Gostilničarjem niti revizije ])OVSOd niso hoteli izvršiti, ampak so odmerili kar po marcu, sa-) mo da več denarja dobe. Vsi se pri tožujejo.
Iz Spodnje Hrušice. Katoliška vzgoja. Letos so se začeli nenavadno zgodaj kebri množiti. Pri nas je neki Keber (z veliko črko), ki je tudi pri orlih, imel razmerje, ki ni bilo brez posledic. Ko je bilo treba stvar z dekletom urediti, se je v -to zadevo vtaknil župnik Petrič in oberčuk, ter so hoteli najprej doka-*ati. da ie otrok prezgodaj prišel na svet, pozneje pa so hoteli uplivati na dekle, da bi rešili svojo čukarsko čast. Dekle je seveda branilo svoje pravice češ: »Če sem bila prej dobra, naj bom pa še zdaj.« To kaže, kaj se godi v čukariji. Zgodilo pa sc je Še nekaj za smeh. Ko so botri nesli otroka hkrstu — sta šla boter in botra v gostilno — konja sta pa zunaj pustila. Konj se je naveličal čakati in je odšel naprej po cesti. Ko sta se boter in botra dobro »pokrepčala«, sta se pač začudila, kam je zginil konj — in sta morala peš iti domov. Konj je bil seveda že davno doma. To so zanimive novica iz Sp. Hrušice.
Umrla ie dne 22. t. m. soproga g. Matije Kožarja, posestnika in mlinarja iz Velikih Malenc, kmečkega kandidata za krški okraj pri bivših deželnozborskih volitvah. N. v m. p.
Avtomobilska zveza od Škofjeloškega' kolodvora do Zlrov bo s prvim aprilom vozni red v toliko iz-premenila, da bo avtomobil odhajal iz Žirov kakih petnajst do pet minut pred peto uro zjutraj, na kolodvor bo prihajal do sedme ure zjutraj. S kolodvora se bo odpeljal krog osme ure zjutraj, tako da bo v Zireh do desetih dopoldne. Popoldne ostane vozni red po starem. Zjutrajni vozni red bo jako primeren za one, ki želijo do časa priti v 7.iri, to je za različne trgovske potnike in druge.
Nov letni živinski semenj v Zagorju ob Savi se vrši na cvetni četrtek dne 2. aprila.
Občni zbor Radovljiške podružnice Slov. planin, društva se vrši dne 29. inarca 1914 ob 3. uri pop. v prostorih g. Peternel na Bledu (Rečica) hotel Triglav z običajnim dnevnim redom.
»Domovina« v Gradcu. 19. t. m. je imela »Domovina« veselico, katera je prav dobro uspela. Vzpored ji je bil tako lepo sestavljen, da je moralo res vsakega zabavati. I o-sebno ploskanje sta zela otroka g. Našiča, katera sta pela narodne pesmi in plesala kolo. Za pravi uspeh pa se imamo zahvaliti ne samo igralcem, ki so docela rešili svojo nalogo, ampak tudi tamburašem, ki so presenetili zbrano občinstvo z novimi, prekrasnimi komadi. Bile so to res govoreče glasbene slike. Častni član g. Stegmiiller je v kratkem, toda Jedrnatem govoru spomni! pričujoče na 500Ietnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, ter opisal tozadevne ceremonije. Spodbudil ie člane, naj skrbe za mladino, in naj se vzgoja v slov. šolah. Zato ie oa
tudi treba po možnosti podpirati slov. šolsko družbo sv. C. in M., na kar je gdč. Zavrašek nabrala v ta namen lep znesek. Dvorana je pila tudi tokrat polna; temu so pa pripomogla došla društva. Zastopan je bil »Triglav«, »Sokol«, »Slavulj«. 1 -častilo je pa »Domovino« tudi neKaj gospodov od graške inteligence, katerim izreka društvo tem potomi na -iskrenejšo zalivalo. »Domovina« je priredila v teku treh mesecev 6 iger in prepisujejo se že vloge za apii. Želeti bi bilo, da bi tukajšnja društva ustanovila skupni diamatičm odsek, ki bi skrbel in uprizarjal tudi
večje igre.	,	...
Maščeval se ie. 501etni dninar
Anton Habič iz Bizovika se je zapel te dni prepirati z neko Posestnico iz Bizovika, pri kateri je delal. Po-sledica tega prepira je bila ta. da je odnesel Habič proč več lahkih poškodb. Ker ga je to silno jezilo je zapustil službo. Zvečer istega dne pa se je zopet prikazal pri hiši in je pobil okna stanovanja svoje bivše gospodinje. Pa še sc ni Habiču ohladila jezica. Čez nekaj dni je zopet prišel k hiši in je vnovič pobil šipe.
Nepreviden kolesar. Preteklo nedeljo dopoldne je neka neroda zadel s kolesom posestnikovo hčer Marijo Rupnik, ko je šla v cerkev na Dobrovo. Kolesar je Rupnikovo podrl, povozil in ji prizadejal več
znatnih poškodb.
