Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 S£OVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-08, 40-03, «0-04, 404)8 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik« Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Duna j 24.797 Li pra va: Kopitarjeva ulica štev.b Slovenska obletnica 525 letnica ustoličenja slovenskih vojvod Dne 18. marca 1. 1414 je bil zadnjikrat slovesno slovensko ustoličen na Gosposvetskem polju na Koroškem Nemec Eruest Železni za slovenskega vojvodo po običaju starih Slovencev še iz poganskega časa. Od tedaj je poteklo že 525 let — in ostal je samo spomin na knežji kamen v celovškem muzeju ter vojvodski prestol na polju pod najstarejšo slovensko cerkvijo Gospo Sveto, obdan z železno ograjo. Pred petindvajsetimi loti — ob poltisočletnici svetega spomina — se je ves slovenski narod hotel zbrati na Gosposvetskem polju ob tem kamnu svoje davne mogočnosti in ve-Ijaštva, in od tam razmakniti teme nad našo zibelko in našo zatemnelo slavo — toda sila in svetovni požar 6ta uničila željo po novem ustoli-čenju slovenskega duha na prestol slovenskih pra-dedov, za katerim ni več vstala zarja prvotne svobode. Zdaj počiva kamen kot kamen na polju, ne seda več nanj ne domači kmet in ne tuji gospod, da bi prisegala v slovenskem jeziku na postavo, staro tisočletja, na svet si>omin edinstvenega prvotnega prava, kakor ee je v vsej Evropi ohranil samo v spominu slovenskega naroda. »Koroško vojvodsko ustoličenje nima para na svetu,« je pisal francoski sociolog Bodin in Slovenec dr. Mal piše v svoji najnovejši nemški razpravi: »V vsej neslovanski Evropi iščemo zastonj podobnosti s karantanekim vojvodskiin ustoliče-njem... kakor tudi stoji edinstveno v zgodovini primer, da se ustoličuje izven cerkve in v ljudskem, v tem primeru slovenskem jeziku, kajti drugod so se ustoličenja vršila s cerkvenimi obredi in v latinščini.« Vse to je dokaz za izredno starost slovenskega obreda, ki sega prav po teh znakih sodeč v davno, še pogansko preteklost Slovencev, ko so na odprtih zborovanjih, na staro-slovanskih »večah«, po svoji volji izbirali svoje gospodarje, tedaj še iz svojega plemstva, ga vprašali po poreklu, po njegovi osebni svobodi, in ga zaprisegli, da bo nepristransko delil pravičnost vsem, čuval vdovo in sirote in ostal do konca zvest svoji obljubi! In šele nato mu je svobodni kmet, človek iz ljudstva, odstopil svoj knežji kamen, kamor se je usedel on, ki je oblast dobil samo iz ljudstva, da jo uporabi za ljudstvo! Čudovito lepa simbolika, ki je zrastla iz osnov slovanskega ljudstva in slovenske stare pravde, in se tako zrastla s slovensko zgodovino in pravnim čutom, da je na isti način tudi zaprisegal ne samo svojo peščico slovenskih vojvod, temveč tudi tujca, kateremu je dajal oblast nad seboj, tudi Nemca, tudi Čeha (Otokarja), do zadnjega Ilabs-buržana 1.1414. »\Vindischcr rede sol er phlegen,« pravi stara rimana kronika o tem obredu: v slovenščini je slovenski kmet izročal tujemu vladarju oblast nad seboj, v slovenščini mu je izbranec moral zaščititi pravice, v slovenščini je tožil svojega vojvodo pred cesarjem in v slovenščini 6e je moral vojvoda zagovarjati! Slovenščina je bila ob-čevalni jezik na koroškem dvoru še tudi potem, ko vojvoda sam ni bil več mož naše krvi. »Boge te primi gralva Venus,« je lep pozdrav iz tistega časa in listih razmer, in »boge te primi« so gotovo tedaj Karantanci vzklikali tujcem, ki so si jih izbrali za svoje gospodarja in ki so boleli priseči na njihovo staro pravdo! Ali ni na ta stari edinstveni način bilo izpričano naziranje, da oblast izvira iz ljudstva in so jo poznejše redakcije, ko so peljali ustoličenega kneza tudi v cerkev, potrdili z resnico, da je oblast od Boga, dana zato, da vladar ščiti ljudstvo, ki mu vlada? Koroško ustoličenje je čudovit dokaz prvotne slovenske demokracije, soudeležbe na oblasti in celo sodnika nad vladarjem. Ljudski glas — je v osnovi tega obreda, in ljudski izberi se pokori boritelj sam z vso voljo in zvestobo. In prevzematelj oblasti od ljudstva priseže na svetinje naroda, ki mu vlada in spoštuje njegov jezik tako, da mu da vse pravice svobodnega jezika, da, celo uradnega, kajti on se prilagodi jeziku pokrajine, ki ji vlada. Pol tisočletja in več je že, kar je slovenski narod ob svoji narodnopolitični zibelki zaprisegal po svoje svoje vladarje in odslej je bil pol tisočletja odpahnjen od vladajočih krogov ter je rastel in se razvijal v ljudskih plasteh, dokler ga 1.1018 zopet ni postavilo tja. kjer je bil na koroškem dvoru že pred tisočletjem: kot jezik tistega, ki prihaja med nas kot vladar in nas pozdravlja v našem jeziku in prisega, da bo čuvar naše stare pravde! Zato je spomin na ustoličenje koroških vojvod po starem slovanskem običaju in v slovenskem jeziku tako velik dogodek v slovenski zgodovini in ima tako veliko narodno politični pomen, da spada resnično med najsvetlejše podobe naše zgodovine, vredne, da jo vsak naš človek hrani v svojem srcu kot dokaz na soudeležbo pri vladanju tudi takrat, ko smo vabili in prevzemali tuje kneze, da nam dele pravico, čuvajo naše življenje in spoštujejo naš jozik. Toda tako je bilo še pred pol tisočletjem — odtedaj pa je tudi običaj sam šel v pozabljenje, ne v pozabljenje pri narodu, ki ga je izumil in ljubil, temveč pri tistih, ki so se po njem vezali na našo pravdo in je niso več imeli namena spoštovati v vsej polnosti. In ko so 1. 1800 prodali posestva tistemu slovenskemu kmetu iz Koroškega, ki je imel od pamtiveka dolžnost, predajati oblast novoizbranim knezom v imenu ljudstva, je bila s tem še bolj simbolno poudarjena zgodovinska tragika slovenskega svobodnega kmeta izpred tisočletja, ki je utonil v germanskem morju in bankrotiral pod nespošto-vanjem stare demokracije, glasu iz ljudstva. Knežji kamen je danes samo še spomin, spomin na svobodnega kmeta slovenskega rodu, ki Poljska in Madžarska srečni da sta dobiii skupne meje V Karpatski Ukrajini pa boji še vedno trajajo Varšava, 17. marca. AA. Pat. Časopisje soglasno pozdravlja vzpostavitev skupne poljsko-madžarske meje. »Poljska Z b r o j n a«, organ poljske vojske piše, da je skupna meja vzpostavljena kakor je to zahtevala zgodovinska tradicija obeh prijateljskih narodov. Naj bi poljske in madžarske roko, ki se krepko stiskajo na skupni meji, ostale večno združene.« »E x p r o s s P o r a n y« objavlja članek, v katerem pravi: Vzpostavitev skupne poljsko-madžar-ske meje je bila sprejeta z velikim in iskrenim navdušenjem na Madžarskem in na Poljskem. S tem je uresničena življenska zahteva zunanje politike Madžarske, ki jo je Poljska vedno cenila in aktivno podpirala. Neredi, ki so neprestano divjali v Karpatski Ukrajini, so zdaj prenehali. Tako zdaj poljsko-madžarsko mejo moremo imenovati ne samo mejo zgodovinske pravice, pač pa tudi mejo reda. Madžarski poslanik v Varšavi je dal uredniku »Express Poranya« izjavo, v kateri poleg drugega pravi: »16. marec je zapisan z zlatimi črk a-miv naši zgodovini. Sen naših očetov je uresničen. Ponovno smo sosedje. Poljsko-madžar-slca meja ni bila nikdar krvava meja, pač pa meja sodelovanja v miru in prijateljstvu. Pomena današnjega dne ni mogoče dovolj poudariti. Politične, kulturne in gospodarske vezi, ki se bodo zaradi skupne meje še bolj utrdile, bodo postale še prisrčnejše. Ta zgodovinski dogodek nam odpira nove možnosti za sodelovanje Budimpešta, 17. marca. AA. Pat. O priliki vzpostavitve skupne poljsko-niadžarske meje je kr. namestnik Horthy poslal predsedniku poljske republike Moscickemu brzojavko tel vsebine: V tem zgodovinskem trenotku, ko na poljsko-madžarski meji madžarski vojak daje roko poljskemu vojaku, pošiljam vam in polj-r skemu narodu svoj prisrčni pozdrav. Toplo želim, da ta čvrsta zveza postane v duhu naših tradicij podlaga za naše miroljubno sodelovanje in da zagotovi srečno bodočnost naših dveh držav. Romuni vkorakali v Karpatsko Ukrajino Bukarešta, 17. marca. b. Zaradi sklepa in naredbe romunske vlado so danes prekoračile tudi romunske čete romunsko mejo in trenotno zasedajo romunske vasi v Karpatski Ukrajini. Kaže, da se je romunska vlada odločila za ta korak potem, ko je dobila obvestila iz Karpatske Ukrajine, da so tam zavladali veliki neredi, ki ogrožajo življenje romunskega prebivalstva. Berlin, 17. marca. AA. Havas. Karpatsko-ukrajinski tiskovni urad v Berlinu objavlja tole poročilo o sedanjem položaju v Karpatski Ukrajini. En madžarski oddelek je dobil včeraj ukaz, Grb papeža Pija Xn. je na Gosposvetskem polju sprejemal za svojega oblastnika samo tistega, ki jo zaščitil njegovo pravdo in dvignil njegov jezik v veljavo, ki mu po božjih postavah pritiče: zdaj je ta kamen v celovškem muzeju, prelepljen z etiketo »Fiirsten-stein«. Mi pa se ob tem jubileju oziramo proti naši narodni zibelki z zavestjo, da smo kljub vsemu vendarlo zrastli v narod, v narod, kateremu ee čudi svet, da si je ohranil jezik, tudi če ga je že pred pol tisočletjem izgubil na vojvodskem prestolu, td da zavzame cesto, ki vodi iz Mukačeva do poljske mej ter hrib Verečki. Madžari so na la način razdvojili vzhodno in zahodno Ukrajino. Včeraj popoldne so nudili Ukrajinci uspešen odpor madžarskim četam, vendar niso mogli preprečili prodiranja Madžarov. Preteklo noč so Madžari zavzeli grad Vilki, 8 km proč od Iršave. Madžarske čelo so zavzele tudi Chust. Zdaj divjajo boji v zahodnem delu Karpatsko Ukrajine. Bukarešta, 17. marca. AA. Havas. Oborožene ukrajinske tolpe so zadržale na obmejni postaji Dragoš nedaleč od romunskega mesta Sigeta vlak s češkimi begunci. Pri tej priliki je prišlo do spopadov. Begunci, med