številka 23 • leto XLI • cena 250 din Celje, 11. junija 1987 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Griška Miš-maš veselica DPD Svoboda iz Griž pripravlja v okviru poletnih kulturnih prireditev v nedeljo 14. junija v letnem gledališču v Grižah prava Griška Miš-maš veselica za mlade krajane. Za razvedrilo bodo poskrbeli zabavni ansambli, ki igrajo za mlade in imajo radi mlade. Ob 9. uri bo otvoril veseli Miš-maš ansambel Šank-rock, nato pa se bodo do 16. ure zvrstili ansambli in posamezniki: Vitamini, Tof, Rifle in Simona, Aleksander Jež, Obvezna smer, Agropop, Hazard, Miki Šarac, Don Juan, Čudežna polja, Pink Panter, Nace Simončič, Mateja Pinter, Andrej Frece, Majda Petan, Plesno gledališče Celje, ansambel Gu-gu in Branka Kraner. Prireditev bo povezovala znana voditeljica Pedenj Peda Mateja Koležnik. Vzporedno bo še »Pokaži kaj znaš« na odru sramežljivih, kjer bodo nastopili nez- nani talenti. Organizirana bosta tudi slikarska n kiparska kolonija, razna spretnostna tekmovanja in srečelov. T. TAVČAR Dovolj motivov za pravo prijatellstvo Blizu 2000 srbskih prijate- ljev je bilo od petka, 4. junija do ponedeljka 8. junija na obi- sku pri svojih prijateljih Slo- vencih. Med vsemi gosti je bi- lo še vedno mnogo takšnih, ki so ponudili streho in hrano med vojno izgnanim Sloven- cem, zraven njih pa že tretja generacija, ki tke niti sodelo- vanja in prijateljstva. Pokrovitelja letošnjega vla- ka sta bili republiški konferen- ci socialistične zveze Slovenije in Srbije, sopokrovitelja pa de- lovni organizaciji Crvena za- stava iz Kragujevca in Iskra Kranj. Srbski prijatelji so pri- potovali v 35 slovenskih občin. Do Krškega, kjer je bil osred- nji sprejem v Sloveniji, sta pri- peljali dve vlakovni kompozi- ciji, ki sta se kasneje razdelili v tri. Ena je odpeljala do Jesenic, druga do Maribora in tretja v Celje. Povsod so prijateljem pripravili ob prihodu in odho- du lepe in tovariške spijeme, po vseh občinah pa so pripra- vili tudi po eno skupno tovari- ško srečanje in ob odhodu skupno kosilo. Ponekod so si ogledali tudi delovne organiza- cije. Najbistvenejše ob vsem letošnjem vlaku pa je to, da so imeli največ časa gostitelji in gosti za skupne pogovore, sre- čanja in izlete. Vlak je odpeljal, naslovna slika pa sama po sebi dokazuje, da je veliko resnice v pravem prijateljstvu. Reportažo o vlaku BIE ob- javljamo na strani 12. TV - Foto: EDI MASNEC Post festdvaDum čeprav za letošnji Mladin- ski pevski festival še niso prišli vsi računi, pa je že se- daj jasno, da bo ostalo za dva ali tri milijone din nepokri- tih stroškov, kljub temu, da so se odrekli množičnemu koncertu ob koncu festivala. Ko so planirali sredstva za to edino mednarodno priredi- tev v Celju, so pričakovali. da bodo kulturne skupnosti prispevale dve tretjini sred- stev, iz združenega dela regi- je pa so pričakovali tretjino sli,okoli deset milijonov din. h tega naslova pa bo festival dobil samo desetino ali ne- kaj čez milijon dinarjev. Res je, da je celjsko zdru- ženo delo, tak kot verjetno ^se naše gospodarstvo, v tež- ki krizi in da za takšne prire- ditve^ težko izvaja sredstva. Ni pa razumljivo to, da za nekatere prireditve izven Ce- lja brez težav odobri ogrom- na sredstva. Neuradno smo izvedeli, da je SOZD MERX Celje, kot poKrovitelj Vid- marjevega memoriala, pri- speval za to tekmovanje 3 milijone din, kar je desetkrat več kot za MPF. Pri tem ne bi omenjali lanskoletne »loj- trce domačih melodij«, ki jo je združeno delo iz naše regi- je financiralo z okoli staro milijardo. Žal Mladinski pevski festi- val nima razno raznih »izvi- jačnikov<' in »vojvodičev«, ki bi samo z imeni ali svojimi funkcijami izvabili tolikšna sredstva. Njegov položaj med vodilnimi delavci ver- jetno n^bolje ilustrira izjava enega izmed direktorjev, ki je na prošnjo organizatorjev odobril 50 tisoč din, s pri- pombo, »veste za koliko ve- selic moramo mi dati denar. . .« FRANČEK PUNGERČIČ Pripravljeni na točo Toča še vedno povzroča precej škode, vsekakor pa mnogo manj kot še pred nekaj leti. Proti njej se dokaj uspešno borijo s posebnimi raketami, ki jih v oblake s točo iz- streljujejo iz 165 raketnih mest v Sloveniji. 93. strelno mesto je v Andražu, zanj pa skrbi Alojz Pižorn, ki ob ustreznem sporočilu preko poseb- nega oddajnika tudi izstreljuje ra- kete. Letos je za to že vse pripravil, streljal pa še ni. Lani je prvič grozi- la toča 10. maja, potem pa še dva- indvajsetkrat in Alojz Pižorn je uporabil kar 76 raket. T. TAVČAR Mleko cenejše od kisle vode Kmetom v laški občini je prekipelo. Stran 10. ¥ kraju, kjer Je prizadevnost pravilo Leteče uredništvo na Vinski Gori. Stran 13. Vlomilci z »visoko šolo** Skupina tatov je vlamljala v stanovanja z vlomilskim glavničkom. Stran 15. Na Kozjanskem spet brigadirji v brigadirskem naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini so v nedeljo že pet- najstič sprejeli medse mla- de iz vse Jugoslavije. V prvi delovni izmeni Zvezne mla- dinske delovne akcije Koz- jansko 87 bodo delali mladi iz zagrebškega Črnomerca, mariborskega Pobrežja, Hercegnovega in Malega Zvornika, 160 brigadirjev pa bo v prvem mesecu dela- lo v Šentvidu v šentjurski občini ter v Blatnem vrhu in Curnovcu v laški občini. V vseh treh delovnih izme-' nah bodo brigadirj opravili 51 tisoč norma ur. vrednost načrtovanih del pa je ocenje- na na 85 milijonov dinarjev. Tudi letos bodo elektrificira- li, izsuševali in komunalno urejali Kozjansko, v drugi delovni izmeni pa bo v laški občini še specializirana bri- gada Rdečega križa. Približ- no polovico vseh del bodo opravili v šentjurski občini, po četrtino pa v Laškem in Sevnici. Med najpomemb- nejša dela sodi urejanje Je- zerskega klanca in nadalje- vanje vodovoda Kapsl-Dob- je v šentjurski občini ter dela v laški krajevni skupnosti Breze in gradnja vodovoda v Primožu v sevniški občini. Brigadirsko naselje Jože Perčič v Šentvidu pri Plani- ni je letos obnovljeno, saj so v zadnjih tednih pred začet- kom akcije dodobra uredili spalnice in zagotovili nor- malne življenjske pogoje ne- kaj manj kot 500 mladim, ki bodo letos delali na Kozjan- skem. Prav s to mislijo je predsednik slovenske mladi- ne Tone Anderlič, kije odprl letošnjo akcijo, tudi opozo- ril, da se akcija Kozjansko po večletnih prizadevanjih končno približuje normal- nim delovnim in bivalnim pogojem. S tem bo na Koz- janskem, ki še vedno potre- buje klasične oblike mladin- skega prostovoljnega dela, tudi razvoj brigadirstva lažji. V slovesnem govoru ob odprtju akcije je Geza Bačič, sekretar republiške konfe- rence socialistične zveze poudaril, da je mladinsko prostovoljno delo, ki druži mlade iz vse Jugoslavije, do- bra priložnost za krepitev bratstva in enotnosti. Mladi različnih narodnosti se v enomesečnem druženju spoznavajo in ob koncu akci- je veliko lažje razumejo in upoštevajo razlike, ki nas ne smejo razdruževati, ampak povezovati. IVANA FIDLER 2. