505. štev.
V Ljubljani, petek dne ‘23. maja 1913.
Leto iv
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dr.n — tud! ob nedeljah In praznikih — ob t. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat ▼ Ljubljani t upravnlštvn mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	a
Telefon številka 118.	:n
te
a:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tn	Uredništvo in upravnifitvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi 8e pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plačil: potit vrta 15 v, osmrtnice, poslanti !n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem ',i>iašnr;i'i n:	pust. — Za odgovor je priložiti '.ir mi •>.
c:	Telefon Številka I1
Avstrija in Jugoslovani.
»Donnez — moi dcux lig-nes d’ un homnie, et je vous le ferai pendre.«
Kardinal Richelien.
Prvotna vloga avstro-ogrske države.
-Izrek kardinala Richeliena stavil sem namenoma na čelo tega članka, da opozorim gospoda državnega pravdnika na to, kako lahko je najti dovoli povoda za »obešanje« — v tem slučaju za konfiskacijo —, zadostuje prečitati si le par vrstic in — piscu in listu — je tiralnica za petami.
Predno začne podjetnik, ki lioče sezidati kako stavbo, pripravljati načrte. dovažati gradivo itd., mora predvsem vedeti kje bo to stavbo postavil in bo izbral prostor, ki odgovarja namenu zidave, odnosno mora skušati prilagoditi stavbni prostor temu namerni, ki najbolje odgovarja dotičnemu terenu. Nikdo ne bo stavil tovarne za led v goratih krajih, kjer ni dobiti vode in kjer bi se izdelovanje ne izplačalo.
Ustanovitelji avstrijske države morali so tedaj tudi imeti gotov namen in načrt, po katerem so razšir-jevali moč in razsežnost zadoblje-nega ozemlja.
Kaj je bil prvotni namen, kateremu naj bi Avstrija služila, je za naša razmotrivanja popolnoma irelevantno, vsaj glede Slovanstva in posebno glede Jugoslovanstva si gotovo niso obeteževali preveč svojega uma in vesti.
Vendar pa je morala obstojati vsaj fiktivna vez, ki je opravičevala obstoj države, ker brez te vezi bi Avstrija morala prej ali slej zgubiti ves svoj pomen za bodočnost.
Niti najkrutejši absolutizem in oborožena sila bi ne mogla zabraniti gotovih pokretov za osamosvojenje raznih grofov in plen^a, kateri vsi so bili gospodstva — in vlade — željffi.
Vez, ki naj bi spajala vse te nezadovoljneže in jim uklonila tilnik pred »višjo silo« izražujočo se v močni monarhiji, je bila začetkoma zelo primitivna in ie obstojala od 1. 1526. sem v odbrani proti navalu azijatskih plemen v srce Evrope.
Na ta način je Turčija nehote vtrdila in konsolidirala notranji u-stroj avstrijske države v — lahko rečemo — individuelnem obdobju feu-dalizma.
Istočasno pa je služila Avstrija kulturno kot posredovalka med Evropo in Orientom.
Cim Da je Avstrija zaflostila prvotni svoji nalogi in vtrdila svoje južne meje proti Turkom, je tudi ta primitivna vez zgubila na svoji privlačnosti; medsebojni interesi poda-
nikov mlade države pa niso bili tako močni zagotoviti državi nadaljni razvoj, morala je nastopiti duša celega ustroja, t. j.
državna ideja
pod drugo izrazitejšo obliko.
To pa ni bila lahka stvar, najmanj pa enostavna,
Oesia so rastla.toda enoje podpiralo drugo in si zopet odporovalo, dasi so bili vsi edini v tem, da država mora obstojati.
Toda bilo je treba odgovoriti na
— vedno bolj se pojavljajoče vprašanje — zakaj?
Določnega odgovora, ki bi zadovoljil vse avstrijske narodnosti in teritorijalne zahteve posameznih dežel pod habsburškim žezlom, ni bilo; eni so imeli en vzrok in drugi zopet drugi, dasi je obstojala še vedno potreba zadrževati politično Turke na Balkanu in kulturno vplivati na
— Vzhod.
Ta nestalna in vedna prememba državne ideje, ki naj bi spajala vse državljane radi njih samih in radi njihovih specifičnih interesov, se je končno pojavila v navidezno trajnejši formi, ki z ljudstvom in njegovimi interesi ni imela neposredno popolnoma nič skupnega.
V korist cesarstva in papežtva postavila si je država nalogo obrambe katolicizma ter sodelovala s svojim državnim aparatom pri reformaciji katoličanstva v XVI. in XVII. stoletni in to tudi pozneje pod načelom avtoritete cerkve, ki je baje mnogo trpela radi vedno bolj se pojavljajoče vede in modernega duha v obče.
Reakeijonarni elementi slavili so svojo zmago nad lučjo resnice in svo. bode in v katoliški državni ideji uvi-devali so ono spojilno vez, radi .katere naj bi obstojala velika, močna in silna država.
V tem jih je posebno podpiralo močno se razširjajoče luteranstvo severnih sosedov Avstrije .in heenot*-nost tnalih in slabih državic italijanskega polotoka.
Državna ideja je bila tedaj najdena in je trajala do vlade cesaria Jožef II., ki je razpustil samostane in jezuitske redove, pobral njihovo premoženje in je porabil v plodonosnej-še namene. Ta njegov — za napredno in svobodomiselno idejo važen — čin se imenuje — doba »jozefizma«, ki je trajala dokler ni polagoma zopet prišla — reakcija.
Narodnostna ideja.
V 19. stoletju, ko je pohod novih modernih idej otresal temelje držav, ko je narodnostna diferencijacija zavzela izrazitejše oblike in je ljudski glas zadušil individualnost oseb na političnem horizontu, pojavila se je tudi v Avstriji potreba po notranji konsolidaciji državnopravnih odno-šajev.
Nemčija je postavila temelje veliki federativni državi. Italija pa se je
pripravljala na narodno vstajenje in zedinjenje.
Mogočno je vihrala nemška in italijanska zastava kot viden znak narodnostne ideje, kot enotna, trajna in življenja in velikih činov zmožna državna ideja.
Kako mali smo bili mi avsrijski državJiani, ki take — vse navdušujoče ideje nismo mogli vzpostaviti sebi v ponos, prijateljem v občudovanje in sovražnikom v strah, na-pram Italijanom in Nemcem.
Burno 1. 1848. bilo je avstrijskim narodom kot tolažilno sredstvo za bodočnost.
Nova državna ideja.
Začasno pojavila se je srečno izbrana smer državni nalogi:	Av-
strija mora služiti v obrambo proti univerzalni — na novoustanovljeni monarhiji Nemčije. Nemška univerzalna država pomenjala bi krut udarec človeštvu sploh in evropski civilizaciji posebej. Ako bi ne bilo Avstrije — Nemčija bi imela prosto pot na vzhod in dalie v — Azijo.
Na tem potu" bi se srečali Rusija in Nemčija in ni dvoma, da bi prva podlegla drugi, ako bi se posrečilo Nemčiji odstraniti prej Avstrijo zavratnim potom iz sveta.
Pod tem geslom vršila se je tudi prusko-avstrijska vojna.
Toda ta perioda, ko je skušala Avstrija z lastnim telesom napraviti jez proti prodiranju Nemčije na jug, ni trajala dolgo, ker bi nastala iz tega neizogibna posledica vzroka
slovanska državna Ideja.
Pod tako perspektivo nastala bi vzvišena potreba avstrijske države, ker bi imela dvojno nalogo:
1. osvobo4iti:j balkanske Slovane izpod turšk£g& jarma ih potisniti Turka za vedri© v — Azijo in
2. združiti Vse avstriiske Slovane z južnimi — tedaj tudi balkanske — Slovani pod eno žezlo.
Iz tega bi čfipala mogočna Avstrija svolo, irioč. da
a) zabrarii teritorijalno razširjenje Nemčije na jug in da
b) zabrani ustanovitev ruske univerzalne monarhije.
Državnotvorno obliko v zadovoljitev vseh avstrijskih narodov našlo bi se v federalizmu in v decentralizaciji.
Slovanstvo sploh in posebno Jugoslovanstvo bilo bi saturirano, ker bi našlo odmeva svojim narodnim težnjam, imelo bi neusahljiv vir sredstev za kulturelen razvoj, močno zaščito pred državnimi sovražniki in jamstvo za mirno delovanje na vseli poljih vede, gospodarstva in pridobi-tvenih podjetjih.
Pod tako pravično slovansko 4r-žavo razvijati bi se mogle avtonomno tudi druge neslovanske manjšine
v okvirjij monarhije.
Toda v svojo ali slovansko nesrečo avstrijski državniki niso o tem nikdar resno premišljali in tako je
nastala deviza zopet pod okriljem katolicizma:
»Grossosterreich«.
Ta deviza ni mogla ustrezati, četudi abstrahiramo od narodnostnih momentov, ki so jo vodili pri proglasitvi in pri snovanju krščansko-so-cialne stranke, katere program naj bi se identificiral s pojmom državne ideje. Naprednost sedanje dobe pokazala je to namero kot popolnoma po-grešeno, dasi je katoliška hierarhija napela vse sile za uresničenje državne ideje na tej podlagi.
Vedno bolj se pojavljajoča narodna zavest, ki jo s polnim parom smemo prištevati v napredno in demokratično strujo, ker je narodnost, naprednost in demokratizem tako ozko spojeno eno z drugim, da izključitev enega, pomenja vse drugo pulilo demagoštvo, izjalovila in diskreditirala je to načelo, kateremu je prednjačil nemški Dunaj.
In danes se nahajamo v obupnem položaju, gospodarsko in politično zapostavljani, na kraju ban-krotstva in vrhu vsega tega brez državne vodilne misli, katera bi nas edino mogla privesti iz labirinta zmešnjav In nejasnosti.
Nezainteresiran opazovalec more smelo vzklikniti:	»Oče.	odpusti
jim, saj ne vedo, kaj hočejo!«
Politika od danes do Jutri.
Balkanski dogodki dvignili so zaveso v zakulisje avstro - ogrske monarhije.
Nejasen toda zadosten vpogled se odpira tudi laiku. Nemški šovinizem zavzel je take oblike, da ima celo drzno čelo identificirati germa-nistična nagnjenja za državo ohranjujoči element. Z državnimi interesi se igra nemški tisk kot nespreten žongler s kroglami. Podkupljeni elementi ščujejo državno upravo na na]-gorostasneja in vratolomna podjetja, da čim prej raztrgajo in razdero umeten jez proti velenemški univerzalni državi, odvračajo pa sočasno pozornost na nevarnost pred rusko veledržavo, ki se zajeda na Balkanu na škodo Avstrije in Slovanov sploh.