katerimi je bilo mnogo žensk in otrok, so bili v zelo težkem položaju. V najkri-tičnejšem trenotku se je pojavil na letališču v Slatini češki kapetan pilot z nekaj vojaki in začel s strojnicami streljati na napadalce. Češki kapetan je letel nizko in so mu je posrečilo osvoboditi vlak, ki jo nato odpeljal v Romunijo. Bata v Romuniji Bukarešt, 17. marca. b. Včeraj je prispelo v Romunijo veliko število uglednih političnih oseb nosti iz Češkoslovaške, med njimi tudi znani češki industrijalec Jan B a t a. V Romunijo je prispel tudi bivši predsednik ukrajinske vlado monsignor Vološin. Bata je odpotoval naprej z letalom, medtem ko so nekateri višji uradniki njegove tovarno ostali v Bukarešti. Številni češki urad niki in častniki, ki so pobegnili v Karpatsko Ukrajino, se bodo vrnili nazaj v češke pokrajine Poziv dr. Hache Čehom Praga, 17. marca. AA. Havas: Dr. Hacha je snoči izdal po radiu poziv na češki narod. V pozivu pravi med drugim: V svojo veliko žalost vidim, da je bil moj strah utemeljen. Dogodki so pokazali, da je tisto, kar smo mislili, da bo rešitev, bilo dejansko samo kratko razdobje naše zgodovine. Prepustili bomo bodočim rodovom skrb za to, da doženo odgovornost. Čutim, da je naša dolžnost da sprejmemo sedanje razmere možato a prav tako tudi z zavestjo, da jo treba vse tisto, kar smo si pridobili v preteklosti, prepustiti bodočim rodovom. Nemčija je pristala, da nas zastopa nasproti tujini in dn nas bo branila na osnovi naših skupnih interesov. Našo notranjo varnost bomo pa zagotovili z našimi lastnimi organizacijami. Naše gospodarsko življenje ho v skladu z gospodarskim življenjem Nemčije. Hitler v Brnu Hitler se je iz Prage četrt ure razgovarjal z Mussolinijem Brno, 17. marca. AA. Danes dopoldne jc prispel kancler Hitler v Olomuc, zatem ko je obiskal one pokrajine, ki so bile že meseca oktobra priključene Nemčiji. Iz Olo.muca se je odpeljal v pokrajino Hanaka v hriboviti del Moravske, kjer 60 bile že včeraj prirejene navdušene manifestacije o priliki prihoda nemških čet. Ob 11 dopoldne jc prispel Hitler v okolico Brna, kjer ljudje povečini govore nemško. Ob 11.10 se jc Hitler z vlakom pripeljal na glavna postajo v B r n o , ki je bila svečano okrašena. Velika množica ljudstva je navdušeno pozdravila voditelja rajha. Vse mesto je bilo v zastavah s kljukastim križem. Adolfa Hitlerja so pozdravili na postaji vojaški poveljniki, gau-leiter Biirckel in namestnik dr. Seyss-Inquart, nakar se je Hitler odpeljal s kolo,dvora v mestni dom, kjer so ga sprejeli in pozdravili nemški zastopnik na občini in nemški zastopniki oblasti. Na vsej poti od postaje do mestnega doma je velika množica ljudstva, v kateri je bilo več tiso,č Nemcev iz V6e Moravske navdušeno vzklikala Adolfu Hitlerju. Nemški državni zbor 21. marca Berlin, 17. marca, c Nemški državni zbor se sestane 21. marca. Pri tej priliki bo imel državni kancler Hitler velik govor o zadnjih dogodkih. Hitler Mussolini Berlin, 17. marca. AA. Reuter: Tukajšnji krogi nočejo dati nobenih informacij o tem, kje je Hitler spal. Prav tako ni nobenih informacij o tem, kam pojde po obisku- Brna. V Berlinu se širijo glasovi, da je Hitler pred odhodom iz Prage govoril četrt ure telefonsko zMussolinijem. Horthy povabljen k Hitlerju London, 17. marca. AA. Havas: Po informacijah iz zanesljivega vira je Hitler povabil regenta Horthyja na obisk. (Na Madžarskem to vest zanikajo. — Op. ur.) Budimpešta, 17. marca. c. Tukajšnji politični krogi zanikajo vesti, ki pravijo, da bi regenl llorthy mislil odpotovati na obisk k Hitlerju. Maršal Goring o položaju Slovaške ^■MHMMMHHamaHMHMMni London, 17. marca. AA. DNB.: »Daily Mail« prinaša razgovor, ki ga je gcneralfcldmaršal Goring dal Wardu Priceu o novem položaju Slovaške. Goring je predvsem podčrtal, da bo Slovaška pod nemškim varstvom, da se pa ne bo priključila rajhu. Slovaška je popolnoma neodvisna država. Nemške garnizije pojdejo na Slovaško samo tedaj, če bo to zahtevala slovaška vlada. Dalje je Goring poudaril, da bodo Čehi deležni večje avtonomije, kakor so jo kdajkoli dajali sudetskim Nemcem. Čehi ne bodo služilj v nemški vojski in jih tudi ne bodo sprejeli v nemško armado. Da se odpravi nezaposlenost na Češkem in Moravskem, je Goring že dal nalog za več ukrepov, ki naj pomagajo zaposlit; delavce na Češkem. Goring je dalie izjavil, da se niirnberški plemenski zakoni ne bodo izvajali pri Čehih in mo-ravskih Judih. Ti zakoni se tičejo samo Nemccv, živečih v teb krajih. Glede na glasove, da je Nemčija že dolgo pripravljala zasedbo Češke, jc Goring poudaril, da je sam šele v soboto zjutraj izvedel, da je položaj na Češkem takšen, da je potrebno posredovanje Nemčije. Sidor — na dopust Praga, 17. marca. TG. Notranji minister Slovaške, bivši predsednik vlade, Karol Sidor, odhaja na enomesečni dopust, s katerega se — kakor pravijo — ne bo več vrnil na svoje mesto. Ministrski predsednik dr. Tiso je prevzel tudi ministrstvo nolratijih zadev. Kaj pišejo Italijani Musolini bo govoril 26. marca Rim, 17. marca. Danes priobčujejo tukajšnji listi prvo izjavo, ki se tiče dogodkov na Češkem in Slovaškem. Listi označujejo stališče Italije takole: Bilo je pričakovati, da sc ImmIo demokratično velesilo zaradi preobrata, ki se jo zgodil na ozemlju bivše češkoslovaško republike, razburile. Toda bilo bi nevarno in absurdno, čo bi se protivili oblikovanju novo Evrope, ki jo neizogibna posledica tega, du se je zrušil doživljenjski versaillski mir. Nobena sila nc ho mogla ustaviti posledic tega dejstva, ki bodo Evropi dalo novo lice. Govorjenje o napadu Nemčije na ČSR — pravi italijanski komentar — je neopravičeno, ker gre za usoden razvoj, ki je dozorel v položaj, v katerem so bili tako slovaški kakor češki politiki in voditelji države prisiljeni, da so postavili svojo zemljo pod varstvo Nemčije. Večno ponavljana fraza o neizprosnem germanskem pohodu na jug in vzhod — piše italijanski tisk — je prazno strašilo, marveč je dejstvo le to. da potem, ko je bil nemški narod osvobojen verig versaillsko pogodbe, prihaja sedaj do besede zgodovina in geografija ter gospodarstvo s svojimi naravnimi zahtevami. Kar so tiče Italije, spremlja obnovo Nemčije z najbolj živo simpatijo, ker to pomeni lo nov dobiček za velesilo osi in padec demokratičnih valut. Posebno v Franciji — tako pravi italijanski komentar — sc motijo tisti, ki menijo, da ho povečanje moči in vpliva nemškega rajha Italijo v njenih zahtevah do Francijo omehčalo. Italije nikakor ne bo mogočo ločili od Nemčijo, ampak ji jo razvoj dogodkov v Podonavju samo (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved. Hladno, jasno in vetrovno. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, nekoliko topleje. Zeinunska vremenska napoved: Na zahodu so bo spet pooblačilo, v vzhodni polovici pa bo jasno. Podnevi bo temperatura narasla, ponoči pa 1)0 precejšen mraz. ( Mirno kri in zaupanje! Dogodki zadnjih dni to kajpada močno vplivali na vso javnost. To je razumljivo. Ni pa razumljivo in ne pametno, če se v teh (asih nekateri ljudje dajo begati od najrazličnejših rac, ki jih nekateri drugi s posebnim namenom spuščajo v svet. Tako govoričenje ustvarja ozračje, ki ni zdraro. Naša narodna slovenska in naša jugoslovanska državljanska dolžnost je v tem, da ohranimo mirno kri ter zaupamo svojim roditeljem! Naš voditelj dr. Korošec je pred dnevi naročal, naj ohranimo mirno kri in popolno zaupanje v vodstvo. Dasi so časi resni ter svel okoli nas nemiren, vendar ni prav nobenega povoda za nepotrebno razburjenje, dokler ostanemo vsi državljani Jugoslavije trdni v svojem zaupanju v svoje vodstvo ter disciplinirani. S tem bomo tudi Slovenci najbolje dokumentirali svojo jugoslovansko državljansko in slovensko narodno zavest, da se ne damo niti vznemirjati od provokatnrskih govoric. niti ne kršimo mirnega dostojanstva, ki bodi označba vsakega jugoslovanskega državljana, kateri zaupa v Bogo, v j>ravico in v svojo državo. »Hrvatski Dnevnik« k Cvetkovičevemu govoru Zagrebški »Hrvatski Dnevnik« piše v članku med drugim tudi tole: »Novi predsednik vlade sprejema zamisel sporazuma, čeprav ni povedal, kako bo postopal. On se ne boji, da bi zobje boleli, če omenja hrvatsko narodno individualnost. Najsi bo to komu prav ali neprav, hrvatska narodna samobitnost je dejstvo. Ni se bal ugovarjati vsemu delovanju vseh teh 20 let, ker, če kdo reče, da je treba nekaj spremeniti, je to priznanje, da staro ni bilo kaj prida. Kar strašno je, če je treba tudi to naglašati. Pa je vendar treba, ker je v 20 letih to prvi glas od uradne strani, ki je priznal resnico. Sedaj gre za to, kaj naj se po tem priznanju zgodi. Omenjajo politične zakone... Vendar- čeprav nihče izmed nas ni zoper to, da bi se uveljavile bolj svobodne in pametne politične postave, to vendar še ne bo rešitev hrvatskega vprašanja. To vprašanje bi tudi še potem ostalo nerešeno, ko bi postave bile uveljavljene, (iora gorja bi se zaradi novih političnih postav še ne podrla, čeprav bi delo pri podiranju te gore bilo nekoliko olajšano. Treba pa je začeti hitro delati in s svojimi silami odstraniti vsakršne grede in ovire. Danes je čas tehnike, ko se nebotičniki zgrade v nekaj mesecih. Treba je le napeti vse sile ter vsako 6tvar postaviti na svoje mesto, treba je napraviti načrte ter začeti delati.. .