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Nepotrebne razprave o razpravi o spremembah Zakona o združenem delu se na Celjskem razprave šele prav pričenjajo Namesto razprav o po- trebnih in nepotrebnih spremembah in dopolni- tvah Zakona o združenem delu, so se v preteklih ted- nih razplamtele razprave o tem, ali bi sploh razpravlja- li o Zakonu pred spremem- bo Ustave. V sindikatih so se opredelili, da bodo ven- darle vodili razprave o spremembah Zakona o združenem d^lu, vendar na osnovi sedaj veljavnega za- kona. V razpravi pa priča- kujejo tudi opredelitev ali spremembe v eni ali v dveh delih. Zaenkrat kaže, da bo- do prevagaii tisti, ki so za vse spremembe naenkrat. Časa za takšne in drugačne razprave ni veliko, saj mora- jo iz občin poslati pripombe in mnenja na republiški sin- dikalni svet do konca tega meseca. Razprave pa se na celjskem območju šele prav pričenjajo, čeprav so v obči- nah že maja imenovali po- sebne aktive, ki bi naj vodili javno razpravo. V celjski občini so se na primer odločili, da bo javna razprava potekala v petih krogih. V prvem bodo raz- pravljale organizacije zdru- ženega dela po lastnih opre- delitvah. v drugem v določe- nih organizacijah o določe- nih temah: o dohodkovnih odnosih, delovnih razmerjih, samoupravni organiziranosti združenega dela. samo- upravnem odločanju in o re- ševanju sporov, ki jih ni mo- goče rešiti po redni poti. Tretji krog razprav bo v stro- kovnih društvih. Medobčin- ski gospodarski zbornici, družbenopolitičnih organi- zacijah, družbenih svetih ter krajevnih skupnostih. Zak- ljučni, najpomembnejši del razprave, bo prihodnji teden na okroglih mizah o posa- meznih temah. Vse razprave bodo povzeli na skupni seji občinskega sindikalnega sveta in predsedstva občin- ske konference socialistične zveze, ki bo predvidoma 25. junija. Poleg vseh ostalih od- prtih vprašanj bodo v Celju zaradi grenkih izkušenj ob stečaju delovne organizacije Lik Savinja oblikovali tudi zahtevo, da se v Zakonu o združenem delu drugače in dodatno opredeli položaj de- lavca po stečaju njegove or- ganizacije. Podobno kot v celjski ob- čini so razprave organizirane tudi v drugih občinah. Širo- kega kroga ljudi ne bodo za- jele, kljub kratkemu času pa je še mogoče oblikovati ne- katere osnovne opredelitve. Če ne letos, bodo prišle prav kasneje - kadar bo pač šlo zares. MILENA B. POKLIC Slovesna zaprisega v celjski vojašnici Prejšnjo soboto je v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka zaprisegla nova generacija celjskih vojakov. Slovesnosti so se udeležili svojci mladih vojakov, starešine iz celjske vojašnice in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz celjske občine. Na novo zapriseženi vojaki so dobili tudi nageljček, po slovesnosti pa prosti izhod v mesto. Foto: EDI MASNEC KOMENTIRAMO Ali našo družbo res ne peče vest? Prav pred kratkim so se zbrali v Celju na nekdanji ••okoliški-' šoli internirana, pretežno Štajerci in 'ukrade- ni otroci-'. Ta genocid - ločiti starše in otrokč. slednje pa sprejeti kot janičarje v svoje vrste - se je lahko porodil samo v tako paranoični glavi kot je bila Hitlerjeva. Načrt mu je spodletel, rodil pa veli- ko krutih usod. zlasti iz otro- ške generacije. prav v tisti, ki je odraščala in se vrnila v po- rušene domove. Če je bila sreča mila. so našli doma starše, veliko pa jih je ostalo brez njih in življenje sije po- tem vsak ustvarjal po svoje. Ko smo te »otroke« danes pet d ese tle tnike, srečevali skupaj z nekdanjimi interni- ranci iz Auswitza, med njimi skoraj ni bilo razlike. Veliko med njimi je bilo takih, ki so po vojni morali takoj popri- jeti za delo in ni bilo časa za šolanje. To fizično delo jim je vrisalo v obraz brazde, ki so se zarisale že v mladosti, zdaj pa so se še poglobile. Tudi ob kruti resnici, da tem lju- dem, ki zdaj bolj množično umirajo kot interniranci, vse doslej nihče ni prisodil kakš- ne priznavalnine ali česa po- dobnega. Isto se dogaja z nekdanjimi interniranci. Oboji po vojni niso imeli v rokah nobenega dvojnega štetja let kot na primer tisti, ki so bili v partizanih. Mar trpljenje v taborišču smrti in življenje triletnega otroka, ki je bil v tej starosti izgnan, po vjjni pa so ga vrnili >'tujim« staršem, katerim ni znal reči mama in ata, mar niso to stresi, ki puščajo nepoprav- ljive travme v srcih prega- njanih in upravičeno tudi razžaljenih? Kaj ni zadnji čas, da za to peščico ljudi, katerih usoda je v svetu edinstvena, poskrbimo, jim damo priznanje, predvsem pa omogočimo dostojno živ- ljenje. Ne pozabimo, med njimi sg tudi socialni podpi- ranci! Žal. takšna je resnica, boleča, trpka, neusmiljena. Čas je. da se zgane naša vest. da pozabljenim vrnemo do- stojanstvo in moralno ter materialno trdost. In še nekaj žgečka mojo dušo. To. da so organizatorji (tokrat občinska organizaci- ja zveze borcev iz Celja), mo- rali poiskati pokrovitelja, ker sami niso imeli toliko de- narja. da bi plačali kurjo oba- ro z ajdovimi žganci in kupi- co vina. Pokroviteljstvo je prevzela Cinkarna, kar je ra- da storila. Meni pa ta razumevajoča milost ni všeč, zdi se mi celo ponižujoča za vse tiste, ki jim je bila namenjena. Kolača res ne morejo pri- čakovati, kos kruha pa lahko. ZDENKA STOPAR OGLAS V NOVEM TEDNIKU 4EP0T K USPEHU Drugi celjski spomladanski prodajni sejem Do nedelje bo na prostorih Zavoda Golovec še odprt Drugi celjski spomladanski prodajni sejem. Odprli so ga v soboto, na njem pa se s posebnimi sejemskimi aranžmaji in popusti predstavlja 20 trgovskih in proizvodnih delovnih organizacij in preko 100 obrtnikov. Najbolj pestra je ponudba za prosti čas. za dopust in vrtičkarstvo. večina izdelkov pa je namenjena uporabi v vsakodnevnem življenju. Organizator - Zavod Golo- vec - pričakuje, da si bo sejem ogledalo in na njem tudi kaj kupilo še več obiskovalcev kot lani. ko jih je bilo 25.000. Pripravili so tudi zanimiv program spremljajočih prireditev. Doslej je že bil koncert tamburaškega orke- stra in mladinski žur ob zvokih mladega celjskega ansambla Faust. na katerem je sodeloval tudi Tomaž Domicelj in Disco Maks s svojim programom. Jutri (v petek, 12. junija) popoldan pa bo celjski mini festival narodne in zabavne glasbe za nagrado >>zlati zvonček-. Nastopili bodo: Viki Ašič, Celjski instrumentalni kvin- tet, Cmok, 