Lmbliana,
  V zadrego ie prišla ljubljanska državna policija radi nnegja policijskega stražnika, ki je bil prijatelj vlomilca Jereba. V »Slovencu« se namreč pravi v neki notici, ki je bila napisana pri policiji, da stražnik Mandič pravzaprav ni vršil pravilne policijske službe, temveč da je o-pravljal pri policiji le mizarska in slična dela. Čemu to izgovarjanje, ta poskus — odreči se Mandiča? fega vendar noben pameten človek »e bo trdil, da liada Mandičeva krivda na vso policijo kot tako. V vsakem stanu se dobi slabih ljudi, saj se je v oficirskem koru, ki je najbolj rešpektiran, našel Redi, med sodniki Sviha itd. Ampak nekaj bi pa vseeno svetovali državni policiji v Ljubljani: ako ona misli, da se mora radi Mandičeve afere nekako rehabilitirati (po našem mnenju to ni potrebno kar smo že omenili, ker za dejanje Posameznika ne more biti odgovorna ^ela korporacija kateri je on pripadal Kot taka — torej, ako se hoče 0|ta na vsak način rehabilitirati radi te za njo tako neljube afere, naj ne misli, da bo dosegla S takimi nastopi kot j>ovodom dijaškega štrajka.
—• Električna razsvetljava pod
Rožnikom je prav pomanjkljiva. Sicer je umljivo, da se radi par ta-mošnjih vil ne more zahtevati kdo-vekake razsvetljave, ki bi veliko veljala, ampak vsaj one luči, ki se že nahajajo tam (saj jih ni preveč, samo za silo jih jel) naj bi gorele, ne Pa smo vsaka druga, tretja, kot Se to dogaja ravno v zadnjem času, ko je tako btato in bi bila luč najbolj potrebna.
i *i0 s”egu dež, po tem lep solnčni dan m zopet sneg pa dež in tako iz dneva v dan — tako »prijazno« vreme imamo sedaj v Ljubljani. Ponoči zapade sneg in pobeli vse, dopoldan posije solnce in zvečer ni več snega, zato pa pada naslednji dan gost dež itd. Sicer še nismo v aprilu, ampak vreme se menda ne briga tako natančno za začetek meseca kot uradnik, ki komaj čaka idače in zato smo dobili že koncem marca aprilsko vreme. Zato pa dobimo morda že koncem hprila — majsko vreme, j . — »Štroiugeld« pravijo pri tukajšnji električni železnici tistemu aenarju, ki ga dobijo vozniki za varčnost električnega toka ter se med jj10 razdeljuje vsake tri mesece. Spo-
3o *e tlobil voznik tega clena,‘ia do šek k°S’ 11111 ki* nekak pripobolj-na to jvf«Uak Premajhni plači. Kmalu
teri dobil' M,*rč“tak"- ?a s“ fka'
deminrii-.nfi, ;	130 nekaj vinarjev,
dn v.--, ir Im pr‘vrženci pa seve-
toka mihr '- vozn,k električnega . ‘ .	‘I111,'m ve natančno nobe-
den, ket nim?Jo vozovi za to prireje-nili kazal, zato^pa se prihranek toka. določa kar Z Očmi, katero delo opravljajo revizarji in nadkontrotor. Ravno zato pa menda tudi dobivajo »Štromgeld«, če ravno nimajo z električnim tokom nobenega opravila ter s tein požro vozniku, ki za tisto beraško plačo in ob veliki odgovornosti skoro noč in dan gara, še tistih par kron, ki mu ijo vsej pravici g-\edo. Da se električnega toka več prihrani, pri p°m°re]o tudi sprevodniki, ki na postajališčih, če ni nikogar, ki bi izstopil ali vstopil, ne vstavljajo po nepotrebnem vozov. Sprevodniki toraj, ki m biii upravičeni zahtevati kak »stromgeld«, ne dobijo nič, pač pa ga dobijo mastno plačani revizorji in to baje za hrbtom obratnega vodja. Pravica kie sil
 Borštnikov častni večer. Še
malo dni. in dramske sezone bo konec. Kaj nas čaka v bodoče? S. L. S. noče v deželni podpori ničesar slišati, dasi ni že deset let naklonila dežela’ slov. deželnemu gledališču nika-ke denarne podpore ter je celo gledališko poslopje toli zapustila, da so poprave izostale že nujna potreba. Mestna občina ie svojo redno m se izredno podporo izčrpala docela in m po prvem aprilu nobenega kredita več. Kaj bo torej z bodočo sezono?
— Ali izgubimo še to zadnje, kar se je iztežka rešilo doslej? — Se malo dni, in naši igralci bodo zrli zopet v obupno negotovost. Za zaključek pa uprizori gospod Ig. Borštnik prekrasno moderno dramo »Aleluja«, ki jo je spisal znamenit laški dramatik Marco Praga. G. Borštnik zaigra veliko. pretresljivo ulogo tovarnarja Aleksandra Fare, v kateri je žel v Zagrebu prave umetniške triumfe. V tej ulogi pokaže g. Borštnik vso bogato, pestro skalo svoje velike dra-matske umetnosti. Opozarjamo_ že danes na častni večer, ko se uprizori sijajna noviteta, ki bode s svojo efektno dramatiko in s svojo napeto zanimivostjo zadovoljila vsakršen okus.G. Borštnik, naš rojak in največji slovenski dratnatski umetnik, imel v potekajoči sezoni mnogo dela in skrbi, da je izpeljal našo dramo v težkih časih do konca. Izkažimo mu svojo hvaležnost in priznanje!
— Slov. gledališče. Werther je priljubljena opera, ki jo imajo vsa večja gledališča na repertoarju. Pevci tenoristi imajo priliko v \Vertherju briljirati. G. Lowczinski, ki ga je pel na našem odru, je dosegel popoln uspeh. Njegov mehki glas poln čustva, je izražal vso srečo ljubezeni in vse gorje nesrečnega zaljubljenca. G. Strozzi je bila ljubka Lota, umetnica v igri in petju. Pohvaliti moramo seveda g. VuškoviČa kot pevca in igralca. Tudi drugi: Lesič, Kondracki, Žličarjeva itd. so lepo rešili svoje vloge. Občinstvo ni štedilo s priznanjem in ploskanjem.