< » Pogledi v prihodnjost« V črnogorski Podgorici izhaja list »Zeta«. Ta list je te dni prinesel članek, v katerem njegov sotrudnik poroča o svojem pogovoril z g. Vilder-jem, ki je eden izmed ozkih sodelavcev g. dr. Mačka v SDK. List pravi: »Vlada g. Cvetkoviča je bila sestavljena za to, da pripravi, če ga že ne reši, hrvatsko vprašanje. Nič pa ni bilo povedano, kako naj se to vprašanje reši. Od današnje vlade se najprej pričakujejo politični zakoni. Dr. Maček je dal svoje pogoje in predloge za ureditev hrvatskega vprašanja. Zato l>i kar ne bilo mogoče verjeti, da bi se to vprašanje ne moglo skoro in končno rešiti. Belgrajska združena opozicija ni dosledna svojemu programu. Njeni zastopniki so šli v skupščino. Zemljoradniška stranka se je izločila in danes že sama za se javno nastopa. Ko bi belgrajska združena opozicija in vsi narodi v Jugoslaviji bili kompaktni in bi z nami složno sodelovali, bi se stvari drugače razvijale. Dobro je, ker je g. Cvetkovič dovolil svobodo tiska... Pogled v prihodnjost je sijajen ne le za Hrvate, marveč za vse nas v jugoslovanski državni skupnosti, če vlada g. Cvetkoviča ostane zvesta odstopu peto-rice ministrov in svoji izjavi, kar pomeni, da je konec taktiziranja in da se je začelo iskreno splošno narodno sporazumevanje. Pomen javne besede Belgrajska »Samouprava« od 17. marca pod gornjim naslovom med drugim takole piše: »Vlada g. Dragiše Cvetkoviča, ki je prišla na upravo te države z veliko in pomembno nalogo, je podala že viden dokaz svoje iskrene želje, da v javnem življenju dovoli več svobode. Tiskovni zakon, ki je delo diktatorskih rfžimov, se danes najsvo-bodneje izvršuje. Kot posledica tega danes vstajajo v vseh listih politični stolpci in pisanje listov o vseh perečih vprašanjih je danes mnogo svo-bodneje kakor je bilo nekdaj. To je napravilo dobro razpoloženje v vsej javnosti in časnikarji ne prikrivajo svoje hvaležnosti in priznanja današnji vladi, ker je omogočila več svobode javnemu mnenju, s čemer bo mnogo doprineseno za hitrejši in boljši sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev ... V preračunski obravnavi je predsednik vlade in notranji minister omenil tudi tiskovni zakon ter naglasil, da bo vlada čim prej predložila sodoben in svobodnejši tiskovni zakon.« Budakovo stališče o sporazumevanju Kakor smo že poročali, je na Hrvatskem začel izhajati nov tednik »Hrvatski Narod«, ki ga ureja dr. Mile Budak. V zadnji številki piše med drugim dr. Budak o sporazumu tudi tako: »Vprašanje je docela enostavno: Hrvati vedo in čutijo, kaj hočejo, a Srbi natančno vedo, po čem Hrvati hrepene. Vsakršno izmotavanje, modrovanje in zavlačevanje raznih vlad ni nič drugega ko sleparija in ponesrečen j>oskus zapeljevanja. Niti mi ne želimo slepariti Srbov, niti nas Srhi ne morejo preslepiti. Dobro uinevani interesi enih in drugih zahtevajo največjo odkritost in jasnost, pa bomo vsaj v glavnih vprašanjih kaj kmalu na jasnem.« — Stvar bi bila j>o mišljenju uglednega dr. Bu-daka res tako preprosta in enostavna, ko bi srbsko ljudstvo in srbska javnost res vedela, v čem je jedro tega vprašanja. Je pa stvar taka, da je treba rešitev vprašanja na obeli straneh psihološko pripraviti, če nočemo, da bi bilo vse prizadevanje zaman. Največja težava niso tehnične izvedbe sporazuma, pa nai si bi tehnična stran bila še tako težavna, najtežja ovira nacli rešitvi je obojestranska psihoza nezaupanja, ki je posledica grehov vseh 20 let. Kaj zahteva volja ljudstva Če kdo govori danes o neobhodni nujnosti, da se hrvatsko vprašanje temeljito in brez odloga reši, se mora obenem zavedati, da je to vprašanje zahtevalo tako rešitve že od samega začetka. Hrvatsko vprašanje bi sc bilo moralo temeljito in vsaj v svojih načelih končnoveljavno rešiti, ko se je debatiralo in sklepalo o naSi državni ustavi. Da pa je takrat ostalo nerešeno in da se je v ustavi proti volji Hrvatov in Slovencev uzakonilo načelo, ki v bistvu nasprotuje narodnemu stališču in zahtevam Hrvatov, kakor tudi Slovencev, tega so v polni meri in izključno krivi ravno tisti, ki danes najbolj glasno poudarjajo neodložljivo nujnost hrvatskega vprašanja in menijo, da bi mogla sploh vsa po svoji naravi zapletena vprašanja našega državnega sodelovanja biti zdaj rešena kar v štiri in dvajsetih urah, medtem ko v dobrih petnajstih letih niso storili ničesar, da bi se ustvarila podlaga za tako sodelovanje, ampak so sporazum onemogočali in v ta namen posegli celo po diktaturi. Tega ne poudarjamo zaradi tega, da bi obtoževali preteklost, katere ni mogoče izpremeniti, ampak da se zavrnejo v prave meje tisti elementi, ki so to preteklost premišljeno ustvarjali ter so krivi vseh težav sedanjega trenutka, pa bi hoteli sedaj igrati nekako prvenstveno vlogo pri gradbi novega srečnejšega stanja v naši državi, ko je po zaslugi hrvatskega in slovenskega naroda ter njune neprekinjene, čeprav v metodah nekoliko različne borbe uresničen moment, da se skupno državno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev postavi na novo, našim razmeram edino ustrezajočo podlago. Ne glede na to, da stranka, ki nima , ne po svoji miselnosti, nc po številu svojih pristašev, nobene korenine v hrvatskem in slovenskem ljudstvu, ni moralno legitimirana, da pri reševanju tega vprašanja ima kakšno odločujočo vlogo, je treba spomniti dosedanje dosledne nosilce tako zvanega jugoslovanskega integralnega unitarizma, da se še danes načeloma niso odrekli temu svojemu stališču in da je program JNS ostal neizpremenjeno na tej podlagi, ki po svojem bistvu samem nasprotuje rešitvi hrvatskega vprašanja po želji in volji naroda. To je menda tako jasno, da ni treba še posebič dokazovati, kako ne more nihče koristno sodelovati pri ureditvi našega notranjega problema, kdor slej ko prej v načelu izpoveduje to, kar rešitev tega problema, ki izključuje vsak enostranski diktat, onemogočuje. Jasno je, da ima vsak pravico in možnost, da kakor koli že doprinese k ustvarjanju in izboljšanju ozračja, v katerem se ustvarja sporazum, naj bo po- I tem njegova najintimnejša miselnost več ali manj v ' neskladu s tem, kar je naravna življenjska podlaga in edina možnost resničnega in korenitega ter trajnega sporazuma v naši državi. Vloga takih činiteljav pa more biti samo več ali manj pomožna. Bilo bi pa proti vsem pravilom normalnega političnega življenja in delovanja, če bi pravi in edini tvorci takega sporazuma ne bili tisti, ki so bili po svojem programu vedno načeloma zanj in 60 se zanj prizadevali in ki imajo tudi pretežno večino v ljudstvu naše države. Bilo bi pač komedija, ne pa resno delo zavednega naroda, če bi se pri takem delu zamenjala vloge, tako da bi tisti, ki so bili proti sporazumni ureditvi naših notranjih odnosov v smislu demokracije in ljudske samouprave ter so bili iz strahu pred popolnim bankrotom prisiljeni le po njim neljubih in neprevidenih okoliščinah in razvoju naših razmer na edino pravilno pot, da se skušajo prilagoditi novemu položaju, postali na pozomici prvi akterji. Tega še nikoli ni bilo in bi tudi pri nas bila naravnost krvava ironija. S tega ed:no pravega stališča ni težko pravilno oceniti govorice in prizadevanja tako imenovanih unitarističnih elementov, ki hodijo sedaj okoli v obleki spokorjenega volka, da bi se osnovala njim in njihovi neutešljivi želji po oblasti ali vsaj po nekem deležu na njej, »koncentracijska vlada«, ki da je v sedanjem trenutku neobhodna potreba. V sedanjem trenutku so, kakor očividno kažejo vsa dejstva in razpoloženje vsega ljudstva v naši državi, naj je narodno opredeljeno srbsko, hrvatsko ali slovensko, dani vsi pogoji, da se vprašanje naših notranjih medsebojnih odnosov reši pravilno, pravično in pošteno ter nujno, kakor to zahteva čas, ki potrebuje močne in složne Jugoslavije, ki bo spoštovana in bo imela važno besedo v svetovnem dogajanju kot najmočnejša država na Balkanu. Koncentracija narodnih sil pa je že podana po zakonito izrečeni in dejansko že davno obstoječi volji srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, čigar volja bi se bila morala in mogla že davno uveljaviti, če bi je ne bili s silo in dejanskim nasiljem ves čas tlačili ravno oni elementi, ki skušajo izrabiti sedanji trenutek za to, da zopet pridejo do oblasti ali si pripravijo pot do nje ter zopet kom-plicirajo položaj, ki je na sebi popolnoma jasen: da se ustvari resničen, temeljit in za vse strani, kakor tudi za državno celoto koristen sporazum po zastopnikih srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, ki so od tega naroda moralno in legalno pooblaščeni, da to delo izvršijo. To so: Dragiša Cvetkovič, dr, Maček in dr. Korošec. 0 čiričevem govoru in vlogi Slovencev Zagrebški »Obzor« od 16. t. m. prinaša dolg članek o naši notranji politiki, kjer med drugim veti, da se vladi mudi s preračunom, ker je l. april pred vrati, ko bo novi preračun moral stopi l v veljavo. Nato pa pravi: »Ko se to izvede, bo vlada imela dovolj časa, da se loti svoje posebne naloge: hrvatskega vprašanja. Ob preračunski obravnavi je bilo mnogo političnih govorov Ni mogoče oporekati, da so nekateri govori bili zanimivi, nekateri so naglasili nove momente z ozirom na naše notranje razmere, kar je zlasti prišlo do izraza v govoru predsednika vlade gosp. Cvetkoviča in v govoru prosvetnega ministra gosp. Ciriča. Ta je pobijal nekatera mnenja poslancev Momčila Jankoviča in Jovana Raduloviča, ki slovita kot člana nekake male skupin«* ki je ostala okoli dr. Stojajlinoviča. Toda, besede g. Ciriča so odgovor vsem' Ifsfim, ki ' se ne" morejo pomiriti s tem, da je treba prenehati s preteklostjo ter postaviti novo podlago za odnošaje med hrvatskim narodom, srbskim narodom in slovenskim narodom. Zato je ta govor tako sodoben in splošno važen. Gosp. Cirič je izrecno naglasil, da kot član vlade dobro ve, da je glavna in prva dolžnost sedanje vlade, da ob dvanajsti uri reši odnošaje med Hrvati, Srbi in Slovenci ter da je to vprašanje obstanka Jugoslavije. Kdor pozna razmere in skrbno pazi na razvoj zunaj v svetu, ta se bo gotovo soglasil z besedami ministra Ciriča .. Vsak dan je dragocen. Vemo sicer, da 6e čez noč ne da rešiti ves sklop vprašanj, ki so na dnevnem redu. Vendar, če iskreno želimo pravilno rešitev odnosov med Hrvati, Srbi in Slovenci, ne sme biti nikakih težav, ki bi onemogočale, da se takoj začno. Sicer je mogoče naglašati to ali ono oviro, . ki je napoti hitri rešitvi, vendnr, če ne bi bilo teh ovir, bi tega vprašanja sploh ne bilo v današnji važnosti.