01iwer Twist. Nočna izmena in Šaleški fantje, festival pa bo vodil Vinko Šimek. Pred festiva- lom bo nastop KUD Vinko Korže iz Cirkovcev. V soboto bo republiška revija lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, v nedeljo pa razstava športnih in lovskih psov Slovenije. MBP V mozirski občini dobro gospodarijo Med gospodarsko uspešne delovne organizacije v mo- zirski občini sodijo Elkroj, Gorenje Glin Nazarje in Go- renjeva delovna organizaci- ja Mali gospodinjski apara- ti iz Nazarij. Na sploh pa bodo gospodarjenje v pr- vem četrtletju v mozirski občini ocenili tudi na jutriš- njem zasedanju zborov ob- činske skupščine. V Elkroju so povečali fizič- ni obseg proizvodnje za 5,5 odstotka, kar gre predvsem na račun večje proizvodnje pri kooperantih. Večji fizični obseg proizvodnje seje seve- da odrazil tudi v gospodar- skih rezultatih, saj se je eko- nomičnost poslovanja pove- čala za dobrih 26 odstotkov, akumulacijska sposobnost pa je bila kar štirikrat večja. Ob vsem tem je treba pouda- riti, da se je število zaposle- nih zmanjšalo za skoraj dva odstotka. Zlasti očitno je po- manjkanje delavcev v obra- tih v Lučah in v hali v Mozir- ju. Povprečni neto osebni dohodek je znašal 170.908 di- narjev in je za dobrih pet od- stotkov večji od občinskega povprečnega neto osebnega dohodka, kar pa je glede na uspešno gospodarjenje tudi upravičeno. V Glinu so prav tako do- bro poslovali, indeksi pa so večji tudi zaradi sorazmerno slabih rezultatov v lanskem prvem četrtletju, ko je ta de- lovna organizacija poslovala celo z izgubo. Dobri rezultati so tudi odraz doslednega uresničevanja sanacijskega programa, ki med drugim za- jema tudi spremembo struk- ture proizvodnje in osvaja- nje novih programov. Slabšo oskrbo s hlodovino so v za- četku letošnjega leta nado- mestili z več predelave. V Gorenjevi delovni orga- nizaciji Mali gospodinjski aparati je bil fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem večji za kar enajst odstotkov, dobre rezultate pa so dosegli tudi pri zmanjševanju po- trošnje vseh vrst materialov ter pri varčevanju z energijo. Za izvoz so izdelali kar 57 odstotkov vseh izdelkov. Ekonomičnost poslovanja se je povečala za skoraj deseti- no, akumulacijska sposob- nost pa seje povečala za dva- krat. Ob vsem tem pa je pov- prečni neto osebni dohodek znašal 150.499 dinarjev in je bil za sedem odstotkov nižji od občinskega povprečja. JANEZ VEDENIK Brez varčevanja v zdravstvu ne bo šlo Vrsta ukrepov za uporabnike, izvajalce in zdravstvene skupnosti Za družbene dejavnosti je letos denar skopo odmerjen. Ker ga največ potrebuje zdravstvo, se v njem posledi- ce interventnih zakonov tudi najbolj izrazito kažejo (Zdravstveni center Celje je na primer prvo tromesečje zaključil s 720 milijoni dinar- jev izgube). Da bi ohranili do- sežen obseg in kakovost zdravstvenih storitev, neokr- njene pravice uporabnikov ter dosežen družbenoekonom- ski položaj delavcev v zdrav- stvenih organizacijah, je po- trebno varčevanje. Ukrepe, ki bi naj prispevali k varčevanju, sprejemajo v med- občinski zdravstveni skupno- sti, občinskih zdravstvenih skupnostih in Zdravstvenem centru. Pravzaprav niso novi, saj zahtevajo le doslednejše iz- polnjevanje programov iz prejšnjih let, razvojnih načrtov in sporazumov, ki urejajo zdravstveno varstvo. Izhajajo iz usmeritev Zdravstvene skupnosti Slovenije, kjer so še posebej izpostavili omejitve pri zaposlovanju, zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravlje- nja. omejene širitve dejavnosti in povečevanje neposredne menjave dela. Ukrepi, ki prizadenejo upo- rabnike, izhajajo iz samo- upravnih sporazumov o ures- ničevanju zdravstvenega var- stva in o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdrav- stvenega varstva. Sem sodi na primer plačilo stroškov zdrav- stvenih storitev, opravljenih na posebno željo uporabnika ter doplačilo k cenam storitev, ki presegajo dogovorjeno ka- kovost. Obsežne so naloge izvajal- cev. Med drugim ne smejo za- poslovati novih delavcev, mo- rajo pa zmanjšati vse oblike dela izven rednega delovnega časa. Posteljne zmogljivosti morajo uskladiti s sporazu- mom in doseči dejansko zmanjšanje števila sprejemov v bolnišnico ter število oskrb- nih dni na posameznega bolni- ka. Poseben poudarek je dan večji povezanosti osnovne in bolnišnične službe - v Celju so tu že premiki, a je še veliko neizkoriščenih možnosti. Občinske zdravstvene skup- nosti bodo poostrile nadzor nad prevozi z reševalnimi avto- mobili in smotrnost porabe zdravil. Vzpodbujati morajo organiziranje dispanzerskih služb ter nego bolnikov na do- mu. Med pomembnejšimi, že leta nerešenimi nalogami, pa je tudi zmanjševanje bolniškega staleža. Kako, o tem bodo pa še razpravljali. MILENA B. POKLIČ Spomenik revoluciji Na Titovem trgu v Slovenskih Konjicah bodo do oktobra, ko bodo v kraju proslavili občinski praznik, postavili spomenik revolucije. Na natečaju je posebna komisija izbrala delo Franca Purga. Figuralna kompozicija iz brona in kamna bo visoka tri metre in se bo družila s fontano, ki bo omogočala krožno gibanje vode. Dve ptici bosta v dogovoru z vodo po zamisli kiparja predstav- ljali življenje. S spomenikom bodo v Slovenskih Konjicah zak- ljučili urejevanje ožjega dela Titovega trga, kjer zdaj stoji na ploščadi hotel in kulturni dom, prav v tem času pa dajejo svež videz tudi bližnjemu bloku na trgu, ki mu prenavljajo fasado, naredili pa bodo tudi streho, ki bo podobna onima na hotelu in kulturnem domu. MP Razraščajo se trajne vezi Srbska in slovenska delegacija v konjiški občini Konjiško občino sta v po- nedeljek, pred odhodom Vlaka bratstva in enotnosti obiskali delegaciji iz Slove- nije in Srbije in si ogledali Rekreacijsko-turistični center Unior na Rogli ter delovno organizacijo Konus. Predsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije Jože Smole je pred odhodom gostov po- udaril, kako izjemnega po- mena je sodelovanje med obema republikama. Dobr- šen del pogovorov sta dele- gaciji namenili perečim vprašanjem inflacije in bili mnenja, da je treba vplivati na odločitve Narodne banke in preprečevati pritiske na- njo, da bi povečala emisije denarja. Delegaciji Srbije in Slovenije sta se domenili, da bosta odločno ukrepali in, če bo le mogoče, preprečili ne- kontrolirano emisijo denar- ja. Predstavniki srbske in slovenske delegacije so raz- mišljali tudi o tem, da bi ustanovili posebne denarne sklade, s katerimi bi pred- vsem pomagali delavcem, ki bi z likvidacijo neperspek- tivnih organizacij lahko osta- li brez dela. Pri vsem tem pa se zdi po- membno, je ob slovesu s