»Držite tatu!« kriče dunajski šmoki napram Jugoslovanom, da Nemci tem lažje vrše delo veleizdajstva. dočim zdihujejo po svojih pravicah zastonj proseči jugoslovanski »veleizdajalci«.
Ti nemški »losvonosterreicher-ji« zmešali so nam na dobro našo avstrijsko diplomacij©, da niti več ne ve kaj dela, ker smo globoko prepričani o najboljših namenih našega zunanjega ministrstva. Grof von Berchtold mora vsled poplačane ger-
manizatorične žurnalistike m nemškega šovinizma okušat5 grenek kruh politike »od danes do jutri. Vatcro morajo avstrijski dižavljani drago plačevati.
Nemška državna ideja naj b! bila za slovansko večino v Avstriji rešilna vrv iz težke zagate?!
Verjamemo prav radi. da bi dunajski šmok najrajše obesil svojo rešilno vrv Slovanom okrog vratu in še pošteno pritegnil.
Kot verni državljani in iskreni patriotje smo pripravljeni žrtvovati svojo življeusko in gospodarsko eksistenco, kar zavite nam vratove; toda pre) nam morate dokazati, da je Avstriji za večne čase zagotovljen obstoj samostojne in neodvisne države.
Dokler pa tega zagotovila nimamo se bomo branili z zobmi in nohti vrvi nemške nadvlade v interesu države, pod katero upamo najti rešitev našega današnjega obupnega položaja.
Naj bi vendar enkrat nastopilo Slovanstvo enotno in skupno proti pogubni nemško-nacionalni politiki, ki nas vodi v naročje Germanije, balkanske narode pa v naročje Rusije.
Jugoslovani zavzamemo geografično in etnogra-iično nekak poseben položaj.
Zgodovinske tradicije, verska različnost in jezikovna neenotnost služi kot izborno sredstvo našim nasprotnikom za ščuvanje enega naroda proti drugemu.
Da je Avstrija prespala dobo, ko je imela časa in prilike dovoli pridobiti nas z dušo in telesom za veliko slovansko državo med ro-manstvom in germanstvom, to gotovo ni naša krivda.
Balkanski dogodki so se vršili v znamenju, vstajenja in narodnega zedinjenja, dejstva, ki so za avstrijsko Jugoslovanstvo grenka kroglica.
V	svitu balkanskih Slovanov uvedeva avstrijski Jugoslovan, kako majhen hi neznaten je v borbah za velike narodne cilje.
Ko bi mi'preje videli te dogodke bi se gotovo ne izvršili brez nas.
V	malenkostnih borbah vzrastli, nismo sodelovali pri udejstvovanju avstrijske državne ideje, katera bi morala izzveneti — kakor že omenjeno — v slovansko državno idejo. Potoni nje in potoni Avstrije bi se moralo izvršiti zjedinjenje Jugoslovanov v eno državno telo v okvirju monarhije.
Danes!?
Danes je to nemogoče, ker ne odločuje volja narodov, ampak moč in nasilje.
dno vadiš?
Od sobote do ponedeljka predstave od 1.-3., 3.—5., 5.-7., 7.—9., 9.—11. ; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Gene pri lem sporedu nekoliko zvišano. V soboto otvoritev	vrta	Igralo	se	bo pri dnevni luči od 5. ure naprej.
Kino-„ldeal“.	Te dni	predprodaja ob 10. uri zjutraj.
LISTEK
M ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Ako se predrzneš ziniti le besedico, ti izderem uhlje in čeva, zapomni si to!«
Krčmar, ki od straha ni mogel govoriti, je pokimal, da bo molčal kakor grob.
Nato je odšel Zarnak iz krčme prav tako mirno, kakor da je izpraznil samo steklenico dobrega vina.
Toda še preden je bil dobro zunaj, je vstopil skozi steklena vrata človek in se sklonil nad ranjenca.
»Ali ne morem storiti ničesar za vas?« jC vprašal z razburjenim glasom.
La Šatenjrč je odprl oči.
In nepopisno presenečenje se je združilo na njegovem obrazu 'L grozo bližnje smrti: spoznal je bil človeka, ki se je sklanjal nad njim.
Bil je Tribulet!
»Videl sem vse,« je povzel ta. »Obadva sta se borila hrabro, in Prav hudo mi je. da vas vidim v ta-ikem žalostnem stanju, četudi se ni-fsein mogel vedno hvaliti z vašim prijateljstvom do mene. Razpolagajte iz mano. ako vam morem koristiti, in pozabite da ste ine sovražili svoje dni...«
La Šatenjrč je napel svoje moči, da bi govoril.
Tribulet je bil pokleknil k njemu in mu dvignil glavo.
Mignil je krčmarju, naj mu da vina, in ga izlil par kapljic v usta umirajočega.
Toda nemogoče je bilo oživiti La Šatenjr6ja dovolj, da bi mogel govoriti.
Videlo se je pa, da se je moral izvršiti globok čuvstven preobrat v mislih sabljača, ki je tolikokrat poniževal norca s svojim smehom in. poroglivimi opazkami.
Kajti njegov pogled je izražal namesto besede nekakšno osuplo hvaležnost.
Morebiti mu je prišlo na um, podati staremu sovražniku dokaz te hvaležnosti.
Zakaj z naporom vseh moči je Poizkusil izpregovoriti.
loda izustil je samo prvo besedo.
Ta beseda je bila:
»Žileta...«
In še isti hip se je zgrudil La Ša-tenjrč vznak in se iztegnil; njegova duša je zbezala v hripavem vzdihljaju
Ob besedi Zileta se je zdrznil Tribulet in se sklonil še bliže, kakor da hoče piti s svojimi gorečimi očmi najglobljo ranjenčevo misel.
Toda v trenotku, ko je že upal ob strašnem utripanju srca, da izve ’ važno novico o svoji hčeri, je za-
pazil, da drži mrliča v svojem naročju.
Žarnak se je bil vrnil v grad in se zglasil takoj pri Diani Poatješki.
Diana ga je pogledala vprašujoče.
»Storjeno je,« ie odgovoril Žar-
nak.
»Vi ste junak ... Povejte mi, kako je bilo...«
»Oh, bilo je kaj enostavno. Našel sem najprej D’Esčja in mu očital bridko, zakaj nosi jopič od če-šnjevordečega satina. dočim je moj od črnega baršuna. Bil je tako neslan, da je vzel moje očitke za zlo, in tri minute nato sem mu pokazal s kvartnim kontrom, ki mu je sledila ravna prima. da je bilo zelo nespametno, jeziti se. Zdaj ne potrebuje revež niti češnjevega, niti črnega, ne zidanega i« ne baršunastega jopiča več.«
Kakor brezčutna jn trdosrčna je bila Diana Poatješka navadno, vendar se ni 'mogla ubraniti trepeta.
'l iho, s koncem ustnic je vprašala:
»Kaj pa drugi?«
»Tudi z La Šatenjrejem_ je šlo vse dobro,« ie nadaljeval Zarnak, »čeprav je bil nasprotnik resnejše sorte. Našel sem ga v umazani beznici: sam vrag vedi, kaj ga je bilo zaneslo tja, kajti vino je tam ostudno. Z eno besedo našel sem ga tam. in ko je pokazal krčmar obsojanja vredno namero, postreči mu pred
mano, sem zagrabil njegovo^stekle-nico in ji strl vrat. Ubogi La Šatenjrč le bil tako nespameten, da mi je zameril, in moral sem mu poriniti jezo nazaj v trebuh s spretnim sunkom tegale bodala.«
Diana Poatješka se je zamislila.
»Strašen služabnik ste,« je dejala čez par trenotkov, ko jo je minila tista po&ebna sanjavost, ki navila zločinca, kadar je nepopravljivo dojame gotovo.
Žarnak je hladno uprl oko v ljubimko prestolonaslednika Henrika.
»Madam .« je dejal, »jaz ne uvidim, kaj bi bilo tako strašnega v vsej tej reči. Priznajva si vendar enkrat najine skrite misli in čuvstva. Kaj sem jaz? Roka. ki udarja, nič več. Vi, madam, pa ste um. ki zami-šla in snuje. In če je v smrti D’ Eseja in La batenjreja kaj strašnega, se tisto ne tiče mene.«
»Dobro, dobro,« je odgovorila Diana Poatješka. ki se ji ie že vračala hladnokrvnost. »bodite prepričani. da ne odklanjani svojega deleža. Tudi jaz imam svoje noči brez spanja, kakor imate vi svoje.«
Žarnak je odkimal v glavo. »Zdaj bosta pač dva strahova več — kai za to?«
»Prokleto ponižna strahova,« se ie porogal Žarnak. »Navadna kana-lja .. med tem ko pravi strah ...«
»Molčit !« je šepnila Diana Poatješka in šepnila okrog sebe z grozo.
»Da, pravi strah!« je nadaljeval
Zarnak. »Prikazen kralja, spomin Franca I.!... Kdaj želite, da vas začne plašiti v vaših nočeh? ... Meni se mudi! Obljubili ste mi, da postanem konetabel, kadar postanete vi kraljica in jaz konetabel francoski, je potreba, da nese stari kralj svoje kosti počivat v Sen-Deni... Pot je zdaj prosta ... treba je samo še zadati paslednji sunek.«
»Počakajva še nekaj dni...«
»Da, saj vem, kai hočete rečii Vi menite, da ie kralj bolan ... Toda poglejte ga. madam... saj sc vidno pomlajuje...«
»A vendar je resnica.«
»Starost ne velja za to železno telo... in tudi če je res tako, kakor ste mi dejali, in se ga je res lotila bolezen, mislim, da io je premagal. Odveč je bilo. madam, polastiti se zdravila, ki mu ga je hi! pripravil doktor Rable .. «
»Zdi se, da imate prav ... čas dejanja je napočil/'
»Ako počakava, da se vrne kralj v Pariz, ie vse izgnblieno, madam.«
»Dovolj o tem « je rekla Diana Poatješka z glasom, ki ie pričal, .la se jc odločila za nekaj strašnega.
Zarnak jo je razume! in se naklonil.
»Kdaj hočete, d i storiva najine poslednje ukrepe?« je zamrmral.
Diana Poatješka se je ozrla naglo okrog s<-be, al' je nihče ne sliši: in ko se je prepričal.),, je odgovorila tiho:
(Dalje.)