Nadebudna mladina v okoličan skih klerikalnih šolah. Prejeli smo: Navada vseh dostojnih ljudi v obče je, da se po napornem tedenskem delu iščejo razvedrila z malim sprehodom v kako bližnjo vas. Enako sem se napotil v nedeljo popoludne z svojo soprogo, z otrokom in s svojo 121etno sestrico v vas Kašelj. Vrnivši se odtod proti domu, smo šli po bliž-nici mimo shramb brizgalnega orodja ondotne požarne brambe čez mali mostič, kjer se mi je pa pripetil sledeči, neljubi slučaj. Na malem, prel kaki brvi kakor mostiču podobnem prehodu čez vodo le stalo kakih 15 fantičev v starosti od 10 —12 let in sicer tako na široko, da ni bilo mogoče priti drugače mimo teh paglavcev, da se ne bi ti zadevali v mali otročji voziček. Drugi del teh nadebudnih dečkov je pa metal med tem časom v vodo kamenje hoteč nas pri tem dodobrega zmočiti. Tudi psiček, ki nas je spremljal na sprehoda ni bil izvzet surovosti teh otrok, kajti eden teh surovin je udaril žival da je zatulila od bolečin. A s tein ni bila še ta slaba vzgoja, ki io uživajo ti otroci, zadostno razodeta, sledilo je namreč še nekaj drugega. Komaj smo sc namreč oddaljili za kakih 22 do 25 korakov od mostiča, pričeli so ti nepridipravi za nami metati kamenje, ki bi, ako bi bilo vrženo z večjo močjo, lahko povzročilo nesrečo, ako bi padlo otrokom mojega spremstva na glavo. Kamenje, ki so ga metali za nami nas sicer ni doseglo, a potrdilo jc v nas zavest, da morajo biti to le posledice slabe vzgoje v ljudskih šolah naše okolice. Jako umestno bi bilo, ako bi naši občinski odborniki in eventualno naši šolski svetovalci delali na to, da bi se ta nadebudna mladina v naših klerikalnih okoličansklh šolah vsaj nekaj lepega in olikanega vedenja naučila. Pomisliti je pa tudi treba, kaj postane sčasoma iz takih otrok, ki se jih v tako nežni mladosti tako slabo vzgaja.
— Iz dežele. Bradaškovo mlekarsko podjetje v Ljubljani, seveda na klerikalni podlagi, se baje zelo maje in dela gospod finančni svetnik Jerman na poravnavo s 50 /o. Obljublja se pa obenem, da se bodo takoj po poravnavi odprle mlekarne v Opatiji in Reki. Mar se hoče na liodlagi poravnave in oškodovanja dobaviteljev mleka, surovega masla, sira ustanoviti nova podjetja, katera bi bila eo ipso vnaprej pasivna. Znabiti pa tudi, da bi bila hiperaktivna?!!
— Uporaba plina v kuhinji. Tukajšnja plinarna priredi v petek, 27. in v soboto, 28. t. m. v poslopju »Mladike«, Šubičeva ulica 9 dve predavanji o uporabi plina v kuhinji. Vsako se prične od 4. popoldne. Pri teli predavanjih bode dama iz Dunaja najprej popularno razložila, kako se s stališča ekonomije, snažnosti in prihranitve časa uporablja plin v kuhinjske namene. Obenem bode na različnih aparatih kuhala, pekla in
pražilaf pri tem pa tudi pokazala, koliko plina se porabi za to ah ono jed. Pripravljene jedi se bodo dajale na pokušnjo, da se more vsakdo pre: pričati o njih okusnosti. Predavanji sta brezplačni in utegne vsako trajati do dve uri.
Trst.
Gostilna. AlltOll IvanČlČ MM:
TRST- Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST.
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ---------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo.
Žalostno! Italijani napadajo Slovence na ulici, če jih slišijo slovensko govoriti. V istem casu, ko ‘
Jani tako barbarsko postopajo Pi oh nam, pa opažamo, da se Slovenci P. govarjajo med seboj v blazen « janščini. To se ne godi samo v kavarnah, ampak celo v naših natoa nili društvih. Ali bi bilo res1treba vzeti brezovko v roko? Že skoro vemo, kaj naj bi se storilo, ko vkijud našemu neprestanemu dreganju ničesar ne pomaga. Ali'res ne mo na svojo čast? Ce v naših vi stali tako postopamo in se ponašamo italijanščino, potem se nam Itahmn res lahko smejejo. Škandal, sramo ta! Ali nimamo niti toliko oneizu da bi tiste paglavce ah pagJ^ •
ki na naših narodnih društvenih 1
reditvah (posebno plesih) koko * kajo med sabo italijansko, ce *«“»{' druzega ne pomaga, prijeli za timm in jih postavili pred vežna vratar
Če z lepa ne gre, mora iti s s'l°-Naj kdo zagovarja celo stvar kakor hoče, to ni prav in treba bo napovedati našim ljudem, ki nas ponižujejo in sramote s tem, da govore med sabo italijansko, najostrej-ši boj. Čistost hočemo, čistost zahtevamo! Slovenec naj govori š Slovencem edino m samo v slovenskem jeziku. Kdor tega ne stori m se obotavlja, ta je naš sovražnik n ostro moramo nastopiti proti njemu. Sicer pa je dolžnost odborov nasiti društev, da gledajo na red in da dajejo lKitrebcn pouk. Mi zahtevamo red!