slo- venskimi gostitelji dejala podpredsednica skupščine Srbije Olga Nikolič, ob eko- nomskem tudi pristno sode- lovanje na kulturnem in pro- svetnem področju obeh re- publik. Dokaz za to je tudi Vlak bratstva in enotnosti, ki bo utrjeval vezi tudi v pri- hodnje, saj je bilo na njem letos veliko mladih. M P 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Za racionalizacijo regilskega obveščanja Novi tednik in Radio Celje sta potrebna za lialiovostno deiegatsiio odločanje Večina ustanoviteljev Novega ted- nika in Radia Celje je ocenila, da sta oha regijska medija Javnega obvešča- nja potrebna v tem prostoru. Trajalo je sicer nekoliko dlje, kot je bilo spr- va dogovorjeno, vendar jim tega ne gre zameriti, kajti z desetletno prak- so ni lahko prekiniti čez noč. Bistve- no je, da bosta Novi tednik in Radio Celje še tem srednjeročnem obdob- ju pridobila takšno materialno osno- vo, ki jima bo zagotavljala razvojno perspektivo. Družbenega dogovora ne namerava- jo spoštovati le v štentjurski občini, medtem ko je v konjiški in mozirski občini zmanjkalo nekaj starih milijo- nov. Konjiška občina bo manjko nado- knadila z nakupom osnovnih sredstev za Novi tednik m Radio Ccljc. kur ne pomeni zmanjšanja startne osnove za financiranje obeh medijev v prihod- njem letu. To velja tudi za mozirsko občino, kjer bomo upoštevah letošnje težave pri zbiranju sredstev in. ker smo skupno ocenili, da je bila v zad- njem letu z naše strani najslabše novi- narsko pokrita. S Šentjurčani se bomo skušali še en- krat pogovoriti, ker se zavedamo, da imamo tudi v tej občini številne bralce in poslušalce. Samo naročnikov Nove- ga tednika je namreč več kot tisoč. Če tudi tokrat ne bomo našh skupnega jezika, bomo zahtevali, da se šentjur- ska občina odpove ustanoviteljstvu obeh regijskih medijev. Da Novi ted- nik in Radio Celje bistveno vplivata na kakovost delegatskega odločanja tudi v tej občini, morajo Šentjurčani, vsaj tisti, ki krmarijo občinsko politiko, očitno šele ugotoviti. Problem regijskega informiranja, ki je v celoti zašlo v krizo, smo s tem šele prav načeli. Zato smo na zadnjem po- govoru z najodgovornejšimi predstav- niki regijske politike sklenih. da bomo čimprej zavzeli enotna stališča do tako imenovanega regionalnega radijskega programa. Hkrati bomo v okviru Me- dobčinskega sveta Socialistične zveze in Aktiva novinarjev celjskega območ- ja ustanovili iniciativni odbor, ki bo s pomočjo zunanjih sodelavcev pripra- vil strokovni predlog za racionalizacijo obveščanja v tem regijskem prostoru. VILI EINSPIELER Srečanje gozdnih delavcev Jutri se bo v Nazarjah in Mo- zirju pričelo republiško proiz- vodno tekmovanje gozdnih de- lavcev. Organizator letošnjega tekmovanja je nazarsko Gozd- no gospodarstvo. Že jutri bodo v nazarskem kulturnem domu pričeli z likovno kolonijo goz- darjev na temo gozd-okolje-de- lo. na vrsti pa bo tudi teoretič- ni del tekmovanja, med tem ko bodo za okroglo mizo sprego- vorili o dopolnitvah samo- upravnega sporazuma o ureja- nju delovnih in življenjskih razmer delavcev v gozdarstvu Jugoslavije. V hotelu Vesna v Topolšici pa bodo odprli raz- stavo del z likovne kolonije. V soboto bo na vrsti delovno pro- izvodno tekmovanje. IZJAVE, MNENJA... Filip Beškovnik, predsednik Medobčinskega sveta SZDL Celje ob odhodu vlaka BIE na celjski železniški postaji: •'Krute vojne razmere so prispevale k temu, daje med vašimi in našimi družinami nastalo trajno prijateljstvo in bratstvo, kije bilo temeljnega pomena za zmago nad oku- patorjem v drugi svetovni vojni, danes pa je osnova za sožitje in razvoj narodov in narodnosti v samoupravni, socialistični Titovi Jugoslaviji. Vezi prijateljstva, bratstva in enotnosti moramo vedno z največjo skrbjo negovati. Z obiski, kot je vlak BIE. se med seboj še bolj spoznavamo, spoznavamo različnost, kije pogojena z razvojem in revo- lucionarna izročila prenašamo na mladi rod. Vlak BIE je pomemben tudi zato, da se med seboj spoznajo mlade generacije in, da se te vezi. ki so nastale med vojno, nada- ljujejo m krepijo tudi v bodoče." Geza Bačič, sekretar Republiške konference socialistične zveze ob začetku letošnjih mla- dinskih delovnih akcij: "Ko začenjamo zvezno delovno akcijo Kozjansko je prav, da odločneje prispevamo k hitrejši prenovi in poso- dobitvi mladinskih delovnih akcij tudi starejši, torej tudi vsi drugi družbeni dejavniki, še posebej podpisniki druž- benega dogovora. Mladi so se odločili predvsem za takšno spreminjanje MDA, ki bodo bolj odražale njihove interese, omogočale večjo stopnjo demokratizacije, spodbujale uve- ljavljanje iniciativnosti, znanja in strokovnosti mladih ter vključevale večjo raznolikost in pestrost oblik, s poudar- kom na mednarodnih, strokovnih, specializiranih in osta- lih sodobnih oblikah prostovoljnega dela - z več znanja, zahtevnosti, raziskovalnih taborov... Prve izkušnje so uspešne, obvezujejo pa nas tudi naloge iz novega, že tret- jega družbenega dogovora o organiziranju mladinskega prostovoljnega dela v Sloveniji. ■ Dolči Videnšek, diplomirani pravnik, predsed- nik medobčinske organizacije slepih in slabo- vidnih v Celju ob tednu slepih: "Družbena klima za slepe in slabovidne osebe je s pred- pisi urejena, vse drugače pa je v praksi. Živimo v^ družbi, kjer se vsakdo po svojih močeh lahko uveljavi, zelo kruto pa je. če so za to prikrajšani ljudje, ki sami za to niso nič krivi. Zato je zanje težko najti delovna mesta, čeprav so za to potrebni večji materialni stroški. Včasih pa je to lahko samo izgovor, veliko je odvisno od človeka, ki ima sposob- nost in voljo, da invalida zaposli. Pogosto se izkaže, da ti ljudje opravičijo takšno zaupanje.- Sonja Veninšek. predsednica komisije za krvo- dajalstvo pri občinski organizaciji RK Celje o krvodajalstvu: "Sodobne uspešne medicine si ne moremo zamišljati brez številnih kr\'odajalcev. saj jih za nemoteno delo bol- nišnic potrebujemo v Sloveniji letno več kot sto tisoč. Množično prostovoljno kr\'odajalstvo sloni pri nas na glo- bokem humanizmu in zavesti do sočloveka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rešitev živ- ljenja. Zato naj bo 4. junij - dan kr\'odajalcev prilika za razmislek vsem tistim, ki so zdravi, pa kri še niso darovali, da jo darujejo čimprej. Predsedstvo odbora RK Celje se ob ■ tej priložnosti zahvaljuje vsem krvodajalcem, saj gre prav njim in neumornim organizatorjem zahvala za to ljudsko solidarnost.