« Nato list pravi, da se je hrvatsko vprašanje in sploh vprašanje naše notranje ureditve zapletalo zgolj zaradi tega, ker se je rešitev odlagala. Nato pravi, da je sicer res, da v tej skupščini ni zastopnikov Hrvatov, ki bi bili mogli povedati svoje zahteve. »Vendar — naglaša »Obzor« — »je znano, kaj dr. Maček hoče, kako je mogoče do njega priti in z njim začeti stvarne dogovore ... Gosp. Cvetkovič je pokazal prožnost, kakršne niso imeli njegovi predniki... Kdor bi na srbski strani skušal preprečiti pravilno rešitev perečih političnih vprašanj, ta bi stvarno največ 13 in pol milijona za ureditev Sotle Belgrad, 17. marca. m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril glavni načrt za regulacijo reke Sotle od Figarjevega mostu do Ramborja v revidiranem preračunskem iznosu 13.600.000 din. Načrt določa razširitev obstoječega rečnega korita in zgraditev nasipa vzdolž korita. (Nadaljevanje s 1. strani) v prid. ker pomeni tako politično, kakor predvsem vojaško okrepitev osi Rim—Berlin kot poglavitnega činitelja v Podonavju, da so Evropa na novo zgradi. Čim več mej izgine — pravi italijanski tisk — in z njimi neizogibni spori, tem večji so izgledi za trajni mir. Zato Italija samo pozdravlja, če sc je pogasilo ognjišče sporov in nemirov v osrednjem Podonavju. Pod vodstvom svojega duceja pričakuje Italija, da sedaj pride njen trenutek. Rim, 17. marca. Mussoliniji je odredil, da se morajo v četrtek 23. marca zbrati v Rimu zastopniki vseh fašističnih organizacij Italije v veliki uniformi z orožjem in zastavami. Tega dne se bo namreč praznovala 20 letnica ustanovitve fašistične stranke in se bodo v Rimu vršile tozadevne slovesnosti od 23. do 2(5. marca. Po vsej Italiji se bodo fašisti in ljudstvo sploh zbrali na glavnih trgih, da poslušajo govor M u s-solin i ja, ki bo govoril na lorumu Mussolini 2 6. marca. Ta govor napeto pričakuje ves svet, ker bo Mussolini pojasnil svojo slalisče glede sedanjega mednarodnega položaja. Mussolini ni bolan Budimpešta, 17. marca b. V inozemstvu so se razširile vesti o bolezni italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Biidimpeštan-ska oddajna radio postaja je včeraj te vesti zanikala kot nptofne. Poročajo, da je Mussolini popolnoma zdrav in da opravlja vsak dan redno svoje državniške posle. Slovaški poslanik v Berlinu Bratislava, 17. marca. A A. DNB. Zn slovaškega poslanika v Berlinu je imenovan minister Čer mak. škodoval srbskim interesom... Jasno je, da je temeljni problem te države v ureditvi odnosov med hrvatskim in srbskim narodom. Toda »Obzor« je vedno naglašal ter naglaša še danes, da je potrebno, da pri reševanju perečih vprašanj sodelujejo tudi zastopniki slovenskega naroda. Pač pa je zadnje dni »Obzor« ugotovil, da Slovenci pri urejevanju teh odnosov med Hrvati in Srbi ne morejo biti jeziček na tehtnici, a »Hrvatski Dnevnik« je včeraj pravilno omenil, da Slovenci ne morejo biti razsodniki v tem pogledu. To je bilo treba reči, da vemo, čigava je odgovornost v zelo važnih dogodkih, ki nas čakajo.« K tem besedam bi mi dodali zgolj to misel, da legitimnim zastopnikom slovenskega naroda nikdar ni prihajalo na misel, da bi pri urejevanju medsebojnih odnosov med Srbi in Hrvati igrali kakega razsodnika. To je izključeno že po tem, ker je slovenska stran že v volivnem boju javno naglašala potrebo takega sporazuma, ki bo zanj večina Hrvatov, katere bo zastopal dr. Maček, ki bo zanj večina Slovencev, katere bo zastopal dr. Korošec, ki bo zanj večina Srbov. Ta večina je na vseh treh straneh ugotovljena. O kakem razsodniku pri takem postopanju ni in ne sme biti govora. Ali je sporazum ali ga ni. Pač pa slovenski narod mora zanimati notranja ureditev države in hoče pri tem sodelovati ne le zaradi države same, ki smo tudi Slovenci njen bistven del, kar želimo Minister dr. Ružič danes v Ljubljani Belgrad, 17. marca. m. Nocoj je odpotoval v Ljubljano pravosodni minister dr. Ružič v spremstvu šefa oddelka za Slovenijo v pravosodnem ministrstvu dr. Bizjaka, namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani, da se udeležita proslavo 50 letnice obstoja društva »Pravnik«, ki bo 18. t, m. v Ljubljani. Senat - skupščina Belgrad, 17. marca. m. V senatu je finančni odbor nadaljeval z razpravo o preračunih zunanjega, notranjega in pravosodnega ministrstva. K posameznim preračunom so podali poročila resorni ministri. Popoldanska seja je bila namera-vana ob petih. Zaradi sestanka poslancev kluba JRZ, kateremu so prisostvovali tudi senatorji JRZ, se je pričela šele ob 7. Sledila jo razprava o socialnem. trgovinskem in kmetijskem ministrstvu. Na jutrišnji seji bo finančni odbor razpravljal o vojnem ministrstvu in ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo. S tem bo finančni odbor končal svojo delo in sestavil poročilo za plenum senata, ki bo v torek. Belgrad, 17. marca. m. Skupščinska seja se je začela ob 10 dopoldne. Predsednik je sporočil, da je na dnevnem redu razprava o poročilu za prošnje in pritožbe. Ker prošnje, o katerih bi moral plenum razpravljati, niso šle skoz predpisano zakonsko proceduro, je zaradi tega predsednik v sporazumu z vlado predložil, da se točka stavi z dnevnega reda. Predlog je bil soglasno sprejet in t tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Osebne novice Belgrad, 17. marca. m. Na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani so napredovali: v 4-1 za svetnike inž. Boris Osusov, inž. Franc Fonzak, inž. Franc Sedlak; v 4-2 za svetnika inž. Stanko Šubicj v 5. skup. za svetnike inž. Rudolf Lavrič, inž. Jože Završnik, inž. Dragotin Maričj za inšpektorje Fr. Šircel, Vladimir Gomilšek, Ivan Bregant, Alojzij Perhavec; v 6. skup. za višje kontrolorje Frančišek Lovrač, Frančišek Čekal, Franc Janežič, Anton Vergel, Stanislav Rutcr, Metod Kopitar; v 7. skup. za kontrolorje Franc Marolt, Janez Kušar, Albin Perkavec, Ivan Glavč, Marcel Jenčič, prometni uradniki 8. skup.; Edvard Kralj, Stanislav Ober-eigner, Jakob Babnik, Boris Gregorka, Ludvik Mlakar, tehnični uradniki 8. 6kup; Antonija Polo-nac, Pavel Pintar, administrat. uradnika 8. skup. Pri glavnem železniškem ravnateljstvu so napredovali: v 5. skup. za inšpektorje Franc Bajec, Franc Škof, Franc Caplar, višji kontrolorji 6. skup.j v 6. skup. za višje kontrolorje Mihael Saiovic. Vladimir Vavpotič, Avguštin Jereb. Razpis za skladbo vojaške koračnice Belgrad, 17. marca. AA. Ministrstvo za vojsko in mornarico je razpisalo skladbo vojaške koračnice, ki bi odgovarjala potrebam vojske pri defiliranju čet pri paradah. Te tekme v komponiranju se morejo udeležiti vsi glasbeniki iz naše države in bodo tekmovali pod temi pogoji: Koračnica mora imeti dva dela. Začetek koračnice iz tria more biti brez uvoda. Orke-stracija mora biti takšna, da bo ustrezala sestavu naših vojaških .godb. Koračnice bo pregledala in ocenila žirija, ki jo določi ministrstvo za vojsko in mornarico. Najboljše delo bo dobilo nagrado 3000 din. Elaborat-partituro in glašoVfe za instrumente je treba poslati ministrstvu za vojsko in mornarico, in sicer referentu za glasbo. Skrajni rok je do 1. junija 1939. in hočemo ostati, marveč tudi zaradi nas samih, v kolikor se notranja ureditev tiče naših kulturno in gospodarsko političnih zahtev. Upamo, da v teh vprašanjih Slovenci ne pridemo navzkriž ne s Srbi ne s Hrvati, ker sicer bi ne bilo sporazuma, ki pa je državna zadeva Slovencev, Hrvatov in Srbov — torej vse Jugoslavijel Kaj je Italija storila za izboljšanje zemlje in osamosvojitev kmeta Od 1. 1929 do danes, to je v enem desetletju, ko je izšla tako zvana Lex Mussolini, je storila Italija ogromen korak naprej v izboljšanju (bonifikaciji) vsega svojega ozemlja od Alp do rta 1'assaro v južni Siciliji. To se je zgodilo v smislu programa, ki ga je bil Mussolini razložil že lela 1919, ko še ni bil na krmilu države, v svojem »Popolo dTtalia«, kjer je postavil za eno glavnih nalog italijanske države po vojni, da poveča svojo žitno proizvodnjo tako, da ho postala popolnoma neodvisna od inozemstva, kar pomeni tudi njeno politično osamosvojitev. Osamosvojitev kmeta To delo, ki je že v 10. letih rodilo nepričakovane uspehe, ne pomeni samo povečanja žitne ploskve italijanske zemlje, marveč tudi zvišanje poprej tako nizke življenjske ravni italijanskega poljedelca, ki se iz sužnja na kmetiški veleposesti izpreminja počasi v svobodnega gospodarja. Ta kmet je danes postal tudi zadrugar v ogromni mreži zadružnih organizacij, ki prepletajo danes vso Italijo. Temu kmetu, ki je danes po velikem delu še najemnik v tako zvani »mezzadriji« — to je način, po katerem najemnik na gospodarjevi zemlji, ki se deduje od roda v rod, neomejeno uživa polovico vsega pridelka — je država zgradila na izboljšanem in na novo pridobljenem rodovitnem zemljišču lastne hiše in gospodarska poslopja ter mu pod najugodnejšimi pogoji preskrbela poljedelsko orodje in živinski inventar za prvo silo. Od tega je v zvezi z drugimi uredbami pričakovati narastka prebivalstva, kar je eden glavnih namenov Mtissolinijeve