Iz Grete pri Trstu nam pošiljajo ondotni Slovenci sledeči dopis: Prosimo vas v imenu več Slovencev iz Grete, da bi apelirali na usmiljena srca v prilog težko obolelemu Ivanu Škerlu, ki je vsikdar stal v slovenskih narodnih vrstah, kakor neomajno zvest bojevnik. In to na najnevarnejši poziciji v naši okolici — na Greti, ki je bila do nedavno, in je še danes v precejšnji meri gnezdo cikorjaŠtva in protinarodne socialne demokracije. In pristaši teh
dveh struj, so najhuje pritiskali ravno na našega Škerla, toda ostal je neomajen. V ognju je bil ob vsakih volitvah, dokler ga ni. zalotila bolezen — tako huda, da. Smo ga smatrali že za izgubljenega. No, zadnji
čas se je bolezen obrnila na bolje m
nadejamo sc, da se skoraj zopet po-vrne v naše bojne vrste. Ali dolga in težka bolezen mu je požrla ves prihranek, da je v težkem položaju. Priskočimo mu na pomoč, da sc bo mogel popolnoma ozdraviti in zopet ustvariti ekzistenco! — V takem kraju, kakor je Greta, krvavo potrebujemo takega energičnega človeka, bojevnika za našo pravično narodno stvar. Zato jc potrebno, da ga v nesreči, ki ga je doletela, podpiramo. In to bi bilo častno za nas Slovence. Priskočimo mu torej na pomoč vsak po svoji moči! — Slovenci iz Grete.
Važnost petja znajo ceniti Nemci. V Trstu imajo številen pevski zbor in na zadnjem občnem zboru je tajnik tega nemškega pevskega društva razlagal veliki pomen lictja v narodnem pogledu. Rekel je med drugim, da se nahaja to pevsko društvo v ospredju boja primorskih Nemcev in da bi brez tega društva Nemci na Primorskem niti od daleč ne napredovali tako, kakor napredujejo. To društvo, petje, pa jih vzgojit je k narodni zavesti in navdušuje za nemški narod in za njegova stremljenja. V narodnem petju se zrcali skoro vsa preteklost naroda in čuvstva, ki jih ie narod imel, so vlita v petje, vslcd cesar postane še tako mlačen Nemec idealen in ljubiti prične svoj narod in z veliko vnemo se loti dela v svrlio narodnega napredovanja. Nemci torej vedo, kaj pomeni narodno petje; tembolj bi morali vedeti to mi Slovenci, ko smo tako naiodno zatirani in ko imamo vendar tohko narodnih mlačnežev in nezavednežev, kakor menda noben narod. Vse te bi bilo treba potom petja vzbuditi in jih dvigniti do narodne zavesti. Imamo sicer pevska društva, toda vse premalo se dela v tem oziru. Naša pevska društva bi se na vsak način morala nekoliko več oživiti.
Narodna delavska organizacija v Trstu. Občni zbor deželne organizacije za Trst in okolico se vrši prvo nedeljo v aprilu ob 10. dopoldne v društveni dvorani ulica Sv, Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo strokovnega tajništva. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — Glede kandidatne liste za ta odbor je bil izvoljen na volilnem se
stauku, ki se je vršil pred zadnjo nedeljo, poseben volilni odbor, ki mu načeluje tov. Josip Pečar. Na svojih sejah je sestavil ta odbor kandidatno listo, ki jo predloži na volilnem shodu, ki se Vrši to nedeljo, pred občnim zborom, v društveni dvorani ulica Sv. Frančiška št. 2. Potrebno je, da se člani organizacije v čim večjem številu udeleže tega volilnega shoda, da izrečejo glede kandidatne liste svoje mnenje. Stvar je važna, zato upamo, da naš apel ne ostane brez uspeha.
Tržaško porotno sodišče. Včeraj smo poročali, da je pričela razprava na tukajšnjem porotnem sodišču proti Mateju Gorencu iz Vodenice na Kranjskem, starim 29 let. Gorenc je obtožen, da je umoril 9. novembra pret. leta v neki gostilnici v Skednju (pri Trstu) Antonija Na-dolia. — Razprava se je vršila v italijanskem jeziku, toda obtoženec, ki ne zna laško, je govoril v sloven. jeziku. Njegove izpovedbe so bile prestavljene v laški jezik. O razpravi smo že poročali včeraj. Po zaslišanju je zahteval brat umorjenega Nadoha 2000 K za družino, 400 K za vsakega otroka in 200 K za pogreb-ne stroške. (Omeniti moramo, da je bil pok. Nadoh poročen in oče sestih otrok.) Nato jc govoril državni pravdnik, ki je zahteval osti o obsodbo; za njim je govoril zagovornik, ki je skušal pokazati obtoženca v dobri luči itd. — Porotniki so po trdili umor z 11 glasovi proti ene mu, zanikali so z 10. glasovi proti 2. popolno pijanost obtoženca, zanika so z 9. glasovi proti 3 da bi bil izzvan po Nadohu. — Ho tem b,avP reku je bil obsojen Matej Gorenc na dve leti in pol težke ječe. — Obtoženec se je zadovoljil z nizsodbo Razprava je končala okrog 5. ure »Dol z avstriisko vlado! Živel anarhizem!« Pred tukajšnjim kazen skim sodiščem sta stala Alfred eg lietz, delavec, star 40 let in Hektor Novak, star 22 let. — Obtoženca sta sc nahajala v noči 15. svečana t. 1. v kavarni »Ai Giardini«, kjer sta bila zelo navdušena. Oba sta izustila razne vzklike, ki so prepovedani. Teghctz jc obtožen, da je stopil na mizo v kavarni in zakričal na ves glas: »Zatlier je imel prav; on je bil pravi anarhist. Živio anarhizem, živio ZanierJ (Zanier je oni delavec, ki jc ustrelil inženirja Pichlerja v tržaškem tehničnem zavodu in nato zbežal, ne da bi ga prijeli še do danes.) _ Novak je bil obtožen, da je nato zakričal: »Dol z vsemi vladami in najpoprej z avstrijsko vlado. Živel anarhizem!« — Te vzklike je namreč slišal stražnik Karol urhe er je aretiral obtoženca. — j red sodnikom se je izgovarjal '1 cghetz, da je bil popolnoma pijan. Isto je potrdil tudi natakar omenjene kavar ne, ki je bil zaslišan kot priča. -Novak pa je dejal smelo, da je bil popolnoma trezen, ko je vzklikal.