« Srečanje v počastitev promocije dr. Gorazda Lešničarja v počastitev promocije dr. Gorazda Lešničarja za dok- torja znanosti s področja medicinskih znanosti je bilo v torek pri predsedniku skupščine občine Celje Tonetu Zim- šku srečanje, s katerim so izkazali pozornost znanju in njegovemu uveljavljanju v naši družbi. Dr. Gorazd Lešničar je predstojnik infekcijskega oddelka celjske bolnišnice. V svojem doktorskem deluje proučil vse posledice hepatitisa A, bolezni, ki se v 80 odstotkih pojavlja v starosti do 18. let. Dokazal, je da bolezen ne prehaja v kronično obliko. Ta ugotovitev bo pomembno vplivala na bodoči odnos do hepatitisa A. Bolezen je pogosta, saj so je samo na našem območju od leta 1954 zabeležili 12.000 pri- merov. V zadnjih nekaj letih se pogostost zmanjšuje in na območju beležijo namesto prejšnjih 400 do 500 primerov letno le še 100 do 150. MBP, Foto; EDI MASNEC LIBELA CELJE Industrija tehtnic in finomehanike Komisija za delovna razmerja DSSS, na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev DSSS in Pravilnika o razvidu del in nalog OBJAVLJA prosta dela in naloge vodenje oddelka zdravstveno tehnične varnosti Kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom o združenem delu določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - višja izobrazba, smer varstva pri delu (VI. st.) - 2 leti delovnih izkušenj. Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu- jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite na naslov: LIBELA CELJE, Opekarniška 2, 63000 Celje, Kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 8 dni po sklepu KDR. DO »POTROŠNIK« CELJE TOZD PRODAJA ŠENTJUR objavlja prosta dela in naloge v delovni enoti RESEVNA, Šentjur 1. zahtevna prodaja tehničnega blaga 1 izvajalec 2. transportno manipulativna dela 1 izvajalec. Pogoji: 1. končana srednja šola za trgovinsko dejavnost - smer prodajalec tehnične stroke, - 3 leta delovnih izkušenj v stroki, 2. končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: .>MERX« DO »POTROŠNIK« CELJE TOZD PRODAJA Šentjur, Titov trg 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. POGLED V SVET Koliko novega v Benetkah? Beneški sestanek šefov držav in vlad sedmih najbolj razvitih, najbogatejših zahodnih držav je potekal v okolju do zob oboroženih policistov, v strahu pred terorističnimi napadi. Do teh v Benet- kah ni prišlo, pač pa v Rimu - z bombni- mi napadi na ameriško in britansko ve- leposlaništvo. Zato se ni čuditi, da so udeleženci vrha sedmerice sprejeli tudi posebno izjavo o pobijanju mednarod- nega terorizma. A o njej kasneje. Hote ali nehote so bila v ospredju vprašanja medsebojnih gospodarskih odnosov treh največjih gospodarskih velesil - ZDA. Japonske in ZR Nemčije. Gre za to, da imajo ZDA v trgovini z drugima dvema industrijskima velika- noma hud primanjkljaj - letos z Japon- sko 60 milijard in z ZRN 26 milijard dolarjev. Kaže, da so se dogovorili, da bo Japonska povečala domačo porabo za 40 milijard dolarjev, medtem ko naj bi dr- žavam v razvoju odobrila dodatnih 20 milijard dolarjev pomoči. Druga tema, na kateri je še zlasti vztrajal ameriški predsednik Reagan, je bilo vprašanje, kdo naj poganja gospo- darski razvoj. Ali samo ZDA, kot trdijo, v Washingtonu, ali tudi Japonska in ZR Nemčija ter druge razvite zahodne drža- ve. Reagan je torej za več »lokomotiv«, ki bi vlekle razvoj naprej. Koliko je pri tem v Benetkah naletel na soglasje sogo- vornikov, je še odprto. Zahodnonemška vlada se namreč boji, da bi v vlogi »lo- komotive« ZR Nemčija izgubila vpliv in moč gospodarsko sila trdne države, ki nima inflacije oziroma je dosegla celo tako imenovano negativno inflacijo - ko so cene nižje kakor lani! Govor je bil tudi o dolgovih, gori dol- gov držav v razvoju. Tako je francoski predsednik Francois Mitterrand predla- gal »specifične akcije«, s katerimi naj bi ublažili velikansko zadolženost. Zavzel se je za omiljene izterjave dolgov in za spodbudo bankam, da bi le-te več poso- jale državam v razvoju, ki jih ob dolgo- vih dodatno prizadeva padec cen suro- vin in kmetijskih pridelkov, glavnih iz- voznih postavk torej. Miterrand je pred- lagal tudi konkretne ukrepe glede po- daljšanja roka, ko je treba začeti odpla- čevati dolg, podaljšanja roka odplačila. ustanovitve posebnega sklada v višini devetih milijard dolarjev. Po svoje sta se temu stališču pridružili tudi Italija in Kanada: prva že daje državam v razvoju (Somaliji in Etiopiji) investicijske kre- dite z nizkimi, poldrugoodstotnimi obrestmi. Kar zadeva terorizem, se sedmerica zavzema za dvostransko in večstransko sodelovanje pri zatiranju mednarodne- ga terorizma, zlasti še v letalskem pro- metu. Sedmerica državnikov se je opre- delila tudi za svobodno plovbo v Zalivu in ob tem za prenehanje iraško-iranske vojne, pri čemer naj bi še posebno vlogo odigral varnostni svet Združenih na- rodov. Glede odnosov Zahod-Vzhod, so dr- žavniki izrazili -zanimanje« za notranjo in zunanjo politiko Mihaila Gorbačova, pri tem pa vztrajali, da morajo še naprej veljati njihova »bistvena načela glede obrambe«; med drugim so ponovno za- htevali umik sovjetske vojske iz Afgani- stana. Za zdaj je še prezgodaj za dokončno sodbo o tem, koliko je bil vrh sedmerice v Benetkah uspešen. Piše Jože Šircelj 4. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Regiisko gospodarstvo v znamenju izgub Vse več regijskih organizacij posluje na robu rentabilnosti Bistvena značilnost regij- skega gospodarjenja so še vedno visoke izgube iz teko- čega poslovanja. Trimeseč- na izguba je v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer višja le za 11 odstotkov, vendar so izgube udeležene v dohodku skoraj z deseti- no, V organizacijah združe- nega dela z izgubo je bilo zaposlenih več kot 16.000 delavcev, medtem ko je šte- vilo izgubarjev ostalo ne- spremenjeno, če iz lanskih izgubarjev izločimo LIK Sa- vinjo. Največ izgube še vedno ustvari industrija z rudar- stvom, čeprav se je njun de- lež v prvem trimesečju znižal iz 59 na 43 odstotkov. Izgube so ob tem znatno porasle v kmetijstvu, prometu in zve- ze, gradbeništvu in gozdar- stvu. Izgubo je izkazalo vseh osem občin regije. V primer- jalnem obdobju so izgubo znižali v velenjski in šentjur- ski občini, na novo pa so jo ustvarili v konjiški občini. Najvišjo rast izgube so zabe- ležili v žalski in celjski ob- čini. Po večletnem negativnem poslovanju letos poslujeta brez izgube Hmezadove mle- karne in Emov tozd Kotli. Večino regijskih izgub, kar 73 odstotkov, je v prvem tri- mesečju ustvarilo devet de- lovnih organizacij oziroma 31 tozdov, ki zaposlujejo več kot 8.000 delavcev. Gre za tozde Cinkarne, Ingrada, Že- lezniškega gospodarstva^ To- pra in Elektra iz Celja, Žele- zarne Štore. Termoelektrar- ne Šoštanj, Železniškega go- spodarstva Ljubljana