Ko bi se danes pridružili sire.;-skim glasovom, ki kriče po aneksiji Srbije in Orne Gore. delovali bi proti interesom avstro-ogrske monarhije, v kateri životarimo in v korist na-cijonalnim interesom Nemčije,
Aneksija Bosne in Hercegovine prinesla nam je bridko izkušnjo. Slovanski element se je sicer številno ^ojačil a usoda naša se ni izboljšala, ker je ta aneksija zasledovala povsem druge cilje, kakor bi bilo pričakovati.
Ne v pojačanju slovanskega elementa v državi, marveč oslabljenje Srbije, pomenjala je aneksija iz leta 1908.
To isto politiko vidimo danes na Balkanu.
Oslabljevanje balkanskih dcžav nai bi bil višek državne modrosti.
Avstrija je imela priliko zboljšati svoj položaj na Balkanu s prijateljskimi odnošaji in ob varovanju stroge nevtralnosti.
Ni hotela.
Zato pa tvori Albanija neprehoden zid ined balkanskimi državami in Avstrijo.
Nemštvo ie vrglo rokavico na Balkan... o posledicah tega Čina mi Jugoslovani nismo in ne moremo biti odgovorni.
Dolžnost kompetentnih faktorjev je bila, da bi predčasno in s spretno roko zabranili vsak oborožen pokret za bodočnost na južnih mejah monarhije.
Regulacija zedinjenja narodnostnih življev v skupne sorodne si grupe, je bila naloga Avstrije, ker deroče reke — vse preplavi,jujoče — narodnostne ideje, ne vstavi nikdo.
To priliko je Avstrija zamudila.
Vsa odgovornost te neizbrisne državne pogreške, nosi nemška pre-potenca in izdajalsko obnašanje ger-manizatoričnih elementov, ki so drzno in provokatorično potvarjali državno idejo v prilog — veliki Ger-maniji in v brezmejno škodo, ki o-groža obstoj države, avstrijske monarhije.
Upajmo, da bo ta šola izpame-tovala zagovornike politike »od danes do jutri« in da bodo naši zastopniki spregovorili odločno besedo na piistojnem mestu in skušali uveljaviti in vdahniti državi novo— stvar-ianju novega življenja zmožno — dušo v državni ustroj — s slovansko idejo, kot vodilno misel v vseh podjetjih.
V	tem slučaju nam balkanska zveza ne bo škodovala, pač pa" koristila kot naš priroden In enokrven zaveznik.
Le v tem znamenju je spas, sila in razvoj — Avstrije.
Mars.
oškodovano meščanstvo v teku pol-stoletja na ta način nad sto tisoč kron. Sedadji odbori so to, čast jim, vendar odpravili in upravičenci imamo zato boljše dohodke. A glej ga spaka največjemu dobrotniku mesta Lavrenčiču pa to ni všeč, želi si nazaj starih časov. Nekaj let sem se že bori, da bi izvil korporacijsko premoženje iz rok upravičencev h je zasužnil — bisagi. Upamo pa, da se ta mož bori zaman proti upravičenim meščanom in da bo tudi to pot pravica zmagala. Zato pa poživljamo vse prizadete: ne dajte se od nikogar speljati na kakršne koli izjave, vsaka novotarija bi bila za naše premoženje usodna. Od nekdaj ste edini in sami lastniki teh posesti, vsi drugi roke proč. Stojte trdno za svojo staro pravdo l
Tudi upravičenec.
Kamnik.
Upravičencem Kamniške meščanske korporacije v prevdarek. Tako je bil naslov članku v »Slovencu« od srede, kjer je hvalil in hvalil dobrotnika dekana Lavrenčiča a za dobrote tega moža naj se kdo drugi zahvali, Kamničani se ne morejo nikdar. Pove naj samo, zakaj je ustanovil posojilnico da žnjo ovira razvoj mestne hranilnice, ki bi imela biti enkrat v korist celi občini. Govorite! Kdo Je. lastnik in upravičenec bistriških gozdov, je že stoletja dognano in ne bo nobeden zdražbar v tem ničesar pre-naredil in če je po ljudski neprevidnosti desetkrat deželni poslanec. Ako bi bili upravičenci kimovci in dajali na svoje troške farovžu, kapla-niji, mežnarju in samostanom drv in hlodov, kolikor bi si ti le želeli, smo prepričani, da bi bilo njim vse v redu magari če bi bil v korporacijskih računih vsako leto še tak deficit. Kako-ve so neki dobrote, ki jih je novi ob-činski odbor pod dekanovimi avspi-cijami izvršil, morda draga ograja, s kojo so farovški travnik ogradili ali elektrika, ki bo svetila le takrat dokler se bo smodnišnici dopadlo, poznamo monstrum te pogodbe. Farba-rija pa s katero se nevedežne pita, da bi morali meščani najmanj po K 300 v gotovini dobivati vsako leto iz bistriških gozdov, je že predebela. Do-tični. ki kaj tacega trdi. se dela ali pa je zares neumen. Vsak Kamničan ve, da nadzoruje izsekavanje gozdov c, kr. gozdarska oblast, in prepove duje vsako prehudo vničevanje obstoječih gozdov. Ako hočemo na ta način elcsploatirati, da bo dobil vsak po K 300 — letno na roke, se mora najmanj za K 100.000 vsako leto le-sovja vzeti iz gozdov, kajti troški vzamejo skoro polovico tega zneska. Dvomimo pa, da bi Bistrica mogla to vzdržati za večne čase, kajti zanamci bi tudi še radi pri gorki peči sedeli. Na vprašanje v »Slovencu«, kako 'dolgo in zakaj dobivajo sedaj meščani boljše dohodke iz svoje posesti, bomo pa mi povedali zakaj. Več kakor pol-stoletja so dajali prejšni klerikalni odbori farovžem in samostanom drva po K 4 seženj ne glede nato. da so meščane veljale na produ po 12—16 do 20K seženj. Samo po samostanu, kt dobiva velikansko množino drv je bilo
Slovenska zemlja.
Iz Tolmina.
Dne 23. t. m. bodo prali perilo tožiteljice gospe Vuga pri c. kr. sodniji v Gorici. Tožiteljica je soproga tuk. sodnega sluge, kateri je pa zelo malo doma — vedno je na komisijah. Imamo sicer tri sodne sluge, a ostala dva sta le to, da pometata in da protokole na pošto vlačita. Tolminski sodnijski okraj ni majhen, zato nosi onemu prav lepe stotake postranskega zaslužka. Tudi projekcija! Pravijo, da je nekdo skakal čez prepovedan plot, koliko je resnice, dožene razprava. Gospa V. je razžaljena in za to toži. V Tolminu ne more, ker se ji zdi, da je s »sodnijo« preveč v žlahti — zato toži v Gorici, kamor so pozvane vse obtoženke in priče. Glavna obtoženka je 141etna (!!!) deklica Marija Lužnik, katera ie pred letom služila pri Vugovih. Ta je menda nekaj videla in slišala, kar bi že zaradi svoje nežne mladosti ne smela. Tožiteljica gospa V. ima svojega zagovornika, in zato so tudi »obtoženke« vzele zagovornika g. dr.
H.	Tumo; akoravno so sirote. Bolj ko mešaš — bolj smrdi — in prav je! Zato smo zelo radovedni, kaj dožene razprava in kako se bo perilo posušilo v tem deževnem vremenu. Smola! Naj bo kakor hoče v javnem interesu bi bilo, da bi prišla še o pravem času od zdolaj gori ena velika metla, katera prav dobro pometa!
Vest iz Istre — Koper.
Renegatsko falotstvo. O binkošt-nih praznikih je priredil, kakor znano pevski zbor »Glasbene Matice« poseben izlet v Trst. Imeli so ob tej priliki tudi zabavno vožnjo po Jadranskem morju, spotoma so se ustavili po nekaterih istrskih mestecih. Prišli so tudi v Koper, kjer se je pa-robrod ustavil. Ko so se jeli udeleženci zleta izkrcavati, so se jim trije paglavci smejali naravnost v obraz in napravili razne nemške opazke, katerih bi se dandanes še Afrikan sramoval. Toliko časa so uganjali take burke, dokler ni prišlo med nekaterimi ob pomolu se sprehajajočimi koperskimi Slovenci in med njimi do ostrega sporekanja, na vse zadnje so se izgovarjali, da ni to bilo namenjeno udeležencem izleta, marveč so se le medsebojno smejali. A laž ima kratke noge, in vse to ni jim nič pomagalo, tembolj ker so nekateri izgovorjene besede dobro razumeli. Posredovala sta na to neki stražnik in finančni paznik, ki sta jih posvarila. naj bodo mirni in naj se razidejo. In res, videč, da so v zagati, so ubogali in odšli. Toliko za enkrat, ako se bo drugič še kaj sličnega pripetilo, bomo brez usmiljenja prišli kar z imeni na dan. Elo že pomagalo. Tako je zopet enkrat pokazala rene-gatska fakinaža svojo 2000letno kulturo.	Opazovalci.
Dnevni pregled. .
Troti, idioti in kazinoti so pri nas nedotakljivi, ker so po mnenju nekaterih temelj države. O pravičnosti, enakopravnosti in svobodi se ne sme pisati, ker so to v državi nenavadne lastnosti.'Sploh žurnalist naj dobi torbo, kakor jo ima poslanec — tako javnost nikoli ne izve resnice — in državni voz pojde varno naprej. Včeraj je bil »Dan« kon-fišciran, ker je pisal, da se naši ljudje podcenjujejo in se jim godi kriyica. Pa — kakor rečeno — o tem se ne sme pisati.