Izid razprave: Teghetz je bil oproščen, Novak pa obsojen na 1 mesec zapora.
Nekaj kinentatogratlčnega.
Tat in stražnik. — Čudež v postelji. Pretekli gospodov dan popoldne je vlomil neki tat v knjigoveznico Edvarda Škabarja, ki se nahaja v ulici Coroneo, 2. Razumljivo je, da je »delal« tat tako oprezno, da ga ni ni hče opazil. Ko je bil tat v knjigovez nici, je zaprl vrata z zapahom, nato pa se je podal na »delo«. Delal je popolnoma komodno in brez vsake skrbi, saj je bil trdno prepričan, da ne bo na gospodov dan nobenega v delavnico. Okrog 2. ure pop. pa je naenkrat zaslišal tat, da nekdo odpira delavnico s ključem. Sakra! Tega ni pričakoval! Kdo naj bi vendar bil? Ker pa je nekdo hotel priti v delavnico ter neprestano vrtal okrog ključavnice, se je tat splašil ter je zlezel v prazen zaboj. Kdo je bil zunaj? Nobeden drugi kot lastnik knjigoveznice Škabar. Slu čajno ie rabil nekatere spise, ki jih je imel v delavnici, zato je pohitel lionje. Gospodar se je zelo začudil, ko je našel vrata delavnice nezaklenjena ter zaprta z zapahom — od znotraj. Tega ni mogel razumeti. Tresel je vrata in tolkel po njih toliko časa,' dokler se niso odprla. V tem pa se je nabrala pred trgovino precejšnja gruča ljudi, ki je začudeno opazovala gospoda, ko je razbijal po vratih. Nekateri so mislih, da je blazen, zato so pričakovali, kaj da bo. Gospodar je stopil v trgovino ter se je ozrl naokoli. Kmalu je opazil v zaboju čepečega človeka.
Kaj pa delate tu? ga je vprašal.
Eh, oprostite, sestanek sem sklical semkaj z neko gospo... Ko pa je pogledal lastnik naokoli, je videl, da je blagajna vlomljena in izpraznjena.
Jestvine? kolonijalno blago.
FR. MILLONIG - TRST
Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma.
Kazpošiljnnje po pošti.___
MALIi,
<=Hplomira».lcr©5ač.
Trst. - Ulica Tor S. Picro 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
Takoj ie videl, da nima pred seboj zaljubljenca, ampak vlomilca. Obrnil se je, da pokliče stražnike, v tem pa je planil vlomilec na noge, ter je zbežal na ulico. Na gospodarjev klic je prihitel stražnik in ko je videt bežečega vlomilca, se je spustil za njim. Obadva sta imela dobre noge, vendar je začel vlomilec kmalu pešati, zato je smuknil v vežo hiše št. 13 ter zbežal po stopnicah navzgor. Čeprav je‘imela hiša nesrečno številko je imel vlomilec vendar srečo. Ko jc prihitel v 4. nadstr., je našel vrata v stanovanje vratarice odprte. Skočil je takoj v stanovanje ter zaklenil vrata za seboj. Stražnik pa je ostal na stopnicah in ni vede! kaj bi počel. Ko se je nekoliko odpočil, je pričel trkati na vrata ter poživljati vlomilca, naj odpre. Ta pa je bil gluh za vse prošnje in grožnje, čeprav so bile izrečene v imenu postave. Kje pa je bila vratarica?
Ta je odšla k svoji znanki v spodnje nadstropje, kjer sc je zamudila. Prijateljici sta si imeli povedati vedno kaj novega. O najnovejšem pa nista imeli niti pojma. Ko je stražnik vnovič potrkal na vrata, so se nenadoma odprla vrata in pokazal se je vlomilec. — Kaj pa hočete? ga je povprašal. — Z menoj! je dejal stražnik. Vlomilec je bil odpeljan na policijo, kjer je povedal, da se imenuje Peter Gcnso, dninar, star 27 let, iz Trsta. Tja je prišel tudi Škabar, lastnik knjigoveznice, ki je izpovedal, da mu manjka iz blagajne 31 r. __ Ro so preiskali vlomilca, niso našli pri njem niti vinarja. — Epilog. Ko je legla zvečer vratarica v posteljo, je naenkrat nekaj za-cvenketalo pod njo. Posvetila je z lučjo: v postelji je zagledala kup denarja. Naštela je 31 K. Kako se je prestrašila in razveselila obenem. To je čudež, zares čudež, Vse se ji je zdelo kakor pravljica. Razmišljala je in se čudila in veselila, v tem pa je prišel stražnik in je kon-fisciral denar. In vsega je bilo konec.