državne politike sploh. S tem gre vzporedno odkrivanje in izkoriščanje rudnih ležišč ter socialna politika, ki objema vse stanove v korporativni državi, ki je sedaj dobila tudi celotno korporativno ustavo in parlament, ki se v kratkem zbere na zasedanje in bo dal državi čisto novo lice. To delo politične in gospodarske osamosvojitve države daje seveda že samo na sebi ogromno dela milijonom prebivalstva, industriji in inženirjem, ki grade ceste, na-makovalne prekope, jezove, mostove, umetna jezera, električne hidrocentrale, vodovode in elek-trovode pod vodstvom državnega podtajništva za integralno bonifikacijo, ki izvaja Mussolinijevo postavo. Izboljševalna dela se raztezajo od Alp, oziroma od doline Pada po vsej Furlaniji čez, nekdaj popolnoma zamočvirjeno 1'ontinsko ozemlje notri v Kalabrijo in Sicilijo do Sardinije ter se je razširilo do Istre na severu, kjer je državni tajnik Tassinari te dni otvoril nov vodovod ter solišča (saline), ki so izpremenjena v plodno zemljo. Na tej površini se je v desetih letih zgradilo 34.425 hiš in 43.962 gospodarskih poslopij ter hlevov, v katerih je 252.491 glav goveje živine. Vseh glavnih mest in vasi je 68, glavna so Littoria, Sabau-dia, Pontinia in Aprilia, dve mesti, Arsia in Car-bonia, sta nastali v zapadni Istri ob ustju Itaše, kjer kopljejo premog. Skoraj 7 milijard lir Od leta 1870 do leta 1938 je Italija za izboljšanje zemlje izdala vsoto 7 milijard in 282 milijonov lir, od katerih je samo fašistični režim, ki vlada od 1. 1922. dalje, izdal 6 milijard in 579 milijonov, od teh 5 milijard in 185 samo v času od 1928 do danes, ko velja Lex Mussolini. Vsa ta vsota je dejansko investirana na vseh 28 in pol milijonov hektarjev poljedelske in gozdne zemlje italijanske države. 1. julija 1938 so bila javna dela izvršena na 2 milijonih in 592.119 hektarih, končno izboljšanih pa je bilo 900.000 ha. Od tega je 325.000 ha posejanih z žitom. Cest je na tem ozemlju bilo zgrajeno do danes 10.800 km, nainakovalnih kanalov 17.527 km, jezov 3737 km, glavne vodovodne cevi pa merijo 608 km. 1. februarja 1939 je bilo pri izboljševalnih delih zaposlenih 18.613 delavcev, delovnih dni pa so je za vse melioracije v zadnjih 16 letih porabilo 153,540.220. Delo izboljšanja italijanskega zemljišča ln osamosvojitve italijanskega kmeta se bo v bodoče nadaljevalo s še večjo vnemo, kakor je napovedal Mussolini te dni. Številke in podatke, ki smo jih navedli, pa ne vpoštevajo izboljševalnih del. ki jih je začrtal Mussolini v afriških kolonijah, kjer so z izvajanjem tega načrta v velikem obsegu začeli že letos. Belgrad, 17. marca. m. Iz Črne gore poročajo o 6ilnih snežnih zametih. Zaradi snežnih žametov je ustavljen skoraj ves promet. Belgrad. 17. marca. m. V Belgradu je bil danes letni občni zbor Zveze medicincev kraljevine Jugoslavije. Ljubljanske medicince je zastopal me-dicinec Lojze Korzika, ki je imel predavanje o zdravstvenem slanju slovenskih medicincev in o potrebi spopolnitve medicinske fakulteto v Ljubljani. J Chamberlain in Daladier o zadnjih dogodkih DAME IN GOSPODJE! ELEGANTNO MODO ZA POMLAD IN POLETJE 1939 VAM BO POKAZALA VELIKOMESTNA MODNA REVIJA V PONEDELJEK 20. t. m. OB Vi 9. URI ZVEČER IN V TOREK OB Vi 5 URI POP. IN 9. URI ZVEČER V VELIKI DVORANI KAZINE NAJNOVEJŠI MODELI DAMSKE IN MOŠKE MODE. VEČERNE OBLEKE, PLAŠČI JERSEY. PROMENADNE, KOPALNE OBLEKE ITD. MODELE PREDVA1 A.IO INOZEMSKI MANEKINI SOUVAN-Co SODELUJEJO TVRDKE: I. STEGNAR IN V. SEUNIG SALON MODE ZA DAMO IN GOSPODA RADI VELIKEGA ZANIMANJA SI PRESKRBITE VSTOPNICE V PONEDELJEK V TRGOVINI SOUVAN NA MESTNEM TRGU. — SEDEŽI OD DIN 6'- DO DIN 25-, K 50 letnici društva »Pravnih" Strnjena armada marljivih slovenskih pravnikov bo jutri slavila 50-letnico svojega društva »Pravnik«, ki je postalo pravo ognjišče vsem pravnikom, tako znanstvenikom, kakor tudi praktikom. Bilo je pred 50 leti, ko so naši pravniki ustanovili svoje društvo, da v njem goje pravilno narodno-pravno kulturo in literaturo. Postali so pravniki tolmači prava in branitelji naših pravic. Društvo se je začelo kljub velikim zaprekam lepo razvijati in je takoj stopilo na dan s svojim strokovno-znanstvenim glasilom »Pravnik«. Glasilo je prvo leto urejeval dr. Razlag in po 50 letih se je ta pravna revija razvila na prav razveseljivo visoko stopnjo. Po vseh ljubljanskih knjigarnah in založbah so prirejene skromne razstave, ki nam kažejo vsa dela in vse letnike »Pravnika« in so ponekod v izložbah izobešene tudi slike društvenih predsednikov. Prvi društveni predsednik je bil ljubljanski odvetnik in deželni poslanec dr. Fran Papež od 1889 do 1892. Sledil mu je kot drugi predsednik državni poslanec dr. F e r j a n č i č Andrej od 1893 do 1906. Kot tretji predsednik je vodstvo društva prevzel od 1907 do 1931 bovitelj za slovensko univerzo, bivši deželni poslanec in odvetnik dr. Majaron Danilo. Njemu pa je sle-v dil kot IV. in sedanji pr^dsednj^. »Pravnika« dr. iur. in dr. hon. c. Metod' D o I e n c. Prav lepo, a tudi burno zgodovino ima »Pravnik« za seboj v dobi 50 let. Kdo se ne spominja ostrih borb za pravice slovenskega jezika na sodiščih in pri drugih oblasteh? A društvo se je poleg borb posvetilo tudi mirnemu, pravnoznan-stvenemu delu ter je gojilo v prvi vrsti pravilno slovensko pravosodje in izrazoslovje. Na tem polju ima »Pravnik« nevenljive zasluge. Čast slovenskim pravnikom in njih društvu, da so narodu priborili dostojno mesto v javnosti. Kaj pomeni za človeka, da se more svobodno braniti pri sodiščih v materinem jeziku, to ve ceniti samo tisti, ki je okusil grenkobe tujega jezika, ko mu tolmač njegove domače izraze lahko napačno tolmači! To je že marsikdo občutil na svoji koži tako pred kazenskimi kakor civilnimi tujimi sodniki! Ko takole človek pregleduje letnike »Pravnika«, mu je milo, da spozna, koliko truda in naporov so včasih imeli uredniki in člankarji, da so objavljali jedrnate, klene in krepke pravne razprave iz vsr>h področij sodne in javne uprave. Društvo »Pravnik« je in bo 50 letnico svojega žilavega obstoja proslavilo na skromen, a dostojen način v vzpodbudo mlademu naraščaju. Društvo je za 50 letnico izdalo prav lepo spominsko knjigo, ki jo je uredfl doc. dr. Rudolf Sa-jovic in katere izdanje je zelo omogočil društvu vedno naklonjeni g. ban dr. Marko Natlačen, ki je nakazal za tisk spomenice podporo 10.000 dinarjev. G. ban pa je društvu še pred tem omogočil z znatno podporo izdajo mnenj k načrtu Akademikom Aleksandrove univerze! Težak svotovno politični položaji, v katerem se je čez noč znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest. Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališča, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje. V tem trenutku združena slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze slovesno izjavlja, da ee v interesu narodne solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem. V Ljubljani, 16. marca 1939. SKAD Danica — DSKA Savica JNAK Edinstvo — Slovenski klub JNAD Jugoslavija — AK Straža AKD Kladivo — SKAD Zarja S ODLOŽILI BOSTE i > zimsko suknjo Potrebovali boste nov površnik 3 S in KPveita novo obleko. - HIhro. ki Vam ho a • ustrezalo po kakovosti, barvi in ceni dobile prt „ | BRATA VLAJ, W0lf0va 5. S 8A8A8A8A8ABA8A8A8^A8A8ABA8A8A8A8A8A8A8A8ABA8A8A 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. I Odbor Fantovskega odseka Sv. Peter ponovno poziva vse člane, da se udeleže v nedeljo, na praznik sv Jožefa, skupne sv. maše in skupnega sv. obhajila, ki bo od sedmih zjutraj v farni cerkvi. Opozarjamo n« raislavo osnutkov za sten-ike slike za bansko palačo v Jakopičevem pavi- enotnega občnega državljanskega zakonika, ki so bila podana in nato zbrana na diskusijskih sestankih društva »Pravnik«. Že pred vojno je društvo izdajalo razne zakonike. tej nalogi pa 6e je »Pravnik« z vso vnemo posvetil po vojni v zedinjeni Jugoslaviji. Zakonike izdaja v čisti, pravilni slovenščini in ga vodi načelo, da morajo biti zakoniki, ki jih izda društvo, vsaj že 3 leta uporabljeni v praksi. »Pravnik« je pred leti izdal kazenski postopnik (delo univ. prof. dr. Dolenca in Maklecova), izdan je dalje civilnopravni postopnik (doc. dr. Rudolf Sa-jovic). Za tekoče leto pa namerava društvo izdati epohalno, a v vsakem pogledu praktično izdajo celokupnega delovnega in pokojninskega prava v dveh knjigah, obsegajočih do 900 strani. To delo bo obsegalo vse pravne vire, ki urejajo in določajo po«aniezna službena razmerja med delodajalcem in delojemalcem, tako delavsko zaščito in delavsko zavarovanje. Obseženi bodo vsi v poštev prihajajoči zakoni, vse različne uredbe, tako uredba o gospodinjskih pomočnicah, novinarska uredba, uredba o minimalnih mezdah itd. Delo bo obsegalo tudi druge uredbe, ki se nanašajo na higienske in tehnične ukrepe, na delovni čas, o zaposlitvi inozemskih delavcev, probleme narae-ščenskega zavarovanja in pravilnik o bratovskib skladnicah. To veliko izdajo zakonov in uredb uredita doc. dr. Stanko Bajič in dr. Janko Kosti, namestnik ravnatelja Pokojninskega zavoda. Društvo »Pravnik« se je zadnja leta s svojim sistematičnim in vztrajnim delom zelo razgibalo in razmahnilo tako, da šteje sedaj že nad 900 pravih in za društvo živih članov. Društvo pa le nekaj teži in tišči! S svojimi skromnimi sredstvi, ki jih večji del žrtvuje glavnim, idealnim smotrom, ne more vzdrževati kakega večjega društvenega lokala, kjer bi se člani mirno sestajali. Svojo obširno knjižnico hrani d. pr. v 4 velikih imr:fh v bobah okrajnega sodišča ljubljanskega. Odborove seje pa so v gremijalni dvorani ljubljanskega apelacijskega sodišča, ki jo je iz ljubeznivosti dal na razpolago predsednik dr. Adolf G o 1 i a. Pomembna okolnost je dalje, da eo prav ob 501etniški proslavi 3 društveni člani na visokih položajih, tako je dr. Jakob K on d a predsednik stola sedmorice v Zagrebu, dr. Štefan Sagadin predsednik državnega sodišča v Belgradu in dr. Rado K u š e j rektor ljubljanske univerze. K današnji slavnostni seji, ki bo ob 6 v magistralni dvorani, se je priglasilo do 150 odličnih predstavnikov, zastopnikov visokih oblasti in raznih korporacij. Osebno se bo udeležil slavnosti tudi pravosodni minister g. dr. RuZič. Slavnostni govor bo imel ljubljanski podžupan dr. Vladimir R a v n i h a r. Potek seje bo oddajala ljubljanska radio postaja. Ijonu. Redko nalogo, pokazati markantne momente iz naše domače zgodovine v monumentalni kompoziciji je reševalo 11 natečajnikov in so doseženi rezultati nad vse razveseljivi. Razstava bo odprta le še do ponedeljka 20. marca. 