524 Vidov dan bodo obhajali letos Srbi. Po 524 letih Je prvič Kosovo polje zopet svobodno. O tem piše zadrski »Narodni list«: Dan, po katerem smo klicali, ki smo ga vsi pričakovali, prišel je. Bil je. Po 524 žalostnih hočemo to leto veseli slaviti Vidov dan. (Na dan sv. Vida dne 15. junija 1389. se je namreč bila na Kosovem polju usodna bitka, ki je končala z zmago sultana Murada I., oziroma njegovega sinu. Bajazita I„ in s porazom carja Lazarja, .Ves
osvobojeni in svobodni del našega naroda se pripravlja, da proslavi ta dan. Doslej smo, slaveč ga, vzdihali PD stari naši slavi, hrepeneli po osve-ti in plakali za mučenimi brati. To leto pa: »Kosovo polje naše — groblje je Turakal« Pet stoletij je peval ob goslili naš narod, peval in trpel, preklinjal sovražnike in se nadejal veseleje bodočnosti. Ta bodočnost je prišla sedaj dobremu delu našega naroda. Pak je zato tudi naša dolžnost, da vsi proslavimo ta znameniti dan po vseh naših mestih in selih. Na viden način- treba pokazati, kako se veselimo in kako se tolažimo Do Vidovega dne je še malo dni in zato se treba takoj začeti pripravljati, da nam to slavije vspe tako, da nam bo v čast in korist. Zbirajmo prispevke za šole in narodne ustanove! Malo dnij po dneyu sv. Vida ie praznik sv. Cirila in Metoda. Proslavimo oba praznika (na gori označeni način)! Tako pokažemo, da še živimo; da čutimo, da smo jedno z vztočnim delom našega naroda, da &e veselimo današnjih velikih zmag. da se nadejamo srečne bodočnosti in da je v nas volje za delo za to bodočnost! In zbrani prispevki za narodne ustanove naj bodo najbolje spričevalo o našem mišljenju. oduševljenju in čuvstvovanju! Prinašamo ta poziv z opombo, da bi se letos na Vidov dan tudi ml spominjali osvobojenega Kosovega polja iz 524 letne turške sužnosti in da ta dan posvetimo zbirke našim manjšinam. ki trpe pod potujčevanjem.
Slaba kaže Švabom. Nekaj dni so bili listi polni poročil o takozva-nem bolgarsko-srbskem sporu. Vse je kazalo, da se bo po toliki preliti krvi za svobodo Jugoslovanstva vnel boi med bratskima narodoma. Največ je o teni vedelo povedati nemško časopisje. Ves spor pa je bil delo bolgarskih in srbskih šovinistov, ki so v svoji zagrizenosti pozabili na skupnega sovražnika. Ta spor pa je netil, še nekdo drugi, ki je imel za to plačane ljudi v Bolgariji in Srbiji, ki ima denar tudi za posebne liste, s katerimi hujska na medsebojen boj na Balkanu prav tako, kakor se to godi v naši monarhiji. Tako so se v gotovih listih slavili bolgarski uspehi, v drugih so se naglašale srbske pravice — in pri tiskovni svobodi, ki vlada na Balkanu, so se uspehi kmalu dosegli. Toda le na videz. Javnost se je res dala zapeljati — ne pa balkanski diplomati, ki poznalo take in-tiige in vedo, od kod izvirajo. Tako se bo vse v redu izvršilo. Židovski šmoki pa bodo dobili še nekoliko daljše nosove, nego jih imajo. Že so pisali o koncu »Balkanske zveze«, zdaj pa je naenkrat vse drugače. Slabo kaže za Švabe. Ne gre ne tako — ne tako. Nas to zelo veseli.
»Sudslavlsche Rundschau«. Na Dunaju je začela izhajati »Siidslavi-sche Rundschau«. Prva številka je izšla dne 20. t. m. Urednik je dr. Albert Kramer. Mi pozdravljamo novi list, ki naj informira tujino posebno Nemce o jugoslovanskih razmerah. Prva številka prinaša aktualne članke. Tiska se kot rokopis.
Obsodba na komando. Prejeli smo. Obsodba »veleizdajalca« Češ-nika je tudi iz pravnega stališča tak unikum, da mu v zadnji dobi zgodovine avstrijske iustice ni kmalu podobnega para. Drugi senat istega sodišča v isti še zdatno milejši stvari kot je bila pred prvim senatom (ker je pri drugem senatu odpadel glavni del obtožbe) pa gre in človeka obsodi radi istega dejanja, radi katerega je prvi senat istega sodišča istega človeka oprostil. G.®. V1®le inštance prevračajo sodbe nižjih, to je vsakdanja stvar. Ali da kolegi blamirajo svoje kolege pri istem sodišču, in zraven še nižji kolega desauvira samega predsednika istega sodišča, to je nekaj, kar spada v album izjem avstrijskega pravosodja. Je oa vprašanje: ali so ti kolegi radi blamirali in desauvirali svoje n^jblizje kolege? Ne; nikakor tega n's?..^a^ storili. Torej so to morali storiti! Da, to so morali storiti! Prišli bomo na dan z dokazi, kam je Berchtoldova Politika zavedla tudi Že najvisjo inštanco v avstrijski zakonodaji, na dan z dokazi, da je ta nesrečna politika oropala nižje sodnike zakonito zajamčenega svobodnega osebnega prepričanja pri izreku razsodb. Ceš-nikova obsodba je obsodba na komando in zato nikakor ni prav, če bi se hotelo dotične sodnike delati odgovorne za to obsodbo.
Čuden uradni slučaj višjega državnega pravdnika- Iz Novega mesta smo prejeli. Dolenjska postaja vsestransko dežela čudežev. Ah je to vpliv Čudežev iz Novega Lurda, to je težko uganiti Gotovo ie le, da je višji državni pravdnik. naš veljk prijatelj iz Gradca Prišel slučajno ravno na dan svoje novomeške kolege inspicirat. ko se je pri istem vršila veleizdajniška obravnava bivšega finančnega paznika. Ali ni tak slučaj več kot čudež? 365 dni šteje naše leto, pa slučaj hoče. da g. višji državni pravdnik pri svoji gotovo
strogo uradni inšpekciji zadene ravno tisti dan, ki) se je pred senatom vršil političen proces, na katerem imajo — tudi le slučajno — ravno Nemci toliko interesa se pokazati kot vdane avstriiske patriio'e. ne oziraje se na dejstva, da v s o j ih hi amili namesto podobe našega če-stitega po celem svetu spoštovanega vladarja časte Bismarkove podobe in ki v interesu naše monarhije pojo svojo? himno: »Die Wacht am Rhein.« Čim bližje si ogledamo to uradno inšpekcijsko naključje, tem bolj se nam ta slučajnost zdi čudežna. Da bi dr. Amschel v Gradcu ne vedel, kdaj se vrši tako važna politična razprava? Važna, namreč, ker so jo važno naredili sami gospodje ki sede na najvišjem mestu avstrijske justice. Kot silno važno politično afero pa je Češnikove fantastarije, ki jih ie prvi senat sam kot take označil in ki bi bile zaslužile k večjemu par kronic globe pred instanco politične oblasti, g. višji državni pravdnik sam spoznal. Ko so namreč tega gospoda opozorili, da se rvno isti dan vrši Češnikova obravnava in da bi poročevalec, ki je g. predsedniku tako všečen, da je svojim uradom ukazal, da ne povedo, kdaj se kakšna javna razprava vrši. znal pomagati in bi v Ljubljano poročal, aha. višji državni pravdnik je prišel nalašč ravno na ta dan v Novo mesto, se ie visoki gospod tako prestrašil, da je izjavil, da obravnave raje ne gre poslušati, da se ja ne bi mislilo, da hoče on na kakšen način »pritiskati« na sodni dvor. In ga res ni bilo k obravnavi, dasi je drugi dan pri neki drugi obravnavi bi} navzoč, glede katere bi bilo tudi bolje, da ga ni bilo, če on sam na svojo navzočnost polaga toliko važnost. Sicer je pa vse eno, ali bi se dr. Amschel Češnikove razprave kot poslušalec udeležil ali ne. Pritiski od zgoraj navzdol se navadno ne vrše v javni razpravni dvorani, take stvari se dajo med štirhni očmi veliko lažje opraviti. In da na dr. Kremžarja, kot šefa novomeškega državnega pravdništva zgolj že obisk svojega bivšega tovariša iz Gradca ni ostal brez učinka, tega dr. Kremžar ni mogel zatajiti ko je utemeljeval svojo obtožbo. Dr. Kremžar je namreč znan kot zelo miren, stvaren, kratek, celo suhoparen zastopnik javne obtožbe. To pot pa ko je bil njegov višji kolega slučajno v Novem mesto navzoč, je bil tudi dr. ■Kremžar slučajno jako razvnet, iz praznih fantazii mladega, vročekrvnega finančnega paznika, iz naravnost otročjih bedastarij pogovora v kuhinji z mlado gostilničarko, je sicer tako stvarni državni pravdnik v nad pol ure trajajočem govoru slikal na prazno steno strašne strahove nevarne državi. Je bilo to tudi slučajno, g. dr. Kremžar? — No, g. višji državni pravdnik se je v sredo dopoldne poslovil od svojih novomeških kolegov. Na kolodvor so ga spremili stebri naše justice: predsednik, višji svetnik dr. Rogina in oba državna pravdnika. Pa da ne bo pohujšanja, so šli stebri peš naprej, podlaga Pa se je zmirai sama peljala. Slučajno, kaj ne?
Soproga Esad paše na Dunaju.
Dne 20. t. m. zjutraj je prišla iz Carigrada na Dunaj soproga Esad paše, ker se baje ne počuti v turškem glavnem mestu dovolj varno. V glavnem mestu Avstrije se bo počutila dovoli varno. Bogve, če so ji avstrijski Du-najčanje posuli tla z rožami? Skoro gotovo, da so ji posuli in s tem izkazali soprogi albanskega kralja razbojnika prisrčno in intimno prijateljstvo.
K velikanskemu požarju v Po-žunu. Različni dnevniki so nabrali za pogorelce v Požunu doslej že 50.000 kron. Vse zavarovalne družbe, pri katerih je bilo mesto zavarovano, bodo morale plačati odškodnino, ki bo znašala okroglo en milijon kron.
Prijet vlomilec. Dne 21. t. m. so na Dunaju prijeli nekega privatnega uradnika Rajmunda Maharečka, ka-.terega so zalotili pri vlomu v hišo nečaka bivšega ministrskega predsednika barona Becka. Mahareček je ukradel več hranilnih knjižic, na katere je bilo vloženo 8000 kron.
Aretacija ponarejevalca menic. Preteklo sredo je budimpeštanska policija aretirala tamošnjega viničarja Karola Hofmanna, ki je ponaredil v zadnjem času menice za 120.000 kron. Hofmann je namreč vse svoje premoženje izgubil na borzi. kar ga je pripravilo do tega, da je začel ponarejati menice.