Godbeni odsek N. D. O. je imel dne 16. marca t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: G. Švab Miloš, predsednik; Vidmar Franc, podpredsednik; Babič Josip, tajnik; Stojkovič Josip, tajnikov namestnik; Zega Viktor, blagajnik; Kjuder Ivan, blagajnikov namestnik; Cotman Franc, Kočevar. Alojz, Ciak Jakob, odborniki; Pirjevce Anton, Vodopivec Ivan, pregledovalca računov; Kapelj Dominik, Kolombin Anton, nadzornika godbenih vaj; Orel Josip, gospodar. — Namesto dosedanjega hišnega reda so bila sprejeta pravila, ki bodo predložena namestništvu v odobrenje, Odsek ima svoje prostore, kjer se vršijo redne vaje pri Sv. Jakobu (na stari policiji) zraven gostilne »Jadran«. Cenjena naročila naj se pošiljajo na naslov: Godbeni odsek N. D. O.. Trst, Sv. Jakob, gostilna »Jadran«, ulica Industria 10.
Od velikonočne nedelje 12. do 17. aprila — O dni!
Modra miška!
Z Magdo
Lessing!
Največja ta najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen sroeu.
Klnematografldeal*
Boj za „božji dar“ v Novem Lurdu.
(Dalje.)
Dočim so obtoženci v ječi koprneli, je pa župnik skušal v »Novem Lurdu« spraviti denar v svoje roke. Prosil je zato politično oblast v Krškem. S sklepom z dne L oktobra 1910 je bila ta prošnja zavrnjena In zavrnitev potrjena s sklepom deželne vlade z dne 9. februarja 1911. Obenem je dežel, vlada odredila, da
se na tej »božji poti- nabrani denar — koufiscira. Okrajno glavarstvo v Krškem je prepovedalo nadaljno nabiranje denarja in dq!o nabiralnik odstraniti, »božjo pot« pa z orožniki zastražiti.
Nekoč leta 1911. je okr. glavarstvo v Krškem Piletiča pozvalo^ na uradni dan v Kostanjevico. Vprašan, kje je nabrani denar, je glavarju odgovoril, da je on (glavar) pač dal nabiralnik odstraniti, da pa je isti zopet na svojem mestu, ljudje zopet vanj mečejo denar a župnik Lesjak ga pa Spravlja, kakor je vzel tudi tisti denar, ki so ga ljudje (ko je bil nabiralnik po glavarstvu odstranjen) metali v vodo. Nato je Piletič glavarju tudi povedal, koliko denarja je tudi on (Piletič) nabral in kaj je z njim naredil. Na glavarjevo vprašanje, če je Piletič zadovoljen župniku dati denar, je Piletič odgovoril, da denar že izroči tistemu, kdor se izkaže z oblastvenim dovoljenjem za to upravičenega. Svoje stroške od tega denarja si bode odtrgal. Na zopetni glavarjev ukaz začetkom januarja 1. 1912. je Piletič predložil svoj račun o prejemkih in izdatkih in glavarju razložil, kje in kako je ostali denar plodonosno naložil. Glavar je ukazal, naj Piletič izposojeni denar izterja ter ga izroči župniku. Piletiču pa se za ta ukaz ni posebno mudilo. Kajti naslednje leto ga je glavar zopet pozovel k sebi to pot v Krško. Ponovil pa je le svojo prvotno izjavo iz leta 1911. namreč, da denar župniku izroči le pogojno in po odbitku stroškov. To opetovano terjanje je imelo za posledico, da je Piletič denar naložil pri »Ljudski hranilnici« na ime svoje matere.
Piletič nadalje dokazuje, da je bil 4 in pol leta upravitelj »Novega Lurda«, katerega je od vrha do tal prenaredil. Za to delo si kot odškodnino zaračuna 425 K.
In zdaj sledi tudi juridično vprašanje :
AH je »Novi Lurd« pred postavo opravičen ali ne?