ter za DEM Elektroprenos Podlog. Izguba vseh devetih delov- nih organizacij znaša 8 mili- jard 658 milijonov din, več kot dve tretjini izgube pa so ustvarili v Cinkarni, Železar- ni Štore, Ingradu, Železni- ško transportni organizaciji Celje in Termoelektrarni Šo- štanj. Nekrito izgubo so v vseh tozdih že pokrili, med- tem ko je LIK Savinja z le- tošnjim aprilom v stečajnem postopku. Ob tem zakon o sanaciji in prenehanju orga- nizacij združenega dela ne predvideva sankcij pri izpla- čilu osebnih dohodkov, tem- več morajo v vseh ozdih tri- deset dni po periodičnem obračunu sprejeti predsana- cijski program. Zelo slaba je tudi akumu- lativna sposobnost regijske- ga gospodarstva. Stopnja akumulativne sposobnosti je bila nižja od 0,5 odstotka kar v 59 organizacijah združene- ga dela. Od tega je devet or- ganizacij poslovalo z nizko stopnjo, šest na meji renta- bilnosti in enajst z izgubo že v enakem obdobju lani. Šte- vilo organizacij z nizko stop- njo akumulacije se je najbolj občutno povečalo v šrnarski občini. Povečalo se je tudi število organizacij, ki iz tekočega dohodka niso uspele obliko- vati skladov. Teh je bilo v tem obdobju že 29, na pove- čanje pa sta najbolj vplivali celjska in velenjska občina. Na seznam organizacij, ki ni- so oblikovale akumulacije. se je na novo uvrstilo enajst organizacij združenega dela. Akumulacije v prvem če- trtletju niso oblikovali: Emov tozd Radiatorji. Žična. Merxova Kmetijska zadruga, tozd Gradnje in mehanizaci- ja Gozdnega gospodarstva Celje, Izletnikova tozda Pot- niški Promet in Delavnice. PTT Tehnična Služba m PTT Promet, Kovinotehnin tozd Zunanja trgovina. Zla- tarnin tozd Veleprodaja z zu- nanjo trgovino, Emonin Ho- tel Evropa, Merxov tozd Go- stinstvo in turizem. Oprema, Vzdrževalno preskrbovalne enote Zdravstvenega centra. Ceste in kanalizacije Komu- nale Celje, Hmezadove Celj- ske mlekarne. Tovarna elek- trostrojne opn-nu- in trans port TIM Laško, Meixov tozd Prodaja Radeče, Žaga LIP-a Slovenske Konjice. Žaga in furnirnica Bohor Šentjur. Komunalno obrtno podjetje Šentjur, tozd za srednješolsko izobraževanje in prometno usposabljanje ter Zunanja dejavnost ve- lenjskega rudnika lignita, Zmrzovalna in hladilna teh- nika ter Pralno pomivalna tehnika Gorenja Gospodinj- ski aparati. PTT Promet Ve- lenje, Tržnica Velenje Kme- tijskega kombinata Ptuj. Lesna industrija Zarje, Pe- trovče in Avtoprevoz Šem- peter. V. E. Desetletnica Obrtne zadruge Celeia oa osemnajstih ustanovitvenih članov tJo tristoštiridesetih Obrtna zadruga Celeia slavi ta te- den 10. letnico uspešnega dela. V teh letih se je bistveno povečalo število članov. Ustanovitveno pogodbo jih je podpisalo 18, lani je bilo aktivnih 156 članov, na seznamu pa kar 340. Naj- več novih članov je prihajalo prva leta - vsako leto dodatnih 30 odstot- kov. Zadnjih pet let se je včlanjeva- nje umirilo, saj se letno ne vključi več kot 10 odstotkov novih članov. Ne glede na težke ekonomske raz- mere je zadruga v zadnjih letih uspeš- no poslovala. Kot pravi njen direktor Miha Cvetrežnik, je to v veliki meri odraz pestrosti njene dejavnosti. Cele- ia je namreč mešana zadruga in jo zato občasna ekonomska nihanja v posa- meznih branžah manj prizadenejo. Poslovni dosežki so bili vsa ta ieta takšni, kot so načrtovali. Lani je, na primer, dohodek porasel za več kot 300 odstotkov, večino pa so namenili za poslovni sklad (kar 114 milijonov dinarjev). S tem so bistveno izboljšali likvidnost zadruge. Med uspehe zadnjih let lahko uvrsti- mo tudi nakup poslovnih prostorov in stanovanja. Zadnje leto preurejajo kletne prostore, saj so zaradi porasta dela sedanji poslovni prostori že pre- več utesnjeni. Potrebovali jih bodo predvsem za arhive, mislijo pa tudi naprej, ko bodo povečali število zapo- slenih. Ob vstopu v novo desetletje, si za- stavljajo tudi nove naloge. Še bolje kot doslej nameravajo pokriti prodajo se- rijske proizvodnje, za katero že sedaj skrbijo prodajni referenti v Sloveniji, na Hrvaškem in deloma v drugih repu- blikah. Vzporedno s tem pa bodo raz- vijali tudi druge smeri: gradbeno, zak- ljučna dela v gradbeništvu ter pogod- bena dela in stalne oblike kooperant- skega povezovanja. MILENA B. POKLIČ Pregled poslovnih rezultatov, doseženih v zadnjih 5-letih. Gorenje predstavilo novo kuhinjo standardizacija skorajda ne dopušča Inventivnosti Naše delo in življenje je tesno povezano z najpo- membnejšo in najvitalnejšo sestavino naših bivališč, s kuhinjo. Tako je danes, še bolj pa je to veljalo za pre- teklost, ko je predstavljala kuhinja središče vseh doga- janj v hiši. O »Slovenski ku- hinji nekoč in danes« so prejšnji teden na pobudo Kulturnega centra Ivan Na- potnik in v sodelovanju Go- renja Raziskave razvoj ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje spregovorili v Titovem Ve- lenju, ko so v knjižnici Kul- turnega centra odprli tudi razstavo na isto temo. O zgodovini slovenske ku- hinje pa tudi o današnji ure- ditvi in pomenu kuhinje je govoril etnolog Vito Hazler, projekt »integrirana kuhi- nja« pa je v imenu Gorenje- vih oblikovalcev delovne or- ganizacije Raziskave razvoj predstavil Jazen Smerdelj. Gorenje je predstavilo svoje kratkoročne, srednjeročne in okvirno tudi dolgoročne načrte pri razvoju kuhinj. Medtem ko gre pri kratko- ročnih rešitvah še za ohra- njanje obstoječe zasnovanih kuhinjskih elementov, ki te- meljijo na standardih JUS in ISO, standardne pa ostanejo tudi mere gospodinjskih aparatov, pa je predlagan srednjeročni koncept odsto- pa od veljavnih standardov, vendar je še vedno v okviru znanih tehničnih dosežkov. Za tako zasnovano kuhinjo (projekt M 006), kije tudi raz- stavljena v kulturnem cen- tru Ivan Napotnik, je med obiskovalci veliko zanima- nja, precej pozornosti pa soji namenili tudi na letošnji sve- tovni razstavi Domotehnika. Spodnji kuhinjski elementi so v treh višinah, prilagojeni posameznim fazam priprave hrane, izvirna pa je tudi reši- tev zgornjih elementov (tako po oblikovni in funkcionalni zamisli). Med posebnostmi te kuhinje omenimo kuhal- no ploščo v eni liniji, izvleč- no teleskopsko napo ter mi- kroračunalniško uprav- ljanje. Pri vsem skupaj predstav- lja precejšen problem stan- dardizacija, ki pri obUkova- nju in inoviranju skorajda ne dopušča inventivnosti, zato so se gorenjevi oblikovalci v razgovoru upravičeno spra- ševali, ah je inventivna de- javnost v takšnih pogojih sploh smiselna. Problem vsekakor zahteva kompleks- ne rešitve, ki naj bi predstav- ljale osnovo za načrtovanje kuhinje bodočnosti. Svoje poglede na to so dali tudi Gorenjevi oblikovalci, ki pa se zavedajo, da