Tatvina avtomobila. Neki človek, Duvignac po imenu, je prišel dne 21. t. m. v neko tovarno za avtomobile v Parizu in je rekel, da bo kupil en avtomobil, toda samo P°d pogojem, da se ga pelje v bližnji kraj Samlis. Ravnatelj tovarne je b>) s tem zadovoljen in se je sam odpe ljal na avtomobilu z Duvigiiajem. Ko sta bila omenjena moža že izven Pariza, se je na potu potrlo eno kolo. Ravnatelj je stopil z avtomobila, da
bi pogledal, kako velika je poškodba kolesa. Tu pa ie Duviguo nenadoma sprožil deset strelov iz samokresa na ravnatelja Gardinnesa in ga je težko ranil. Ropar se je nato v silnem diro odpeljal z avtomobilom naprej. Doslej ga še niso prijeli.
Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavije«. Iz letnega poročita za poslovno leto 1912 posnemamo, da ie bilo poslovanje kljubu zelo napetim razmeram na denarnem trgu ugodno in vsestransko zadovoljivo. V letu 1912. je bilo predloženih 8005 oglasil za K 31 miljono-nov 124.342, od katerih se je izdalo 7547 polic na zavarovani kapital K 27,596.659. Zavarovanih kapi-talov vsled doživetja in smrti, rent in pokojnin je banka izplačala kron 3,351.802.86, a od obstoja pa kron 53,985.245.62. Zavarovalnina je narasla letno na K 8,343.586.74. a vse premoženje banke pa na kron 62,027.380.14. O ugodnem poslovanju priča posebno divedendni zaklad, ki je narasel na-K 1,104.733.37. kar bodi izrecno z veseljem pov-darjeno. Svojim zavarovancem je izplačala banka od obstoja kron 2,899.795.26 dividende. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj nrodirajoči priljubljenosti. ki si jo ie s svojo kulan-co in strogo reelniin poslovanjem iztekla. P. n. občinstvo pa prosimo, da izkazuje res slovanski banki »Slaviji«, ki je svoje slovanstvo brez kričeče reklame že neštetokrat pokazala z dejanji, svoje zaupanje tudi v prihodnje ter ie vabimo, da se v vsakoršnih zavarovalnih zadevah obrne le na generalni zastoji banke »Slavije« v Ljubljani.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Dvojno življenje. Pred kratkim se je odigrala v hiši angleškega ko-jrališča Eastbourne grozna tragedija. Najprej niso mogli dognati, kdo da ie storilec in njegove žrtve, oblast' so stale pred nerazrešljivo uganko Polagoma so vendar izsledili vse zveze in izkazalo se je zopet enkrat, da ie resnica še bolj fantastična, kakor najbujnejša j)esnitev. Neko noč je umoril mož, ki se je izdajal za stotnika Roberta Hicks Murraya, v hiši, ki jo je vzel za nekaj tednov v najem, svojo ženo in svojega otroka. 'Irupli je zak'en'.| \ sobo. Potem je šel po sestro svoje žeiie, ? katero je tudi živel v zakonu, pripeljal njo in njena dva otroka, katerih oče je on bil v hjšo in jih hotel ustreliti. Otroka je tudi ustrelil, ali njegova druga zakonska žena se je rešila, čeprav je imela dva strela v vratu. Bežala je na cesto in 'kljcala na pomoč. Med tem pa ie zavlekel morilec vsa štiri trupla v sobo, jil. polil z bencinom, užgal in ustrelil še sam sebe. Prej pa je uničil vse, kar bi Ie količkaj razjasnilo njegove razmere in razmere umorjenih. Le v vazi, stoječi v veži, so našli listek na katerega je napisal, da ie ruiuiran in da noče pustiti svojce v bedi. Poizvedbe pri vojnem ministrstvu so ostale brezuspešne. Florenca, njegova druga zakonska žena. je poznala stotnika le pod imenom Mur-ray. Sele ko so po časopisih priobčili njegov rokopis, se je razjasnila zagonetna zadeva. Morilec se ie pisal Monev in je imel pred leti v družbi s svojim bratom mlekarno. Brata sta prodala trgovino in Money je naložil svoj denar v hiše, od česar ie dobival nekaj dohodkov. Od tega časa ni njegova družina nič več izvedela o njem. Niso vedeli, kje da je, ne kaj da dela. V tem času si je najbrže nadel tudi ime, Murray. Slučajno se je seznanil z dekletom, Florence Paller. Bila Je brez službe in jo je pregovoril, da sta živela skupaj Njena družina jo je zaradi tega zavrgla, le sestra Beata ne. V tem se je seznanil Money tudi s sestro Flo-rencino. Edito. Money se je tudi s to poročil, ne da bi vedela o tem mena sestra. Tudi obiskala jo m vec. Beata pa je čitala oglase o poroki v časopisih in je o tem obvestila sestro Florenco. — Florenca je svojemu možu povedala vse, a ta ji je zagotavljal, da je Edito zapustil in da je popolnoma izginila. Ali niegove čudne navade so delale Florenci skrbi in je niso rešile dvomov. Money je izostajal po dalje časa od doma, največkrat je bil le vsak drugi dan pri njej Svojo odsotnost je opravičeval s tem. da mora ostajati v vojašnici. Isti izgovor je pripovedoval pa tudi Editi. Sestri se nista videli nikdar več, čeprav sta živeli obe v Londonu. Money se je končno poročil s Florenco, da bi io utolažil, na Škotski način. Po škotskem zakonu je namreč poroka veljavna, če izjavita moški in ženska pred pričami ali pa tudi če tel ’ii. da se hočeta poročiti Money je ravnal z obema ženama zelo ljubeznjivo in jim dajal dovoli denarja. Le to je. da mu je kmalu zmanjkalo za dve gospodinjstvi denarja. Ko je porabil zadnji šterling od svojega kapitala, je storil ono
grozno dejanje. L-udno je tudi to, da so našli Moneyevo sestro pred ne-kai leti umorjeno v železniškem predoru. Še doslej niso angleški pravniki pojasnili umora Moneyeve sestre.
Ljubljana.
— Agitacija za procesijo. Da bi :e število vernikov v Ljubljani pokazalo na ulici, so klerikalci pošiljali okoli na tisoče takihle vabil: Velecenjeni! Prosimo lepo. da se blagohotno udeležite jutr' v četrtek procesije sv. Rešnjega telesa v stolnici in da blagohotno agitirate med znankami in znanci, da se nam pridružijo. Sestanek ob četrt na 9 za stolnico. Pridite gotovo! Odbor S. K. S. Z. Odbor »Ljubljane«. Ta vabila so dobili tudi taki, ki niso v klerikalnih društvih. Mislimo, da je taka agitacija odveč in le kaže, kako malo ljudi imajo klerikalci, da jih morajo z agitacijo siliti k procesiji.
Škandali frančiškanov na Viču. Naši patri so začeli od same zlobnosti noreti. V torek so pismeno prepovedali županu g. Oblaku svetiti pri procesiji. In zakaj? Strmite.: Zato, ker je g. župan predsednik Ciril- i Metodove podružnice. Neverjetno!
V	Trnovem nosi odbornik vodstva družbe C. M. župnik g. Vrhovnik sv. Rešuje Telo pri procesiij, na Vicu pa predsednik podružnice še svetiti na sme. V Št. Rupertu na Koroškem je vodja Ciril-Metodove Sole •župnik. Več katoliških katehetov podučuje na Cirfl-Metodo.vih šolah, :po družbenih pravilih mora biti vzgoja na šolah verska in narodna. Viški župnik pa se predr-zne kljub temu obsojati in sramotiti slovanske svetnike in slovensko Družbo. Gospod župnik, če je kdo na Viču nevreden približati se sv. Rešnjetnu Telesu, tak ste vi prvi. Na ves glas Vam kličemo v obraz: lažnik in obrekovalec. Glavno vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda poživljamo, da dvigne tožbo proti ž upniku Čampi ;na Viču. kateri v pismu na g. žu-. pana v prvi vrsti napada vodstvo kot brezversko; dosedaj še celo {ljubljanski škof ni nastopil proti Družbi, toraj ravna g. Čampa tudi proti svojim predpostavljenim. Gospod fajmožter, ali mislite, da je to posebna »gnada«, da sme kdo svetiti? Veseli bodite, če kdo hoče. Kaj pa Lenkna in babčna hči. ali te so vredne približati se sv. Rešnje-mu Telesu?. Kaj pa šele »devičarji«?
— Jutri pridejo v Ljubljano hrvaški inženirji zbrani v »TTrvaškern 'društvu inženirjev in arhitektov v Zagrebu. Pridejo z vlakom ob 1. url popoldne. Ogledajo si razne ljubljanske tehnične naprave, regulacijo itd. Zvečer ob pol 7. predavanje v dež. gledališču o »idrijskem rudniku«.
— Glede članka »Razmere na tukajšnji podk. šoli« smo dobili sledeče pojasnilo: Štrempfelj ne išče ni-kakih »novih dohodkov« temveč si hoče zasigurati zavod pravico, da more svojim odjemalcem izvrševati tudi popravila, ker bi drugače vsled gesla »kjer pustiš konje kovati, tam ; naj ti tudi drugo izvrše« zgubili vse ;konje, ter bi potem ne mogli zadostiti svojemu namenu. Zgoraj omenjeno ;pravico pa moremo dobiti le na ta na-,Čin. da priglasi Štrempfelj. izvrševanje kovaške obrti, torej da dobi koncesijo. Zavod sam je ne dobi, še manj ■pa lastnica Kmetijska družba. S poukom (teoretičnim) pa Štrempfelj ničesar opraviti nima — njemu pripada: Izdelovanje podkev ter praktično pod-kovstvo, kar pa vestno izvršuje. Če ie na deželi več kov. mojstrov, ki ne znajo kovati konj, je Štrempfelj tega najmanj kriv, ker je šele eno leto (od
1.	januarja 1912) na zavodu uslužben. Glede izdelovanja konjskih podkev (dopisnik je hotel reči »podkev napravljenih iz zložk« (Bauscheisen) je naš zavod edini v Ljubljani, ki to dela. Tega ne izvršuje noben ljubljanski kovaški mojster. Smisel tega stavka (v Dnevu) je ta, naj bi mi izdelovali take podkve ter jih oddajali podkovskim mojstrom, ki bi šli seveda »rade volje na roko«, ker bi za mal denar dobili podkve iz najboljšega materijala, ter si prihranili mnogo stroškov. I oliko v naglici v pojasnilo.
— Po dolgem času je bil včeraj ,zopet lep dan. Vse procesije so se viši! e pri najlepšem vremenu. Zjutraj je bilo še primeroma hladno, okoli pol-jdne se je ogrelo — krasno popoldne je zvabilo meščanstvo na izlete v Okolico. Zadnje tri dni je bil v Ljubljani pravi mraz. Gore so bile nizko pokrite s snegom, in celo po gričih je jzapadel sneg. Upati je, da se zdaj Ivreme ustanovi — saj se bliža že maj k koncu.