1 Vojaški razpored se bo priobčeval zamudnikom v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. samo še v nedeljo, 19. marca t. 1., od 8 do 9, nato pa se bodo spiski izročili poveljstvu vojaškega okrožja, ki bo uvedbo kazensko postopanje proti vsem obveznikom in lastnikom prevoznih sredstev, ki se priobčitve razporeda ne bi udeležili. 1 Pustolovščine Toma Sawyerja v kinu ITnio-nn. Vsi, ki so videli ta film so polni navdušenja zanj. Mladina občuduje v njem junaštva mladega Toma Sawyerja in njegovih tovarišev, odrasli pa gledajo v filmu sebe in svoja mladostna leta. Toliko globokih in plemenitih čustev, toliko lepote in srčne dobrote že dolgo ni vsebovalo in predo-čevalo katerokoli filmsko delo kot ravno film »Tom Sawyer«, ki je visoko odlikovanje na mednarodni filmski razstavi na Lidu pri Benetkah po pravici zaslužil. 1 Jean Lacroin govori dane« 18. t. m. ob 18.30 v Knjigarni akademske založbe (Šelenburgova 4, dvorišče) »O sodobnih francoskih revijah«. Vstop prost. I Elegantna miniatura žepna izdaja Prešerna 250 strani vezano v usnje z zlato obrezo samo 20 dinarjev pri Akademski založbi (Šelenburgova 4. dvorišče). Novo!! 1 V Stritarjevi ulici štev. G v Ljubljani, pri frančiškanskem inostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Za moške obleke — damske obleke; plašče, kostume kupit' najugodneje pri J e I o č n i k & S i m o n č i č - Ljubljana - Pred Skotijo 13. 1 Slab ribji trg. Ze tretji teden piha huda burja na Gor. Jadranu in zato je ribolov prav slab. Posledica je, da je zadnje tedne ljubljanski ribji London, 17. marca. Nocoj je imel ministrski Sredsednik Chamberlain v svojem voliv. okrožju irniinghamu govor, v katerem ee je dotaknil zadnjih dogodkov v srednji Evropi in tudi označil stališče do njih. Svoj govor je zaključil z besedami, ki so obenem tudi program angleške vlade: >Ne verjamem, da bi bilo na svetu kaj še tako dragocenega, česar bi jai ne bil pri-pravlejn žrtvovati, da se ohrani mir. Toda ene vrednote pa ne morem vključiti v to žrtev, namreč svobode, ki smo jo stoletja uživali in ki je nikdar nikomur ne bomo odstopili. Nisem pripravljen, da bi Anglijo spravil v nove, nedoločene obvesnosti. Vendar pa bi rad poudaril, da ni mogoče napraviti večje pomote kakor misliti, da se angleški narod ne bo z vso svojo skrajnostno silo udeležil odpora, če bi ga kdo izzval in bi bilo treba braniti svobodo. Ko to izjavljam, sem prepričan, da mi ne pritrjujejo a polnim srcem samo moji lastni rojaki, ampak da mi pritrjuje ves angleški imperij, kakor tudi vsi narodi, ki mir najvišje cenijo, a ki postavljajo svobodo svojega življenja še višje kot mir.« To Chamberlainovo izjavo so vsi zborovale! pozdravili z dolgim ploskanjem. V začetku svojega govora se je ministrski predsednik dotaknil najnovejših dogodkov in je o njih dejal, da so bili tolikega obsega, da so potisnili vsa druga vprašanja v ozadje. »Imam občutek,« je dejal Chamberlain, >da bi vi radi od mene izvedeli, kakšno stališče angleška vlada do njih zavzema. V podrobnosti se ne bomo spuščali, vendar pa lahko rečemo, da je svetovno javno mnenje po teh dogodkih bilo hujše prizadeto kakor po kakršnihkoli drugih dogodkih, ki so se pripetili, odkar jo v Nemčiji na oblasti se- Na Jadranu vse mirno Rim, 17. marca. (Štefani.) Po inozemstvu so se razširili glasovi o nekakšni akciji v Albaniji. Vsi taki glasovi so brez vsake podlage, razširjeni z očividnim namenom, da se škoduje miru na Jadranu. Bratislavo za Kosice? Bratislava, 17. marca. Danes so sc tukaj razširile vesti, da bo Slovaška mesto Bratislavo morala morda izročiti Nemčiji, Koseče pa, ki jih je lani v novembru zasedla Madžarska, bi prišle nazaj pod Slovaško. Po Bratislavi že govore, da Madžari izpraznjuje-jo Košice. Nemci v Bratislavi se že pripravljajo, da bodo sprejeli nemške čete, ki so že po vsem Slovaškem in branijo vse slovaške meje ter so zasedle med drugim tudi Piesta-ny in nekatera bratislavska predmestja. V političnih krogih s poudarkom naglašajo, d a je odslej Poljska, izvzemši kratke romunske, litvanske in madžarske meje, že vse naokrog obdana od Nemčije in sovjetske Rusije. General Sirovy v Pragi Bratislava, 17. marca. AA. DNB poroča, da se general Sirovy v nasprotju z nekimi poročili mudi v Pragi in da ga je včeraj sprejel vodja Hitler v avdiencu Celje c Ne pozabite si še danes kupiti v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici vstopnice za I. orodne tekme ZFO, ki bodo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, in za popoldansko akademijo. c Protituberkulozna liga v Celju ni sprejela osnutka ponudbe Higijenskega zavoda. Včeraj smo na kratko poročali o seji upravnega odbora Proti-tuberkulozne lige v Celju, na kateri se je posebno mnogo razpravljalo o osnutku ponudbe Higijenskega zavoda Protituberkulozne lige, da bi prispevala k vzdrževanju Protituberkuloznega dispanzerja v Celju, ki ga upravlja Higienski zavod. Upravni odbor je osnutek ponudbe odklonil, ker PL v Celju itak prispeva za vzdrževanje dispanzerja, daje tudi vsako leto večje vsote za zdravila in zdravljenje svojih podpirancev. Upravni odbor je na stališču, da PL v Celju, ki dobiva podpore od občin, podpira potrebne v svojem področju. V osnutku ponudbe Higijenskega zavoda je točka, po kateri naj bi PL dala ves denar na razpolago Ili-gijenskemu zavodu. Upravni odl>or je mnenja, da denar, ki bi ga dala HZ, ne bi služil izključno dispanzerju v Celju, temveč bi bili tega deležni tudi drugi dispanzerji. Na seji je bilo odobrenih 13 podpor po 100 din za dobo treh mesecev. Nato je bil izvoljen ožji odbor za prireditev Protituberkuloznega tedna v Celju. c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek v risalnici državne meščanske šole v Celju predavanje o temi »Biološki pogledi na židovsko vprašanje«. c SK Jugoslavija sporoča vsem, da bo odpeljal avtobus iz Celja v Trbovlje v nedeljo točno ob 1 izpred kolodvora. Par mest je še prostih. c Z obrezovanjem hmelja so že pričeli. Po toplem vremenu zadnjih dni je hmelj že pričel trg slabo ali srednje založen z morskimi ribami, ki so postale sedaj v poetu mnogo dražje ko o ho-žiču. Včerajšnji dovoz morskih rib je dosegel okoli 250 kg, ko je drugače znašal tudi nad 600 in celo 1000 kg. Cene morskim ribam: eardelice 20 do 24 din (drugače 8 do 14 din), gince 18. cipli 24. šarge 30, palamide 26 do 30 osliči 32 din kg. Na trgu ie bilor tudi nekaj morskih pajkov, ki so bili po 20 do 25 din komad. Srednje je bil trg zalo-zen s sladkovodnimi ribami. Cene: domače postrvi 40, dunavske 24, ščuke 16 din kg. danji režim. Kakšne bodo posledice tega fretrosljivega javnega mnenja, danes ni mogočo prerokovati, toda prepričan sem, da bodo posledice daljnosežne. Angleška vlada še nima neknterih poročil, lato se mora o teh dogodkih previdno izražati. Ko bodo poročila popolna, bo tudi angleška vlada lažje izrazila svojo naziranje.« Pariz, 17. marca. Dane« popoldne je predsednik vlade Daladier predložil parlamentu zakon, s katerim dobiva vlada obsežna pooblastila, da bo mogla pospešili oboroževanje naroda. Pri tej priliki je imel Daladier daljši govor, v katerem je med drugim dejal sledeče: »Želim na najhitrejši način povečati moč Francije in podvzeti tudi nekatere korake vojaškega značaja, Francija mora hiti »možna, da v vojaškem pogledu prav tako hitro nastopa kot totalitarne države. Nadaljevali bomo svoje napore, da bo vsa država pridno pri delu. Vlada se bo sama umaknila, če bi sc izkazalo, da državi ni več v korist. Toda dokler je na oblasti, bo z vsemi močmi de-, lala na okrepitvi države obrambe. Še enkrat: ponavljam in poudarjam, da Francija ne bo odstopila niti najmanjšega koščka svojih pravic, niti najmanjšega dela svojega ozemlja, pa naj jo skušajo prisiliti k temu z nasiljem ali pa s prevaro. Francija je doprinesla velike žrtve za mir. Sedaj je prišel čas, ko mora biti močna, da bo pogledala nevarnostim v oči. Mi vsi ljubimo mir, ali ljubimo tudi svojo domovino in smo pripravljeni, da bomo vse drugo podredili službi domovino, ki nam jamči, da smo in da bomo ostali svobodni državljani.