bodo odgo- vor na to, kakšna bo kuhinja bodočnosti dali skupaj soci- ologi, antropologi, nutrici- onisti, gastronomi, kemiki, strojniki, elektroniki, arhi- tekti, oblikovalci in drugi., skratka, gre za multidiscipli- naren pristop. R. PANTELIČ Z domačim znanjem do nove linije v Comagovem tozdu v zreškem Cometu so pred kratkim odprli novo proizvodno linijo za proizvod- njo galvansko vezanih brusov. Cilj, ki si ga je lani oktobra zastavila posebna skupina za projekt, so dosegli dva meseca pred rokom. Nova proizvodna oprema ne omogoča le štirikrat večje zmogljivosti za izdelavo galvansko vezanih bru- sov, ampak tudi boljše delovne pogoje zaposlenih. Pomembna pa je tudi z ekološkega vidika. Osnovni del opreme so izdelali v domačem tozdu SIV in maja so že začeli s poskusno proizvodnjo na novih galvanizacijskih linijah. Smotrnost naložb v to proizvodnjo linijo so podkrepili tudi z ekonomskim elaboratom in se hkrati zavezali, da bodo povečali proizvodnjo galvansko vezanih brusov. MP 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Krajevni praznili v Ljubečni Krajevna skupnost Ljubeč- na in delovne ofKanizacije v tej krajevni skupnosti praz- nujejo v tem tednu svoj kra- jevni praznik. Včeraj se jc pričel turnir v tenisu, ki se bo nadaljeval še danes. Nato pa bo še šahovski turnir. Jutri bo na poligonu ko- lesarski trim ter spretnostna vožnja, sobota je namenjena še naprej športnim tekmovanjem (streljanje z zračno puško, tur- nir v malem nogometu), je pa tudi začetek kulturnega pro- grama. ki se začne z razstavo ročnih del v dvorani zadružne- ga doma. Pričela se bo ob 10 uri, razstavljali pa bodo »ci- glarsko orodje Kako lepa pokrajina. Ni- sem še bila tu.« Z Doris sta se v Celju prvič videli in takoj sklenili prijatelj- stvo. To sta le dva primera različnih generacij; sta- rejše, kije vojno doživela, in druge, ki si želi lepo. mirno mladost. Na enem izmed mnogih pozdravnih transparen- tov je bilo zapisano: »Naš vlak kronika ljudske soli- darnosti!« Samo vlak ni dovolj za sožitje, lahko pa ljudje, ki se z vlakom vozijo k prija- teljem, mnogo naredijo; med drugim, da ne bo pri- hajalo do nepotrebnih stresov. Zadnji vlak je po- rok, da smo lahko opti- misti. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC V Žalcu so goste vlaka BIE 87 pričakali pred hotelom Golding Rubin na slo način s kruhom in soljo. Kulturno umetniško društvo Anton Tanc v Marija Graacu pri Laškem seje znova izkazalo: goste iz Srbije, kii v laško občino so sprejeli na pikniku pod pravim slovenskim kozolcem ob sveže pokošeni travi in samih slo jedeh od »župe« do suhih sliv. Ob slovesu so jih odpravili z lepo besedo, dobrimi željami in vinom Janževce toči samo ob posebnih priložnostih; rojstvih, odhodih na poroko ali z obiska. Celjani so imeli za goste iz Čuprije in še nekaterih ostalih srbskih občin družabno srečanje pri Mlinarjevem Janezu na Teharju, kjer so se tako kot na mnogih drugih podobnih srečanjih tudi zaplesali. Na slovesu na celjski že- lezniški postaji sta bili tu- di republiški delegaciji so- cialistične zveze Srbije in Slovenije. Slovensko je vodil predsednik Jože Smole, ki se je v zaključ- nem programu ob odhodu vlaka nenadoma pojavil med člani folklorne skupi- ne France Prešeren iz Ce- lja in z njimi zaplesal srb- sko kolo. Da je bil za to gesto prisrčno pozdrav- ljen, ni treba posebej po- udarjati. Ob prihodu in odhodu topel stisk rok mnogih starih in tudi novih prijateljem Ta posnetek je dokaz, da se ljudje radi zbere- jo brez posebnega va- bila tam, kjer gre za resnično prijateljstvo. Sprožene roke ob slovesu po lepo preživetih skupnih dneh. Želja, da se kmalu vidimo. 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 13 V kraju, kjer Je prizadevnost pravilo Z letečim uredništvom smo obiskali Vinsko goro, kjer bo letos praznik občine Žalec_ Krajevna skupnost Vin- ska gora sodi med tako ime- novane obrobne krajevne skupnosti v žalski občini, pri tem pa je seveda mišljen zgolj teritorialni položaj te- ga kraja, saj po mnogih de- javnostih in po izjemni pri- zadevnosti organizacij in društev nikakor ne moremo trditi, da gre za obrobno krajevno skupnost. V marsičem je lahko iz- jemna pripravljenost kraja- nov za delo za vzor preneka- teri drugi krajevni skupno- sti. Minuli četrtek smo novi- narji našega uredništva obi- skali Vinsko goro, eden iz- med vzrokov za obisk pa je tudi praznik občine Žalec, ki ga bodo letos praznovah v Vinski gori. Prve prireditve so se že pričele. Ob tej prilož- nosti pa bo Vinska gora po- stala tudi bogatejša za prene- katero pridobitev. Najpomembnejša pridobi- tev bo vsekakor večnamen- ski objekt pri tamkajšnji os- novni šoli. V njej bo velik prostor, ki bo lahko služil ta- ko za kulturne prireditve kot tudi za rekreacijo krajanov. Objekt bo krajane veljal le dobrih 140 milijonov dinar- jev, dejstvo pa je, da ga da- nes ne bi spravili pod streho niti za 400 milijonov. Krajani v Vinski gori so znali dobro obrniti vsak dinar, vse sku- paj pa so oplemenitili še s prostovoljnim delom in dru- gimi prispevki. Poleg tega večnamenskega objekta bo- do v teh dneh namenu pre- dali obnovljeni vodovod v zaselku Prelska, asfaltiranih bo nekaj kilometrov novih cest, popolnoma spremenjen pa bo tudi videz samega sre- dišča vasi, saj razširjajo ce- sto, urejajo pločnike in še kaj. Tako bo bolj varen tudi promet skozi samo vas. Za vsa ta dela, vključno s prizid- kom k osnovni šoli. oziroma večnamenskim objektom, so porabili dvesto milijonov di- narjev. Denar so prispevali tudi kulturna in telesnokul- turna skupnost, komunalna interesna skupnost občine Žalec, organizacije združe- nega dela, žalska vzgojnoizo- braževalna organizacija, šte- vilni zasebniki in drugi. Vseh teh pridobitev ne bi bi- lo brez krajevnega samopri- spevka. V Vinski gori pravi- jo, da večjih zahtev, zlasti na komunalnem področju, za- enkrat nimajo, kar pa ne po- meni, da poblemov ni več. Zlasti velja omeniti to, da bo treba v naslednjih letih pre- cej denarja nameniti za ob- novo cestnih odsekov, ki so jih posodobili pred leti, sedaj pa jih je že načel zob časa. Vinska gora leži tik ob me- ji z velenjsko občino, kjer je zaposlenih največ krajanov. Kar 456 se jih vozi na delo v velenjsko občino, le deset pa jih je zaposlenih v žalski in celjski občini. Zadnje čase se spet vrste številne razprave o problemih financiranja kra- jevnih skupnosti. Prejšnji te- den so razpravo o tem uvrsti- li tudi na dnevni red seje predsedstva republiške kon- ference socialistične zveze. Precej besed je bi]o name- njenih tudi tako imenovani glavarini. V celjski regiji je sicer o tem