Zastopnik obtožencev, dr. Slane izvaja: »Ta »Novi Lurd« zakonito ne obstoja in v tožbi imenovani zastopniki »Upraviteljstva inilodarov v Novem Lurdu« niso zakonito postavljeni za upravo denarja, ki ga lurdski božjepotniki darujejo. »Ta mati božja v hosti v Rakovniku še ni juridična oseba in še nima zakonitega zastopstva, in je torej kako »Upraviteljstvo inilodarov v Novem Lurdu« nesmisel. Tožitelji (na čelu Jim župnik Lesjak) niso legitimirani k tožbi in tudi niso upravičeni pobirati denar, ki ga romarji mečejo v nabiralnik, katerega je župnik dal obesiti pod podobo matere božje v bosti... Le na zasebni lastnini so dopustne kapele brez dovoljenja kake oblasti. Postavljanja javnih kapel, v katerih se zbirajo ljudje v verskih namenih in v katerili se upravljajo molitve ali druge božje službe — se mora dovoliti po škofijskem kon-zlstoriju in deželni vladi in se le dovoli, ako je fond za postavljanje kapele zagotovljen.« (Navaja več jako zanimivih, malo znanih, ker malokdaj- rabljenih zakonitih določb, ki imajo sedaj v tej stvari odločilni vpliv. Za enkrat se omejimo le na kratko označeni dvorni dekret iz Josef. zak. zbir.) »Po dvornem dekretu z dne 12. julija 1783 so kapele za odstraniti, ako je v dotičnem okraju farna ali podružna cerkev. V Stari vasi, kamor spada ta božja pot, se nahaja cerkev podružnica. Nabiralniki (Opferstocke) smejo biti le v cerkvi in eden dvornih dekretov župnikom prepoveduje, da si prilaščajo denar, ki se nabira v takih nabiralnikih. V samostanskih cerkvah ne smejo biti nabiralniki. — Cerkvene stavbe sploh ima dovoliti škofijski konsistorij in deželna vlada. To sc pa v slučaju »Novega Lurda« ni zgodilo. Zato pa »Novega Lurda« ne pozna nobena oblast in krajevni imenik na Kranjskem. Ne obstoja zakonito kot javna uredba za bogočastje; ker sloji na posesti soobtožene Ane Piletič, mora biti (Novi Lurd) le njena last, ozir. tistih, ki so ga postavili z njenim dovoljenjem na njenem prostoru. Tožniki (župnik na čelu) kot izmišljeno ijuridične osebe »Upraviteljstva mi-lodarov v Novem Lurdu« tedaj niso opravičeni sploh kake milodare nabirati v kapelici in irneti tam nabiralnik. Božja pot, kapela, Marijina podoba, ženske kite, streha, in drugo, vse to ni bilo pri škofu, ozir. po škof. konsistoriju in ne po deželni vladi. Tedaj po starih, še vedno veljavnih dvornih dekretih no sme biti pri taki nedovoljeni napravi nabiralnik in ne sme nihče nabirati de-narja.^— Političen urad v Krškem je nebrižno gledal navedeno nastajanje te romarske poti in prepuščal kmetom in duhovnikom napravo te romarske poti s pobiranjem miloda-rov. Selc ko je župnik Lesjak hotel 'dobiti ta denar v svoje roke in ko je Piletiča tožil, je okrajno glavarstvo dalo odstraniti nabiralnik in je Karla
Piletiča kaznovalo zaradi neopravičenega nabiranja denarja. — Tožena (Piletičeva) stranka nadalje omenja, da je isto okrajno glavarstvo in Ista deželna vlada, ki sta župnikovo prošnjo za dovoljenje pobiranja denarja, odbila in sploh prepovedala vsako nadaljno pobiranje inilodarov, 2e čez poldrugi mesec pozneje istemu župniku dalo dovoljenje za pobiranje denarja. Župnik je takoj dal obesiti nabiralnik, iz katerega pobira denar. Zdaj pa hoče imeti tudi še oni denar, ki ga je nabral pred njim Karel Piletič.
Mali oglasi.
Polenovka na poseben način namočena (specijalitete) se dobiva celi post pri g. Josipu Pollaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi.	1617-7
T—ZOI
'9SI *>!§!§ 'ds aojsbn -npoad qi|os -od qiuposn od os mjafojs njoApojojj uiauAu^jp qo jjij ‘B§m BuijFB\v
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Iz Gorice.
(Telefonska poročila našega rednega poročevalca.)
Kamoristi postavili kandidate samo za 3. razred.
Gorica, 25. marca. Danes so imeli kamoristi zborovanje na katerem so postavili kandidate samo za 3. razred. Postaviti kandidate za 1. in 2. razred so si pridržali zato, da jih postavijo v sporazumu z Nemci. V 3. razredu se nahaja tudi en mazzinja-nec, drugi so kamoristi med njimi župan Bombig, podžupan Venicr in predsednik trgovske in obrtne zbornice Venutti.
Slovenski skupni kandidati.
Gorica, 25. marca. Danes se je vršilo v mestu in okolici več sila dobro obiskanih shodov. Za občinske volitve so bili soglasno odobreni od narodnega odbora predlagani kandidati za 3. razred: Dr. Dinko Puc, dr. Peter Medvešček, dr. Ivo Novak, Svet. Premrov, Testin, Valentin Ko-melj, Jožef Mozetič.
Okoličani in laški trgovci v Gorici.
Gorica. 25. marca. Med okoli-čanskimi volilci vlada silno veliko zanimanje za volitve. Ako bodo laški trgovci podpirali dosedanje gospodarje in njihovo gospodarstvo na mu-nicipiju, bo to čisto gotovo imelo žalostne posledice za marsikoga. Posebno za one na Travniku, Raštelju in Gosposki ulici, ker vsi trgovci v teh krajih žive od slovenskih okoličanov.
DR. NIKOLO MANDIČ NAMESTNIK ŠEFA DEŽELNE VLADE.
Sarajevo, 25. mraca. Cesar je Imenoval podpredsednika bosansko-hercegovskega deželnega zbora dr. Nikolo Mandiča za namestnika šefa deželne vlade. Namestnik šefa deželne vlade je nalvlšjl civilni uradnik Bosne In Hercegov. In je neposredno podrejen šefu deželne vlade. V smislu deželnih štatutov je namestnik najvišji vladni zastopnik v deželnem zboru. Dr. Mandič bo odložil svoj mandat in prenehal tudi z advokaturo. V uradnem komunikeju se pov-darja, da je s tem prišel na eno naj-vlšjih mest v deželi domači sin, s čemur se je izpolnila največja želja deželnega zbora. Toda njegovo Imenovanje nikakor ne pomeni poznejšo parlamentarizaciio deželne vlade.
SKRB ZA OBRTNIŠTVO.
Sarajevo, 25. marca. Sarajevska vlada se je sporazumela z dunajsko in ogrsko vlado v svrho podpiranja bosansko-hercegovsklh obrtnikov, da bi prišli do večje izobrazbe, sprejeti v ogrska in avstrijska učilišča. Sarajevska vlada ustanovi več štinpendij.