« Pri leh zaključnih besedah je vsa zbornica vstala in z vzklikom odobrila Dredloženi zakon o pooblastilih. Amerika bo opustila nevtralnost Washington, 17. marca. A A. Reuter: Roosevelt je sprejel časnikarje, in jim izjavil, da je razvoj dogodkov v Evropi pokazal potrebo, da sedanji kongres revidira ameriški nevtralnostni zakon. To vprašanje bi se moglo po Rooseveltovem mnenju urediti na sejah, namesto, da ga dobi na njegovo priporočilo kongres v obliki poslanice. Ko so ga časnikarji prosili, naj svojo izjavo pojasni, je Roosevelt časnikarjem dejal, naj preberejo njegovo poslanico z dne 4. januarja t. 1. Roosevelt je novinarje sprejel v navzočnosti pomočnika zunanjega ministra Sunnenja Wellsa. Nemčija Italiji ni nevarna Rim, 17. marca. A A. DNB. Današnja »Resto del Carlino« nastopa proti trditvam nekih tujih listov, da bi Nemčija mogla nekega dne postati nevarna Italiji. List pravi med drugim, da morajo vsi tisti, ki hi tako mislili, vedeti, da sloni os Rim—Berlin na neomejenem vzajemnem spoštovanju in na popolni medsebojni lojalnosti obeh velesil. Imamo prijatelja, pravi list, in s tem prijateljem pojdeino z ramo ob rami do konca. Na koncu pravi 1 i st, da ni Nemčija ničesar 6torila, da bi mogla Italija kakorkoli dvomiti o njej. Laval pojde v Rim Pariz, 17. marca. c,. Tukaj so se razširile vesti, da misli v Rim odpotovati že te dni bivši predsednik francoske vlade in zunanji minister Pierre Laval, in sicer ali kot francoski veleposlanik ali pa kot veleposlanik v izredni nalogi. Pierre Laval bi naj še! v Rim zato, ker je znano, da se je njemu v letu 1935. posrečilo doseči z Mussolinijeni takratni sporazum in je tudi osebni prijatelj Mussolinija. Zalo menijo, da bi bilo najbrž ravno Lavalu mogoče doseči podlago za zbližanje in sporazum med italijanskim in francoskim stališčem. lepo poganjati in nekateri so že celo pričeli z obrezovanjem. c Trgovcc Davorin bo najbrž oproščen. Včeraj je bila do 2 popoldne že tretja razprava proti celjskemu trgovcu Davorinu Golobu. L. 1936. je bil okraden, liinalu pa so ga obdolžili, da je vlom fingiral in tako prišel do zavarovalnine. Prišel je pred sodišče, ki pa ga je zaradi pomanjkanja dokazov takrat oprostilo. Proti Golobu so dvignili prah nekateri, ki so pričali v njegovo škodo, tako, da je bil ponovno aretiran in izročen sodišču. Včeraj je bila že tretja razprava. Številne priče so govorile olajševalno za Davorina Goloba, precej obremenjevalno pa je pričal upokojeni orožnik g. Zagradišnik. Golobov zagovornik je v enournem govoru utemeljeval Golobovo nedolžnost, navajal njegovo neo|>orečnost, izjave številnih prič ter predlagal sodnikom, da se komisijsko ugotovi po fakturah, če je imel g. Golob res kako množino blaga.. Sodišče je predlog sprejelo in bo vso zadevo ponovr.o dobil preiskovalni sodnik. O. Goloha so izpustili. Vse kaže, da bo g. Golob najbrže oproščen. Škofja Loka Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo na praznik sv. Jožefa zvečer ob 8 v Društvenem domu akademijo. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v soboto, 18. marca, ob 8 zvečer, v nedeljo ob 3 popoldne in ob 8 zvečer dva filma: »Gospodarji valov in viharja«, »Ljubezen maharadže*. Izredna predstava: Matineja, v soboto 18. inarca ob pol štirih. Spored isti, cene znižane. Kranj Predstojništvo mestne policije v Kranja poziva vse prebivalce občine Stražišče, da se v smislu uredbe o prijavljanju prebivalstva z dne 15. januarja 1930 (Uradni list 32:141 od 19. februarja 1930) prijavijo za bivanje najkasneje do 1. aprila 1935 pri tukajšnjem predstojništvu na policijski stražnici, kjer dobijo tudi potrebne tiskovine. N« prav lep način bo proslavilo tukajšnje de, lavstvo praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa. Ob 8 bo skupna sv. maša članov ZZD, po sv. maSi bo ob 9 veliko delavsko zborovanje v dvorani Ljudskega doma. Zvečer bo istotam delavska akademija i prav pestrim in novo zamišljenim spo« redom. K slovesnemu ustoličenju vojvod na Gosposvetskem polju n„„ iq „„... <]< t .. i. . , ... Dne 18. marca 1414 se je ustoličenje zadnjič izvršilo v starodavni obliki in t celoti. Ernest Železni. Še 1597 jo poznejši nemški cesar Ferdinand II. zasedel knežji kamen in dajal odgovore v slovenskem jeziku. A še 1651 je vojvodski kmet nastopil in zadnjič ustoličeval, čeprav le vojvodovega zastopnika. Še 1728 se je ustoličenje vršilo v — deželnem dvorcu v Celovcu. Tam je sedaj knežji kamen, šele 18<)0 je bilo prodano posestvo vojvodskega kmeta. Leta 1823 je umrl v Celovcu zadnji član njegove rodbine. A spomin na njeno zgodovinsko vlogo je bil še tako močan, da so ga na zadnji poti spremile velike množice Rajko Slapcrnik: Osnutek »ustoličenja« ki krasi iyO(«OQ Narod, skupščine v Belgradu. 1414 -1939 Gojmir Anton Kos: Osnutek »ustoličenja«, ki bo krasil reprezentančne prostore banovinske palače. Gosposvetski vojvodski prestol. Mladinski listi in Vrtec Med naso mladino so se v zadnjem času zelo razširili mladinski listi. To je prav hvalevredno in kaže tudi zanimanje staršev za vzgojo otrok. Najstarejši med temi listi je »Vrtec«, ki izhaja že 69. leto in ima za seboj prav lepo zgodovino. Saj 6o se v njem vadili naši najboljši književniki in priobčevali že tu bisere, ki še danes bleste v naši književnosti. Omenjamo samo Levstika, Zupančiča, Finžgarja, Ketteja, Murna, Bevka ... Pozneje se je »Vrtcu< pridružil še »Zvonček«. Kmalu po prevratu je začel izhajati v Ljubljani >Naš rod«, ki ga izdaja učiteljska organizacija in je nokak naslednik bivšega tržaškega »Novega roda«. Po zaslugi učiteljstva se je list zelo razširil in ima čez 20 tisoč naročnikov. Medtem pa za »Vrtcem« ni bilo nobene organizirane skupine, ki bi se zanj zavzela in bi mu pridobila primerno število naročnikov ter ustvarila materialno podlago za neoviran razvoj. Pri nizkem številu naročnikov pa tudi skrbni in zmožni uredniki niso mogli delati čudežev. V tekočem letu je prevzela »Vrtec« Slomškova družba in mu s požrtvovalnostjo \iči-teljstva in duhovščine pridobila zavidljivo število naročnikov. Zalo se je list tudi oblikovno in vse. binsko dvignil, kar mu vsi priznavajo. V jubilejni številki revije >Misel in delo« pa jo napisal urednik »Našega rodu« članek, kjer se zadeva ob »Vrtec«, češ da se nekateri ekstremno usmerjeni krogi poslužujejo pri agitaciji za »Vrtec« toliko sredstev, da ^že rode reakcijo, knr ne more kulturnega boja ublažiti.« — Kdaj, kje in kako se je to delalo, ne izvemo nikjer, čeprav objavlja »Učiteljski tovariš« vsako za-devščino glede »Našega roda«. Pač pa vemo to, da so nekateri ekstremno usmerjeni učitelji in upravitelji popolnoma ignorirali* Vrtec«. Vračali so vse izvode nI i pa so list dolgo zadrževali, ne da bi ga vsaj pokazali učiteljstvu in učencem. Na nekaterih šolah tudi niso hoteli določiti poverjenikov med učiteljstvom kot jih imajo drugi mladinski listi. Tam so morali to delo končno prevzeti kate-hetje. Kako je tako ravnanje v skladu z ne-pristranostjo, vzgojo in jezikovnim poukom, to je drugo vprašanje. Uprava ima na razpolago še več dokazov nepravilnega postopanja nekaterih res ekstremno usmerjenih krogov in bo to po potrebi še pojasnila širši javnosti. Vse pa kaže, da si hočejo nekateri po vsej sili kar prilastiti monopol naše mladinske književnosti in vidijo le svoje interese. »Vrtec« v novi obliki in založbi najtopleje priporočamo. Čim več bo naročnikov, tem laže ho tekmoval z drugimi slovenskimi mladinskimi listi, in bo svojemu starostnemu prvenstvu mogel dodati tudi kvalitetno. To pa je želja -vseh, ki ljubijo »Vrtevc«, Iz francoske književnosti Pri Grassetu v Parizu je pravkar izšla nova knjiga pisatelja J e a n a G i r a u d o u x a. Roman ima naslov »Choix des eluss: in je več mesecev izhajal že v .Nouvelle Revue Francaise«. Kritika poudarja, da je s to svojo knjigo dosegel Giraudoux višek svojega ustvarjanja, prav tako kakor bi naj drugi petdesetletnik Mauriac dosegel višek svojega dela z romanom »Les Chemins de la Mer«, ki je tudi izšel pred kratkim pri Grassetu. Giraudoux je izreden pisatelj sodobne francoske književnosti. Prekosil je vse, kar se tiče izražanja francoskega duha v obliki paradoksov. Poleg tega je G. velik mojster stila in jezika in bo zalo tudi dobrim poznavalcem francoskega jezika njegovo delo ostalo nekako zastrto, ker je v njem vse preveč podob in slutenj, ki tako rekoč sproti izhlapevajo v melodiji jezika in dikcije. Pred leti je G. vsako lelo napisal kako dramo, ki so vse imele močan uspeh na raznih francoskih odrih. Zanimivo pa je, da niti eno njegovo dramatično delo še ni prišlo na tuje odre. To hibo utemeljujejo prav s tem, da je G. premočan in prebogat v svojem jeziku in bi v prevodih njegova dela najbrž kar onemela, ali pa bi morala najti sebi enakega duha in jezik. V opravičilo tej zvestobi zgolj francoskemu duhu in jeziku pa omenjajo sedaj žo zaporedoma razni »augurji« francoskega literarnega življenja, da bo G prav kmalu postal člnn Francoske akademije. Prijatelje politične književnosti bo zanimalo, da je sedaj pri Plonu pravkar izšel tudi žo tretji del obširne monografije, ki jo je o pokojnem »apostolu miru« Aristidu Briandu napisal Georgos S u a r e z. Je to najobširnejše delo, ki je bilo o tem francoskem državniku izdano po njegovi smrti in obsega tri debele knjige. Prav tako jo v knjigi obdelan precejšen del vsega političnega in kulturnega življenja tretje republike, posebno pa obdobje po Dreyfussovi aferi in doba, ko se je francoska republika ločila od katoliške Cerkve. Kako zanimivo je to poglavje iz francoske politike, se vidi tudi iz tega, da jo Raymond llesse pri založbi Sorlot izdal istočasno še eno knjigo o Aristidu Briandu. Odlika te knjige pa je. da skuša vse Briandovo delo pokazati v luči sinteze. Prav tako so na francoskem knjižnem trgu izšla še naslednja dela: Ivan Loukach je izdal knjigo o Mtisorgskem pod naslovom »Le pauvre amour de Mussorgsky«; A 1 e x a n d r e A r n o u x je izdal zbirko esejev o Parizu pod naslovom »Pariš — sur Seine«; v zbirki »Naš stari Pariz« pa jo Emile Magne izdal knjigo o Parizu pod Ludvikom XIV. z naslovom »Images de Pariš sous Louis XIV.» . ^ Pri Bloud et Gay pa je M a u r i c e C a r 11 e že izdal knjižico