— Ilirija L : Ilirija n. = l .2. Ob krasnem vremenu sta včeraj nastopili obe moštvi »Ilirije« v medsebojnem boju. Videli smo lepo igro, ki je |nas popolnoma zadovoljila. Končni (rezultat je 2:1 za starejše, s tem pa
i rečeno, da so starejši še enkrat oljši od mlajših. Rekli bi lahko, da
sta si moštvi precej enaKi. Kar nnajo starejši več tehnike in kombinacije — imajo mlajši več požrtvovalnosti, agilnosti in urnosti. Videli smo trenutke, ki so pokazali, da ima Ilirija v moštvih igralce prve vrste in da bo v par letih lahko nastopila doma in drugod boj za zmago. Kar obe moštvi odlikuje je mirnost v boju in odločnost v napadu. Obe napadalni vrsti sta se izborno izkazali. Da ni bilo več golov je le dokaz lepe igre — pa tudi sigurne obrambe na obeh straneh. — Mladiči so takoj s nočetka pokazali, da si ne dajo z lahka vzeti slave, ki so si jo pridobili s svojo zmago nad »Jugoslavijo«. Razvili so takoj živo igro. Vendar je usoda odločila prvi gol starejšim (Betetto). Mlajši so šli zopet navdušeno v boj in so kmalu dosegli uspeh. Gol je padel čez glavo (gotovo rariteta.) Polovica je bila 1:1. Po premoru se je igra nadaljevala dolgo neodločilno. V 38 min. je bila kritična situacija pred vratmi starih. Napad je bil odbit in sledil je napad na nasprotni strani — dva čudovita vdarca (desna zveza levo krilo) je beli golman odbil — tretji pa je šel previsoko — in bil je drugi gol. Na to je sledilo še nekaj energičnih napadov starejših — pa brez uspeha. Občinstva je bil« do 300 Imeli smo lep užitek. Treba bo poskusiti še druge tekme n. pr. z gorenjskim moštvom, z dolenjskim moštvom itd. Šele če bomo doma razpolagali z dobrimi moštvi, se bomo mogli izkazati tudi drugod. Naša manjša mesta naj bi skušala postaviti vsaj mala moštva, ki bi potem združena lahko nastopila.
— Stroga je državna policija. To so morali skusiti tudi naši izvoščeki. Za vsako malenkost se morajo zagovarjati. Dasi o gnječi na naših cestah in ulicah ne more biti govora, vendar mora izvošček voziti vedno samo na eni strani. Tudi če je ulica prazna. Ako se količkaj pregreši — ,gra takoj v zapor. Gospod Moser se je šel že pritožit zaradi te strogosti. Na policiji so pa nekaj dvomili o inteligentnosti naših izvoščekov. G. Mozer jih je primerno zavrnil, da izvoščeki ne morejo biti sami adjuukti. Sicer pa naj se g. Moser za vse te sladkosti zahvali klerikalcem, ki so nam oskrbeli nemško drž. policijo. — Luako stroga je drž. policija glede nočne ure. Ena sarma gostilničarka je plačala že dvakrat po 50 kron. ker gostje niso taikoj o polnoči odšli. Gostilničar pogosto ne more zato, če se gostje z odhodom zamude. Toda drž. policija ne pozna pardona. Darovi z Dunaja so pač vedno — slabi. Da čuti strogost policije tudi naš list, -to dokazujejo neštete konfiskacije. Menda imajo za »Dan«, posebno naročila. Koliko pa je vredna ta državna modrost, kaže tole: drž. policija je konfiscirala nekega konja, nekemu izvoščekn. češ da je ranjen. Izvošček je moral plačati 30 K kazni. Zivinozdravnik pa je izjavil, da je konj zdrav. Policija je morala 30 kron vrniti. Strogost torej ni vselej — modrost.
— Vprašanje na c. kr. drž. policijo. Prejeli smo: Prebivalci na Žabjeku in okolišu vprašamo c. kr. drž. policijo, ako ji je znano, da v gostilni »Joseflne Perko« na Žabjeku skoro vsak večer igra velik avtomat dolgo čez policijsko dovoljeni čas, ter s tem krati nočni počitek v okolišu stanujočim strankam. Tako je v sredo krava-liral precej čez polnoč in to se ponavlja vsako soboto in nedeljo kakor tudi druge dni. Dočim je vsak gostilničar sedaj občutno kaznovan, ako posedi par mirnih gostov le nekaj minut čez "polnoč v gostilni, ima Josefine Perko menda nekak privilegij. Morda zato, ker se čujejo iz oštarije samo nemške vojaške popevanke. Bog ve res. Pa tudi potrebnega stranišča menda nimajo pri tej gostilni, ker vse to se opravlja kar pred hišo.
— t Ludovik štricelj. Včeraj ob pol 6. zjutraj je zadela kap znanega načelnika požarne brambe v Ljubljani. g. Ludovika Štricelja zadela ga je kap na njegovi vili ob Bohinjskem jezeru poleg hotela »Zlatorog«. Pokojnik je bil občespoštovan. vrl mož, skozinskozi poštenjak in zvest naprednemu mišljenju. Med drugim si je stekel veliko zaslug, da je dobila požarna bramba slovensko poveljevanje. Blagemu pokojniku časten spomin!
— Opozarjamo na današnji program v Kino-Metropol.
— Kino in gledališče. Pod tem naslovom prinaša praška »Union« podlistek, v katerem pravi? Nobena moderna iznajdba si ni tako hitro osvojila mas, kakor kinematograf. J°. so najprej čutila gledališča. Nemški »Biihnenverein« je sklenil, da ne sme noben član nemških gledališč igrati za kino. Pa nič ni pomagalo. Posestniki kinematografov so si meti roke in delali dobičke. Zato so morala gledališča sama poseči po kinematografu. Nadalje citira list članek ravn. Stecka. o katerem je »Dan« že poročal. Ravnatelj Šteck pravi, da morajo gledališča kino osvojiti in v njem nuditi to. kar je dobro in zdravo. Gledališča pa kino ne bo nikoli nadomestil. Namenjen Je pouku in zabavi.
— Urnost Kinematografa. Kakor znano je bil v soboto velik požar v Požunu. Ni še pogasnila žerjavica in že so ta požar gledali v kinematografu na Dunaju. V torek je bila prva predstava. Iz tega _ se vidi, s kako naglico dela moderna tehnika. Film je baje prva posebnost.
— Včeraj je bil jako zabaven večer v Kino Metropolu. Občudovali smo Sardinske pokrajine, ki so prav lepe. Drama »Močnejša ljubezen« Je jako vplivala na občinstvo. Nekaj ljubkega je bil »En dan v otroški sobi«. Glavni junakinji smo se od srca nasmejali. Glavna točka včerajšnjega bogatega sporeda pa je bila »Vražja ženska«. Senzacionelen Nordisk-film. Dejanje do skrajnosti napeto in o čaru joče. Samo ta točka programa je vredna onih nizkih cen za vdobne sedeže v deželnem gledališču. Slednjič nas je za slovo razveselil še Nauke. Kakor se je obrnil, ga je polomil. Za nameček smo dobili še eno burko. Predstave so. bile dobro obiskane.
Že zopet nesreča na južnem kolodvoru. V sredo ob 10. uri zvečer se je ponesrečil F. Škrbine, sprevodnik jiiž. žel. Vlak štev. 811 je stal pri severnem bloku kolodvora v Ljubljani. Tovorni vlak št. 385, ki je prišel za njim je moral vstaviti pri čuvajnici na sredi proge. Ko je bil »blok« prost za odhod je potegnil vlak in pri tem sunku je Škrbiucu. izpodletelo in je padel iz svoje zavornice pod kolesa. Zdrobilo mu je levo roko in na glavi je dobil poškodbe. Peljali so ga v bolnišnico. Komaj so pokopali enega ponesrečenca, zgodila se je že druga. Krivo je temu to, da vlak ne da znamenja za odhod.
— Izredni občni zbor »Zadruge za stavbe in stanovanja se vrši v petek 23. majnika 1913 .ob 8. uri zvečer v zgornjih prostorih restavracije -»Pri Roži«.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek specialni večer: L Vas na otoku Bonvco. (Potovalni film.) 2. Izdelovanje pip. (Industrijski film.)
3.	Vodik. (Znanstveno.) 4. Izsekavanje gozda v Brazilija. (Naravni posnetek.) 5. Otročja molitev. (Drama.)
6. Rogač. (Znanstveno, kodorirano.)
7. Janez je nahoder.. (Humoristično.) 8. Slapovi, v Jamthandu. (Potovalni film. Kolorirano.) 9. Brlog smrti. ,2. dela. (Kol© n ran a drama.) 10- .Rojstni dan Luke. Jutri v soboto »Otto vadi-s?«, ki se ponavlja d‘o pondeljka. Pred mesecem, ko se je prvikrat predvajala ta drama, je vzbudila ta velikanska slika splošno .senzacijo ter si jo ri mogel vsakdo vsled prevelikega navala ogledati. .1 utri pa ho zopet priložnost si ogledati ta umotvor. Predstave vsak dan od 1-3. 3-5. 5-7, 7-9, 9-11. Cene nekoliko zvišane za ta spored. Vstopnice vsak dan ob 10 uri zjutraj v predprodaji.
Trsi.
Samo 14 dni nas še loči od časa, ko se bo odločilo, kak bo uspeli tržaških deželnozborskih volitev. Ker je ta doba tako kratka, je pač potrebno. da slovenski volilci ne potratijo tega časa v rnalobrižnosti, ampak dolžnos.t njihova je. da se vsakdo potrudi po svoji moči, da bo uspeh tem večji. Slovenski volilci’ Agitirajte od moža do moža, zakaj sedanji družabni red je tako ustvarjen, da je odvisno od izida volitev, upoštevanje naroda. Zlasti pa so važne za nas Slovence letošnje volitve, zakaj naši nasprotniki, Italijani, Nemci in socijalni demokratje so se združili proti nam. z namenom, da nas zadušijo. Nastopati moramo proti tej sovražni kliki, ki nam želi smrti, z jekleno odločnostjo. Vsak mož naj stopi na svoje mesto in naj stori svo-io dolžnost, zakaj le na ta način bo bodočnost — naša bodočnost-!