NEMŠKI CESAR V BENETKAH.
Benetke, 25. marca. Danes zjutraj je dospel v Benetke italijanski kralj In se podal takoj na krov »Ho-henzollern«, kjer se je sešel z nemškim cesarjem. Potem so imeli kosilo, katerega se je udeležil tudi zunanji minister.
KRIZA NA ANGLEŠKEM.
London, 25. marca. Angleški vojni minister Seely je izjavil v spodnji zbornici da je podal demisijo. Asqulth je dejal, da demlsije ne sprejme.
London, 25. marca. V Belfastu je prišlo do spopada med unionisti in irskimi nacionalisti. Več oseb je bilo ranjenih.	\
ŠTRAJK V ITALIJI.
Rim, 25. marca. Italijanski železničarji so predložili vladi nove zahteve, ki bodo vlado stale 50 milijonov lir. Če vlada ne ugodi bo v aprilu splošni štrajk.
Damske žalne obleke (kostume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred škofijo 19.	99—x
Motorno kolo
NECKARSULM 21|2 HP.
Proda se po jako nizki ceni. Naslov pove Anončna ekspedicija Hočevar.
Kako se pljučne bolezni, duši ji vi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 388 pri Pragi (Češko).
Dva krepka učenca
sprejme takoj proti primerni začetni plači tovarna zamaškov
Jeli:f*in d M«?.
Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Delikatesna trgovina v Ljubljani sprejme
mr učenko.
Kje pove upravništvo tega lista. Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica E ar neto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjaiu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu,
preč. duhovščini i. dr. velcuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglnšcvanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Edina primorska tovarna dvokoles
*T ribuna"
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup.
Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
2T. Ba/tjel
Gorica, Stolna nllca štev. *—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
Kadilna garnitura!
Eleganten, izborno vporafcen vžigalnik s 6 rezervnimi kamni, ki zadoščajo za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 1‘50, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorfei‘stras8e J 39/25.
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
Danajska cesta štev. 20. 14II81	Kolodvorska ulica štev. 18,
exiT2 s-jlne tarve, lsax"fcolixi©j, xxi©,vec itci,
tfcTa tfro-torL-s La. decelo.	XTa, drobiio i». d.etoelo.
iBIIIM—M—BBS
. SANATORIUM • EMONA
i ZA-NOTRANJI-’ -IN-KJRURGICNE -BOLEZNI. / I	PORODNIŠNICA.
f j LJUBLJANA• KOMENSKEGA-ULICA 4 j
I SLF-ZDfWNIK:PRIHAi^lui DRFR.DERGANC
Tukajšnja podružnica neke prvovrstne in najbolje vpeljane inozemske zavarovalne družbe za življenje sprejme
2 potovalna uradnika
ki morata biti representativna in v stroko dobro vpeljana. Plača stalna in visoka. Ponudbe ie pošiljati na poštni predal 23.
Konlekcifa
*. za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke	R.	MIKLAUC —---—----
SP ..Pri Škofu“ -S
V
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Poseben cdčtelelc v prvem nadetrcpjvi. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
DVOBOJ. Budimpešta, 25. marca.
Šef
»Mag. Hirlapa« Marcus se Je danes bil s pištolo s predsednikom provin-cijalnih žnrnalistov Szavojem, Sza-vov ie dobi! na obraz poškodbe.
t Slov« vodsGo !
staroznane trgovine jestvin in koloniJ'’^neBa blaga
Anton Mihelič
Trst, Boj»n št. 8
(tik rojanske cerkve)
se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
_ni■ m
Krasne moderne hlače
za samo- K 6-50 iz najboljšega jesenskega ali spomladanskega Sevi-jota, najnovejSi kroj, elegantne in zajamčeno trpežne, v pristnih an gleško pisanih vzorcih oddam za Blepo ceno, da vpeljem mojo firmo povsod in v vseh krogih priporočim. Hlače so prikladne, zdelane od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ene take hlače za poskušnjo za sarng K 6‘50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge. Pošilja proti naprej vplačilu ali po povzetju Delo po meril
Export ARNOLD WEISS, Wien VI Gumpendorferstrasse 189 25.
Modistinja
Minka Horvat, st^bft.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
ss
Za 39 kron -
Dobe se pri Bernatovlč, Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double raglan v vseh velikostih in barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, enovrstni ali dvovrstni gumbi, moderne hlače solidne barve, modni piket gilet ali polsvileni in lahki fini klobuki v vseh barvah.
Za 29 kron.
PoVršnik za dečke, raglan Hubertus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ali dolge hlače, imitirane usnjate hlače, klobuk ali čepico marine ali športno.
Za 19 kron.
Otročji površnik marine Sacco ali Hubertus Costim, kratke hlače v vseh barvah, separatno hlače, klobuk ali čepico.
Za 33 kron.
Za dame modni angleški kostum (tango fasona) ali pol dolgi paletot, športno pleteno jopico, spodnje ali gornje krilo, bluzo in športno čepico, hišna halja kreton ali pol delain.
Za deklice */« ceneje, za manjše polovico ceneje. Nepremcčljive dežne drap-pla^« 5ea ^am<‘ in gospode od 1«* kron mapref.
Nadalje vse v najfinejši vrsti za dame in drage volje na deželo znanim odjemalcem brez povzetja na izbiro po priznano čudovito nizkih cenah.
Postrežba tožna in solidna.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovid, Ljubljana, Glavni trg 5.-6.
Telephon 132.