o sedanjem papežu Piju XII. pod naslovom »Pie XII et la France«. Toscanini pri amerikanskom filmu. Sloviti italijanski dirigent Arluro Toscanini, nekdaj duša salzburškh glasbenih iger, se jo lansko jesen izselil iz Italije zaradi svojega idejnega stališča do fašizma. Živel bo odslej deloma v Ameriki, deloma po drugih državah, ki se kar trgajo za njegova dirigentska gostovanja. Wagnerjevo filmsko podjetje je Toscaninija že pred čnsom povabilo, da bi prevzel glasbeno vodstvo pri filmu »Zivljonie heroja«. Film bo prikazoval življenje in stvariteljsko veličino Beethovena — motiv in snov, ki je anie-rikanski film doslej še nI obdelal. Beethovena bo v filmu igrai sloviti Paul Muui, ZJiaia iz »Pasteurja«, »Vesti človeštva« in iz drugih mojstrskih del. Ker hoče podjetje dati filmu dostojno glasbeno-umetni-ško podobo, je prosilo za sodelovanje Toscaninija, ki je ponudbo sprejel. Film bo torej v vsakem oziru dovršeno in odlično delo. Največja ameriška knjižna nagrada je Pulli-zerjeva. Pullitzer je bil ustanovitelj časopisnega koncema »New York World« in ustanovitelj omenjene književne nagrade, katero je dobil ludi an-gieško pišoči Slovenec Adamič pred leti. Življenje mecena Pullitzerja bo tvorilo vsebino velikemu filmu, ki ga pripravljajo v Ameriki. Naslovno vlogo bo igral spet Paul Muni. Preorientacija revije: »Mercure de France«. Nič novega ni, da se kaka francoska revija prav pri osnovah preusmeri. Tako 6e je zgodilo pred 50. leti z »Revue dc dcux Mandes«, ko je prevzel uredništvo slavni Brunnctiere. Isto, se zdi, se dogaja sedaj z »Mercure de France«, odkar ji je vtisnil pečat svojega genija Georges Duhamel, velik prijatelj ubogih in iskajočih. Claudel je z cnako-mislečimi napisal knjigo: »Duhamel et nous, Ca-hiers dc la Nouvelle Journče 1938«, v kateri odkrivajo duha, ki ga lahko kristjani črpamo iz Du-hamclovih knjig. »Mercure de France« je bil prej naklonjen hi-storizmu in gnosticizmu, sedaj pa je dal prostor tudi verskim vprašanjem in verni, a vendar ostro kritični hagiografiji, Dvignilo se je zanimanje za verske ideie in estetom, kritikom, gospodarstvenikom, politikom sc je začel kazati nov človek, človek, ki ga žeja po soiritualncm, da celo po mističnem človečanstvu Hrepenenje po krščanstvu razodevajo ludi priznavajoči članki o Bloyu, preroku in mučeniku; o Claudelu, o Cardonnelu, ki jc edini izmed simbolistov, združil simbolizem z mistiko v duhu sv Frančiška Asiškega in ki je v vsej jasnosti razodel to, kar je bilo Baudclaireju in Mel-larmčju še bolestno iskanje. Tudi značaj romanov in novel ee je spremenil. Pogled je postal v znamenju novo nastopajočega metafizičnega realizma ostreiši, iskajoč, vprašujoč. Po vsem tem si pa nc smemo predstavljati, da bi bila popolr.oma racionalističnm delom vrata zaprta. Razodeva se pa skrb za zapadno-krščansko, humanistična-spiritualno kulturno. v Prst s svete gore ftip poslali na svetovno razstavo v New York. — Te dni se je na podnožju čeke legendarne gore f!ip v Polabju, ki leži sedaj na sami meji, zbrala velika množica ljudi z načelnikom Narodnega sveta min. prosv. Kaprascm na čelu, da izkopljejo grudo prsti in jo pošljejo na češkoslovaško razstavo v Ncw York. Ob tej priliki je imel minister dr Kapras lep in pomemben govor, v katerem se je spominjal daru amerikanskih Čehov o,h zidavi Narodnega gledališča, namreč zlatega kamna, zdaj pa iim Čehi vračaio grudo prsti s svete gore ftip, ki je vsakemu Čehu draga in polna spominov na junaški narod, ki tudi v katastrofah ne pada, ter daje vero v novo zmagoslavje. Poudariti hočejo tako Čehi s tem, da jim je ljubezen do rodne zemlje nad vse draga, da jo hočcio predali bodočim rodovom prav tako živo in da tudi izseljcnce v Ameriki spominjajo na narod po.d to goro, ki dela, živi in ljubi to njihovo zemljo. Tako bodo Čehi na simbolni način podčrtali svoja veliko ljubezen do rodne zemlje in poklonili svojim ameriškim rojakom najdražje, kar imajo in ki odtehta ziatc*: zemljo, češko zemljo, z vso slavno Jedinstvo (Belgrad) : Ljubljana V nedeljo ob 15.30 na igrišču SK Ljubljane. Predtekma za prvenstvo LNP Hermes : Jadran ob 13.45. SK Ljubljana obvešča ugledno občinstvo, da v smislu svoječasnega 6klepa in v zvezi s slabim gmotnim stanjem kluba znaša vstopnina v liginim tekmam: Stojišče: člani 10 din, nečlani 15 din, tribuna: člani 15 din, nečlani 25 din. Damske: članice 5 din, nečlanice 10 din. Ob tej priliki ponovno opozarjamo, da 6e sprejemajo priglasi v članstvo na igrišču in v klubovem tajništvu, Beethovnova ulica 9. Uradne ure v tajništvu dnevno, razen nedelj in praznikov, od 17 do 19. Članstvo uživa popust le, če se izkaže pri blagajni s člansko izkaznico. Brez te nima nihče pravice do znižane vstopnine, na kar prav posebno opozarjamo cenj. članstvo. SK Ljubljana ponovno prosi kakega dobrotnika, da bi sprejel na hrano brezposelnega aktivnega igralca. Blagohotna sporočila naj se odpošljejo na klubovo tajništvo, Beethovnova ulica 9, I. nadstr. Športne zanimivosti Krasen uspeh naših ping-pong igralcev v Kairu Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu so 6e naši igralci odlično držali. Že zadnjič smo poročali o uspehih naše reprezentance. Sedaj pa poročajo iz Kaira, da je med posamezniki dosegel Žarko Dolinar tretje mesto, skupaj z lanskim prvakom, ki je krčevito branil svoj naslov. Zadnji štirje igralci za prvenstvo posameznikov so bili: Poljak Ehrlich, Jugoslovan Žarko Dolinar, Anglež (bivši Avstrijec) Bergmann in Čehoslovak Vanja. V prvi borbi za finale je premagal Ehrlich Dolinarja z 21:12, 21:7, 21:15. V drugi borbi je uspelo Bergmannu, da je premagal lanskega prvaka Vanjo po ogorčeni borbi z rezultatom: 21:13, 22:20, 15:21, 15:21, 21:19. V finalu je Bergmann precej lahko premagal Ehrlicha z 21:7, 21:15 in 21:18, g čemer si je Bergmann (Anglija) osvojil svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1939. Na drugem mestu je Ehrlich (Poljska) in na tretjem Vanja (Češka) ter Žarko Dolinar (Jugoslavija). V finalni borbi žensk je Čehinja Depreti-sova premagala Nemko Pritzovo z rezultatom 21:19, 17:21. 16:21, 21:19, 2:18 in je s tem postala tudi ona svetovna prvakinja. Razgovor zagrebških in ljubljanskih nogometašev Na iniciativo zagrebških nogometnih krogov se bo vršil prihodnjo nedeljo v Ljubljani sestanek zagrebških in ljubljanskih nogometašev, da se pogovore o raznih aktualnih zadevah, ki se tičejo jugoslovanskega nogometnega športa. Zlasti se bo razpravljalo o znanem zagrebškem predlogu, o katerem so slovenski zastopniki povedali svoječasno le toliko, da hočejo počakati in da bi pomenil ta predlog, odnosno reorganizacija jugoslovanskega športa v smislu tega predloga finančni udarec za slovenske klube. Zate prideta v nedeljo v Ljubljano zagrebška zastopnika dr. Kraljevič in Kovač, da se pojasnijo nasprotja in nejasnosti. Naši tenis igralci se v Bordigeri odlično drže Na tenis turnirju je premagal Punčec Mitiča z rezultatom 6:1 in 6:4 in se je plasiral za finale, v katerem nastopi proti Nemcu Ilenkelu, Florija-nova pa se je po zmagi nad Madžarko Šomodgi (2:6, 6:4 in 6:2) plasirala za finale, v katerem nastopi proti Angležinji Šilerjevi. Pred tem je premagal Nemec Henkel Čeha Časko z rezultatom 9:7, 7:9 in 7:5. V doublu je premagal Punčec-Mitič Bilo-Belo 6:2, 6:4. PunČec-Florijan proti Rore-Rorer 6:1, 6:3 V drugem kolu pa so bili tile rezultati: PunČec-Florijan proti Bido-Dololi 6:2, 6:3, Mitič-Enropen proti Vodička-Graus 6:2, 6:3. Von Kramm preide med profesionale? Francoski tisk se mnogo bavi z znanim nemškim igralcem tenisa von Krammom in pravi, da bo šel med profesionale. Sedaj prinaša celo neko njegovo izjavo in francoski tisk pravi, da veruje v prehod Kramma med profesionale in to takoj po turnirju v Kairu. 26. redni letni občni zbor motokluba Ilirije Te dni eo se zbrali naši motociklisti-Ilirijani na svojem rednem letnem občnem zboru. Predsednik MK Ilirije g. Borštaar je pozdravil navzoče zborovalce kakor tudi zastopnike Žveze za tujski promet, Jugoslovanskega Turing kluba, predstavnika tiska, in otvoril občni zbor. V glavnih obrisih je opisal delovanje kluba v preteklem letu ter med drugim konstatiral veliko priznanje, ki ga ie Ilirija prejela s strani vrhovnega evropskega motocikliškega foruma FCMa. Ljubelj 1939 je določen in vnesen v Evropski športni koledar kot svetovna prireditev. S tem je »Ilirija« za svoje uspešno delo na Ljubelju tekom 8 let prejela najlepše priznanje.. Iz izčrpnega tajniškega poročila posnemamo, da jc bilo delo MK Ilirije v preteklem letu lares veliko; klub je tudi letos osredotočil vse svoje delo za izvedbo 25 letnega jubileja, a nadalje ga je vodila misel, da je treba dati tokrat tradicionalni ljubeljski prireditvi čim večjega poudarka. Vse svoje naloge je klub odlično izvršil. Uspeh letošnje ljubeljske prireditve je dal upravnemu odboru legitimacijo, da je zahteval za za naslednjo ljubeljsko dirko termin od FICMa, kar je v polni meri uspelo. Dalje je iz tajniškega poročila razvidno, da je MKI v najboljših odnošajih z vsemi Slov. motoklubi, katerim gre za resno delo na polju jugoslovanske motoristike. — Posebno zadovoljstvo je med članstvom vzbudila vest o pristopu nekaterih znanih motociklistov v klub. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo klubsko gospodarstvo vzorno ter je odstopivši odbor prejel pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z malimi izjemami, in sicer s predsednikom g. Borštnarjem na čelu. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, SPD in JZSZ 7. marca mt. Ratcle-Platnca STO m: —II), sončno, osojno 15 cm snega, aren, prisojno kopno. Planica-Slatna