V	nedeljo se ie vršil v »Narodnem domu« sli od zaupnikov »Političnega društva Edinost«, kjer se je imelo proglasiti kandidate za bližnje volitve v deželni zbor tržaški. Do proklamacije pa ni prišlo, ker se zaupniki niso mogli zediniti glede izbora kandidatov. Zato se bo vršil v kratkem zopet sestanek z istim dnevnim redom. Do tega časa pa bo »Pol. društvo Edinost« temeljito pretehtalo, kake naše može naj se postavi na to važno in odgovorno mesto.
Nova tramvajska proga Pd Sv. Jakobu v Trstu je dodelana. Redna vožnja se začne 1. junija. Do sedal se je pokazal že parkrat tramvaj n§ progi, a samo za poskušnjo. Ko je prvikrat pridrdral od Svete Sobote v šentjakobski okraj, ga je pozdravila velikanska množica radovednežev. Tramvaj bo vozil od Svete Sobote mimo tržaškega pokopališča skozi Sv. Jakob do trga Goldoni, kjer bo postajališče. Za naše okoličane od Sv. M. Magdalene je tramvaj sicer zelo potreben, toda bridko nam je, če pomislimo, da je sklenil občinski svet v svoji zadnji seji, da smejo biti pri tem novem mestnem tramvaju uslužbeni izključno italijanski usluž-
benci, čeprav teče tramvaj po slovenski zemlji, je bil grajen tudi s slovenskim denarjem in bo vzdržan po večini od Slovencev. — Da" pa se v bodoče ne bodo več dogajali v tržaškem mestnem svetu taki fanatični. nam Slovencem škodljivi sklepi, zato je nujno potrebno, da si priborimo pri prihodnjih volitvah čim več zastopnikov, ki se bodo energično, bojevali za naše pravice.
O šikanah od strani uradnic na telefonski centrali v Trstu se je slišalo že toliko pritožb, da bi se poštna palača, ako bi vladala dandanes pravica, morala kar tresti in iz nje bi morale frčati vse tiste »frajlice«, ki so tako strašno zagrizene proti vsemu, kar je slovenskega, da hladijo svojo jezo proti Slovencem s sredstvi, ki pod nobenimi pogoji ne bi smela biti dovoljena. Kadar kliče Slovenec telefonsko številko v slovenskem jeziku, mu je treba čakati in čakati toliko časa, da mu mine potrpežljivost. Naposled mu napravijo gospice na centrali vendar veliko dobroto in ga zvežejo z napačno številko. Potem je treba zopet klicati. To cincanje je prokleto sitno, zlasti kadar je na dnevnem redu kaka nujna zadeva. Gospice na centrali pa se temu smejejo, dobro se jim zdi, da morejo tako šikanirati Slovence. Ko more čakati človek na zvezo po eno uro. se mu res stemni pred očmi, in najrajše bi vrgel italijansko-nacijonalnim pritepeu-kam na telefonski centrali celo telefonsko napravo v obraz. Kajti tako postopanje človeka tako vjezi, da se res ne more zadrževati. Žalostno jfc, če se s slovenskimi naročniki, ki morajo plačevati za telefon ravno toliko, kolikor italijanski, tako nesramno postopa. Naša odločna zahteva je, da se te škandalozne razmere odpravijo. Ce že slovenskih uradnic na telefonski centrali nočejo nastaviti. naj nastavijo take uradnice, ki bodo znale po slovensko šteti in ki bodo s Slovenci uljudno postopale. Italijansko - nacijonalna politika mora izginiti iz telefonske centrale, kjer bi morala biti politika izključena. Vprašamo, ali imajo uradnice nalogo tako postopati, ali to delajo iz lastnega nagiba? Naj stoje stvari že tako ali tako. mi proti temu protestiramo z vso odločnostjo. Ce trn bodo te lumparije še v bodoče trajale, pa bo slovensko ljudstvo v Trstu prisiljeno drugače govoriti. Pravimo, da so minuli oni žalosni časi, ko se Slovenec svojih pravic ni zavedal, ampak se je pustil teptati v.vsakem pogledu. Gotovi /faktorji store pameten koralk, če nam ugode mirnim potom; če pa se s tem predlogom nikakor ne strinjajo, potem pa naj bodo pripravljeni na — vihar.
O slovenski mladini v Trstu smo že večkrat pisali. Poudarjali smo vedno, da je zanemarjena in da je treba nafti nekakšen izhod, kajti če naroti nima za seboj čvrste, duševno in telesno krepke mladine, njegova sijajna bodočnost ne more biti zasigurana:	obsojena Je na smrt.
Mladini se je do danes veliko premalo nudilo pozornosti. Zato pa je tudi taka. da se razven za plese za nobeno stvar ne zanima. Idealnih mladih ljudi, ki bi stremili po napredku zatiranega naroda in pri tem koristnem boju sodelovali, je zelo majhno številce: na prste jih lahko seštejemo. Kako tem razmeram od-pomoči, to bi morala biti glavna skrb vsakega zavednega narodnega Slovenca. Je res. da so Ciril-Metodove šole velikanskega pomena, a to je še vse premalo. Deček, ki zapusti slav. šolo se bo razvijal v narodnem duhu le. če pride med zavedno slovensko družbo; če pa nima te prilike, pa je vse zastonj — narodno je izgubljen. Da je v Trstu veliko takih mladih izgubljenih duš, priča najbolj dejstvo, da se par sestankov glede volitev, na katere je vabil tajnik političnega društva »Edinost«, dr. Cok, vso slovansko mladino v Trst, vsled premajhne udeležbe, ni moglo niti vršiti. Ko se je ustanavljala »Narod-no-socijalna mladinska organizacija« in se je v »Dnevu« veliko pisalo o mladini, takrat si je mislil marsikdo, da se mladina zato ne vnema toliko za »N. soc. mladinsko organizacijo«, ker ta organizacija ni po volji »Edinosti«. ki je napenjala proti njej vse svoje sile. Ko pa se je vršil občni zbor N. s. m. o., pa je bila »Edinost« v velikem veselju, češ samo 16 jih je bilo. Mi pa smo že takrat vedeli, da mladina ni na strani »Edinosti«, pa tudi ne na strani N. s. m. o., ampak da se nahaja v veliki malobriž-nosti in zato ni vneta za napredek in narodno delo. In ravno zato, ker smo videli, kako žalostno je z našo mladino, smo ustanovili N. s. m. o. v trdni nadi, da s pomočjo te organizacije temu zlu odpomoremo. da mladino vsposobimo in navdušimo za narodno borbo. Vsem pa je znano, da je »Edinost« v svoji veliki jezi proti N. s. m. o. voščila tej potrebni organizaciji, naj se čimprej zaduši. Čudimo se »Edinosti«, da je nasto-
pala na tak način proti N. s. m, o., ko vendar vidi, da je mladina tako malo vneta za narodno stvar, da niti na .sestanke, ki jih ona sklicuje, ne prihaja. Mi se tega ne veselimo, da omenjeni sestanki, ki jih je sklical tajnik pol. društva »Edinosti«, dr. Čok,_ od strani mladine niso bili obiskani, marveč poudarjamo, da je to živ dokaz, kako je mladina zanemarjena in kako potrebna je rešitve iz tega blata. Dosti pa je tudi takih med mladino, ki so sicer izobraženi, ki pa so za narodno borbo preleni.
V tem oziru bo treba temeljite izpre-membe. Mladina bi morala iti kadar gre za koristne narodne boje, kakršni so n. pr. volilni boji, na delo z veliko vnemo. Zavedna mladina bo v tem oziru že izpolnila svojo dolžnost:' nezavedneže in zanikrneže pa moramo tudi pridobiti, naj si bo na ta, ali oni način. Da ima N. s. m. o. vršiti veliko in plemenito delo. tega nam ni treba poudarjati; vsak pameten človek bo priznal, da je vredna taka organizacija vsestranske podpore. Če pa N. s. m. o. dc danes ni mogla vršiti svoje dolžnosti, temu so pač največ krivi tisti, ki hujskajo na ta način mladino od nje. Precej veliko zaslug si je pridobila v tem pogledu »Edinost». česar jej pa nikakor ne zamerimo, ker se nam dozdeva, da takrat, ko je uganjala neumestne burke in zbijata iz mladine šale. še ni bila zadosti poučena o potrebi mladinske organizacije. in da bo prišla vendar enkrat do spoznanja, da ie mladinska organizacija potrebna tudi za nas Slovence, in sicer še mnogo bolj, kakor pa za Nemce in Italijane in druge kulturne narode. Če hočemo, da se Slovenstvo razvija, moramo posvetiti največio pažnjo mladinskim organizacijam. imeti moramo zmerom pred očmi resnično dejstvo, da je bodočnost našega naroda odvisna od tega, kakršno mladino sl bomo vzgojili.
Parček je vrgel izrodek v kanal.
V torek ponoči ie zapazil zidat Fr. Lovanič, ki je bil v službi kot čuvaj ob zgradbišču nove sodnijske pafače. da prihaja no ulici Crocrera mlad parček, elegantno oblečen. Gospod ie nosil pod pazduho precejšen omot Čuvati je občudoval lepa, mlada človeka in je z neko nevoščljivostjo zrl za njima. Ko je prišel parček do vogla ulice Coroneo. se je mahoma ustavil ter oprezno ogledoval na vse strani. Mimo je prišel stražnik, mlada človeka pa sta se obrnila v stran, kar se je čuvaju, ki je še veduo, opazoval. zdelo čudno. Stražnik pa ni opazil tega sumljivega vedenja mladega •parčka, ata to ie odkorakal dalje po ulici, ne da bi se kaj zmenil zanj. Ko se jje stražnik oddaljil, je zapazi) Lovanič, da se je mladenič malo oddaljil od dekleta in je stopil pred cestni kanal, ki jc bil odkrit, ker so ga popravljali. Tu se je še enkrat oprezno ozrl okrog, da se prepriča, ali ga morda kdo opazuje, nato P a ie vzel oni omot izpod pazduhe in ga je zagnal v kanal. Nato je parček mirno odkorakal dalje po poti proti ulici Stadion. — Čuvaj« Lovaniču se je zdelo vse to, kar ie videl, silno sumljivo. zato ni imel miru. Vzdignil se je in je odšel iskat stražnika, da gn obvesti o vsem. kar je videl. Posrečilo se mu je naleteti v bližini na stražnika, s katerim sta odšla na mesto odkritega jarka, da vidita, kaj ie .v zavrženem omotu. Stražar je kmalu našel oni omot in ko ga je razvezal. je našel v njem malo trupelce. Takoj nato fe izročil stražnik trupelce, katero ie zavil. Lovanoviču. sam pa je hitel proti ulici Stadion, da dohiti mladi parček. Vrnil se je brez uspeha ter ie pozval Lovaniča na kotnisarijat. da poroča o dogodku. Ko je opisal Lovanič vse podrobnosti, ki jih ie opazil, je odšel n? svoje mesto, trupelce pa je bilo preneseno v kapelo k Sv. Justu. — Popoldan ie bila preiskava trupelca, Komisija je dognala, da je otrok, ki ie moškega spola, sicer pravilno razvit, vendar da je porojen mrtev med petim in šestim mesecem nosečnosti.
—	Naloga, da izsledi ta eleganten parček, je naložena policijskemu nadzorniku Sancinu.
Grbec pred sodnijo. V torek popoldne je stal pred sodnijo oni gr* bec Viktor Carletti, o katerem je že poročal »Dan«. Zagovarjati se je moral zaradi poskušanega vloma, kateri pa se mu ni sponesel. Zasačil ga je bil lastnik stanovanja, krčmar Karol Zotter. Carletti pa je bežal na vso moč, krčmar pa za njim. Grbec se je naposled zmuznil v krčmo »Alla Marina«. Tu se je slftil na stranišče in je odložil vse ponarejene ključe, vetrhe in drugo vlomilno orodje. Ofiirletti je bil kaznovan že kakih 40krat zaradi raznih pregre-škov. — Sedaj so ga obsodili na dve leti ječe.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Poskus uboja v belgrad sfti kaznilnici.
Vzrok homoseksuelnost.
Na obzidju belgrajske trdnjave je velik dobro ograjen prostor, kjer se sprehajajo — pod dobrim nadzorstvom — kaznjenci, večinoma obsojeni v železje.
Človeku, ki posluša to enakomerno rožljanje verig, ledeni kri v žilah od groze in pomilovanja, a te zveri ne zaslužijo bolje usode.
V torek, med 7. in 8. uro ^večer, ko morajo vsi zapustiti obzidje in oditi v svoje celice in sobe, začel se je v eni sobi strahovit prepir. Pomniti ie treba, da so samo najhujši zločinci v osamljenih celicah, ostali pa so porazdeljeni v velikih podzemskih sobah trdnjavskega obzidja. V vsaki taki sobi je po 30 do 40 zločincev. Moremo si tedaj misliti, kaj te zveri uganjajo med seboj, posebno oni, ki so v železju že po 15 do 20 let.
Tepež se je začel med D. Milovanovičem (imena so sicer postranska stvar, vendar se jih poslužujem radi boljšega razumevanja), ki je obsojen na osemnajstletno ječo v okovih, radi trikratnega ropa in Pe-livanovičem z ene strani in M. Mar-tinovičem z druge. PelivanoviČ je bil sprva obsojen na smrt a pomilo-ščen na dvajset let ječe v železju. Ubil je v Sofiji svojega gospodarja, njegovo sestro in služkinjo ter pokradel več s*tvari.
K tej troperesni deteljici se je pridružil še Stojanovič in dal signal k občemu pokolju s tem, da je z vso silo udaril Martinoviča s steklenico po glavi. S tem udarcem je Martinoviča popolnoma omamil, da je padel kot klada na vlažni kameniti tlak.
V tem priskoči na pomoč Mar-tinoviču Milič in skuša pomiriti napadalce. Toda Milovanovič si je preskrbel orožje že črez dan na obzidju. Izkopal je iz zemlje od nekega starega topa železen kratek drog in ž njim
trešči s strašnim udarcem
Miliča, ki jih je miril, po glavi, tako, da se je brez zavesti zvalil poleg Martinoviča, ki se je že zavedel in skušal vstati.
Tu pa skočita PelivanoviČ in Stojanovič k Martinoviču in ga držita. med tem pa je zabadal Milo-vanoivč Martinoviča s topim in zarjavelim nožem ter mu tako zadal devet ran.
Malo je manjkalo, da ni nastalo med kaznjenci obče klanje. Nastal je strahovit hrušč. Vojak, ki je bil na straži pred vrati, je opominjal divjake k miru, ker ni imel ključa, da bi vstopil v sobo. Toda ko vse ni nič pomagalo, je
ustrelil
,na slepo v notranjost iz revolverja. Strašen pok je odmeval od starih kamenitih sten trdnjavskega obzidja. Na strel so pritekli ječarji iri načelnik straže, a med tem so se zločinci že pomirili.
Težko ranjenega Martinoviča so prenesli v bolnišnico in je le malo upanja, da ozdravi.
Proti krivcem se je začela takoj na licu mesta sodna preiskava, nato pa so bili odvedeni provzročk telji v posamezne celice in vkovani k stenam.
No sedaj gotovo ne uide zanjki oni, komur je namenjena.
Vzrok homoseksuelnost...!
Mars.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
22. maja 1913.
MIROVNA POGAJANJA V NAJBOLJŠEM TIRU.
Zadnja poročila glede mirovnih pogajanj so bila. kakor je znano, ta, da so balkanski mirovni delegati predlagali, da naj se v členih Pre»' minaritega miru črtajo besede, ki vzbujajo domnevanje, kot da bi se balkanski vladarji podvrgli glede določbe meje med Turčijo in Zvezo vladarjem velesil in da bi se na ta način lasno pokazalo, da se te] razsodbi samo turški sultan izroča. S tem Se omili forma preliminarnega miru, ki je dosedal izglodala kot diktirana In vsiliena.
London, 22. maja. Reuter poroča o izvrstnem napredovanju mirovnih pogajani, in pravi, da se je v zadnjem času vršilo vse polno sej med mirovnimi delegati balkanskih držav in Turčije. Važen iaktor je tudi v tem, da ie bila Srbija obveščena, da sp velesile sprejele predloge, ki se tičejo srbskih vprašanj. V najbližnjih dneh pride do oficielnega sestanka mirovnih delegatov obeh strank.
VOJAŠKI IZGREDI.
Pariz, 22. maja. Besedilo pro-klainacij, ki so bile razdeljene pri zadnjih demonstracijah v Tulu poživlja vojake, da se uprejo proti državni nameri z sllo in protizakonitostjo. Demonstracije so se pripravljale v vseh francoskih regimentih na vzhodu. Proklamacije so zaključene z besedami: Proč z vojaškimi predlogami. proč s triletno vojaško službo.
DELAVSKA SVOBODA V FRANCOSKI REPUBLIKI.
Pariz, 22. maja. V političnih krogih se govori, da pripravlja francoska vlada razpust delavskih društev, ker so se ta društva ravno udeleževala poslednjih vojaških Izgredov v Tulu in ker so društva Imela svoje zaupnike v vojašnicah, s katerimi so bila v najtesnejših stikih. Za nedeljo napovedano praznovanje komune je prepovedano.
SESTANEK VLADARJEV.
Berlin, 22. maja. Danes ob pol 12. uri Je dospel sem ruski car, kmalu nato tudi angleški kralj. Množica je kričala: Slava.
OBISKI VLADARJEV.
Pariz. 22. maja. Listi poročajo, da se sedal poda španski kralj Al-fonzo na Dunaj, kjer bo od cesarja sprejet. Na to pa pojde v London.
KAJ JE Z BERCHTOLDOM?
Dunaj, 22. maja. Govorilo se je, da misli Iti Berchtold, avstrijski zunanji minister, na Ogrsko na počitnice, da se malo oddahne od težavnega dela preteklega pol leta, ki Je pretreslo živčevje — prebivalstva. Sedaj se pa uradno poroča, da še misliti ni, da bi šel grof Berchtold v času, ko ie rešiti še toliko važnih mednarodnih vprašanj, tudi le za najkrajši čas na počitnice. (Pa bi bilo prav, če bi ga pustili — saj miru zasluži!)
„Dan‘
V
V
,Dan'
Dan“
,Dan“
„Dan
11 ksf	j,'
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. (
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. '
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
U
Dan
je razširjen v najširših ljudskih slo-jih, ker ga vsakdo _ |§|i,rad ata In je zato
•t -i
Ti g. n M prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
W je odločen zagovornik vseh zatiranih.
„Dan“
„Dan
Sirite „D&n“ med ljudstvom.
i*ik
odprta celo noč.
Kavarna
V
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
•	t
(ilasovirje. planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-ijana-Gfince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena.
ta lokoraobilo se tako> sprejme pri stavbenem podjetju c. kr.
stavi), svetnika
dr. Samolirda v Rudolfovem.
VN»
Zgradba železnice Rudolfovo-Metlika.
franlsccv ssnažajo pri vea-IcoletniH e jžre"banJUa.
1,800.000
glavni dobitki turških srečk!
Vsaka srečka zadene In ima trajno vrednost 1 Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 K 75 v. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
^rlla-odjcije žrebanje ±m	±313.
«,3W^.OOO kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 kron 25 vin. Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja:
Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprelmo se proTrizijslci zastopnit5-
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
mmmm
Stenski
delavni red
pr* za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založila
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
Pri nakupu »pravega Francka" izvolite paziti no to-le varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu,
11 im 1»/M577
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne n pravi Franck
Proizvod najboljših sirovin.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka wi gospode.
Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. V
Si	'	ji
!! Automobilna zveza ji
■ ■
Celje - Ljubljana
družba z omejeno zavezo na Vranskem.
■ ■
:; ::
■ m
K ■
■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■
■ ■	■	■
5	■
i ■	S	■
■. ■	-	-
i
Vozni	red,	veljaven	od 26. maja 1913:
Odhod iz	Ljubljane	ob 6. zj.	Odhod iz Celja ob 6. zjutraj.
Prihod v	Celje ob	9. dop.	| j	Prihod v Ljubljano ob 9. dop.
Odhod iz	Celja ob	1.30'pop.	[j	Odhod izijubljane ob 3.30' pop.
j jj Prihod v Ljubljano ob 4.40 pop. [ [ Prihod v Celje ob 7. zvečer.
:: :: ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■
s:
■ a m ■
m m
■ ■
■ ta
W M
r a
K ■
H ■
m n m m m m ■ ■ ■ M
F
otografske aparate
in vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
ADRIJA“
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
iZalitevajte cenilce !
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgijl (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija iri masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb;c, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Či	pkasto	blago	i, čipke,	uložki, vezen	ja
P	svila, posamentrija, guiribi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v = modni trgovini za dame — . Magdič, Ljubljana, =pr£keg,a~ 3				
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. tond nad ■ K 1,000.000.
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarji'11 ulica Ntev. 52, (lastna hieia)
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistili
- -------------------