sklenjen družbe- ni dogovor, znano pa je, da ga še najmanj upošteva ve- lenjska občina. To hkrati po- meni, da je prav krajevna skupnost Vinska gora pri- krajšana za prenekateri di- nar iz naslova glavarine, po- vrhu vsega pa v kraju ni niti ene organizacije združenega dela, ki bi lahko primaknila kakšen dinar za razvoj kraja. Ivan Vodošek, predsednik skupščine krajevne skupno- sti pravi, da so to dejansko težki problemi, ki pa jih zna- jo Vinskogorci drugače reše- vati. Predvem z izjemno vo- ljo do dela, saj jim ni žal časa za različne akcije v kraju, bi- stvenih problemov pa ni tudi takrat, ko morajo primakniti denar za kakšno akcijo ali pa prispevek v materialu. Vse to je tudi rezultat dobro raz- vite krajevne samouprave. Za razliko od prenekaterih drugih krajevnih skupno- stih, kjer tarnajo, da nikakor ne more zaživeti delegatsko življenje, v Vinski gori takš- nih problemov nimajo. Tudi delegati za skupščine samo- upravnih interesnih skupno- sti so delavni, zlasti aktivni pa so, odkar so ustanovili združeno delegacijo. Njiho- va aktivnost na tem področ- ju prav gotovo botruje temu. da znajo pridobiti kakšen di- nar od samoupravnih inte- resnih skupnosti. Skratka, Vinskogorce dru- ži dobra volja in pripravlje- nost za delo, vse to pa se odraža v mnogih uspehih. O življenju in delu ter zanimi- vih in prizadevnih krajanih smo novinarji dodobra na- polnili svoje beležnice ter magnetofonske trakove. O vsem tem bomo pisali v na- slednjih številkah Novega tednika, marsikaj zanimive- ga pa boste lahko slišali tudi v oddajah Radia Celje. JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER Izjemno razvita je v Vinski gori rekreativna dejavnost, ki se odraža zlasti v množično- sti. Po tem se Vinska gora uvršča med najuspešnejše v Sloveniji, kar dokazujeta tudi lansko prvo mesto med vaški- mi skupnostmi v slovenski akciji z naslovom »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni dejavnosti«. Leta 1984 pa je Vinska gora osvoji- la drugo mesto. Kako bo letos, še ne vedo, jasno pa je, da se bo Vinska gora spet visoko uvrstila. Z rekreativno dejav- nostjo se redno ukvarja kar štiristo krajanov. Lepe uspehe dosegajo gasil- ci, saj se na občinskih tekmo- vanjih dobro uvrščajo in nji- hove sobe krasijo mnogi po- kali. Letos so se gasilci še po- sebej izkazali pri urejanju svojega doma. saj so uredili zunanjo okolico in pročelje doma, sedaj pa se že priprav- ljajo na občinsko prireditev Dan gasilca, ki bo v Vinski gori v nedeljo, 28. junija. Ob praznovanju občinskega praznika bo izšla tudi mono- grafija Vinske gore. V njej bo opisana zgodovina kraja, se- danji utrip, mnoge krajevne znamenitosti in načrti. Izdajo monografije je omogočila ob- činska kulturna skupnost, monografijo pa bodo predsta- vili 3. julija. Vinskogorci so odločni lju- dje in se ne dajo kar tako. Pred mnogimi leti so hoteli kraj razdeliti med tri občine. Kar v Ljubljano so šli in pove- dali, da tega ne pustijo. Ni jim pa uspelo to, da bi se kraj še naprej imenoval Šentjanž. Preveč je dišalo po religiji in ime je bilo treba spremeniti. No. prvotno ime pa je še živo v ljudeh, saj mnogi pravijo, da gredo v Šentjanž in da so Šentjanževci. Krajevno skupnost sestav- lja več zaselkov: Vinska gora (n. v. 360 do 475 m), Prelska (375 do 490 m), Pirešica (370 do 460 m), Lipje (390 do 450 m), Črnova (430 do 510 m), Janškovo selo (460 do 520 m) in Lopatnik (610 do 750 m). Pri Gonžarju in Zajcu na Lopat- niku še danes žgejo apno za prodajo. V letečem uredništvu smo bili novinarji Ivana Fidler, Rado Pantelič, Marjela Agrež, Tone Vrabl in Janez Vedenik, odgo- vorni urednik Novega tedni- ka Branko Stamejčič, tajnica uredništva Olga Pušnik, foto- reporter Edi Masnec in radij- ska tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič. Pridružili pa so se nam tudi kolegi iz Sa- vinjskega občana: odgovorni urednik Janez Kroflič, novi- narka Irena Jelen in sodela- vec-fotoreporter Ljubo Korber. Zvečer smo pripravili ustni časopis ter kulturno zabavni program v katerem so sodelo- vali domači pevski zbori, učenci osnovne šole, humo- rist Franc Vinder-Lipnčan. harmonikar Drago Jambrek iz Prebolda in ansambel Hme- ljarski instrumentalni kvin- tet. Večerne prireditve so se udeležili tudi predsednik žal- ske občinske skupščine Lud- vik Semprimožnik, predsed- nik OK SZDL Janez Meglič in predstavniki pobratene obči- ne Kruševac, ki so bili tudi gostje letošnjega vlaka brat- stva in enotnosti. Pred prvim majem je Vin- ska gora prejela tudi lepo, ozi- roma najvišje zvezno prizna- nje. Za izjemne uspehe pri de- lu na mnogih področjih in za razvito krajevno samoupravo so namreč prejeli priznanje Zvezne konference sociali- stične zveze. Navdušile so tudi domače pevke, ki sestavljajo nonet, prepevajo pa izvirne, skorajda že pozabljene ljudske pesmi. Največja pridobitev bo večnamenski objekt, v katerem bodo lahko pripravljali kulturne prireditve, poskrbljeno pa bo tudi za rekreacijo. Gasilci so temeljito obnovili svoj dom. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi ansambel Hmeljarski instrumentalni kvintet. Na večerni prireditvi se je zbralo zares veliko krajanov, med gosti pa so bili tudi predstavniki Skupščine občine Kruševac. Dragica Arlič: »Leteče uredništvo pomeni tudi za nas krajane priznanje za na- še delo. Kar verjeti ne mo- rem, da ste lahko v enem dnevu obiskali toliko ljudi, izdali celo časopis in zvečer pripravili še ustni časopis ter prijetno prireditev. V Vinski gori je precej naročnikov Novega tednika in poslušal- cev radia in prepričan sem, da jih bo odslej še več, saj je za vsakogar zanimivo prebi- rati stvari iz domačega kraja.« Franc Špegel, predsednik sveta KS: »V naslednjih dneh se bo v Vinski gori zvr- stilo toliko kulturnih, šport- nih in drugih prireditev, da je nemogoče našteti prav vse. Vabimo tudi krajane iz drugih krajevnih skupno- stih, da nas obiščejo in po- trudili se bomo, da se bodo med nami dobro počutili.« Ludvik Semprimožnik, predsednik SO Žalec: »Že sedaj se s predstavniki ve- lenjske občine intenzivno pogovarjamo o financiranju krajevne skupnosti in tako imenovani glavarini in pre- pričan sem, da bomo dosegli uspešen medsebojni dogo- vor, ki ga bomo tudi v praksi izpeljali tako kot je treba.« Ivan Košan, bivši župan Vinske gore: »Štirinajst let sem bil župan pa tudi repu- bliški poslanec, spoznal pa sem, da je treba dati mesto mlajšim ljudem. Danes'ko vidim njihovo prizadevnost in delo sem nanje ponosen in jim povsem zaupam.- Milan Usar, predsednik TVD Partizan: Mnogo športnih objektov smo zgra- dili s prostovoljnim delom in prispevki. Nikdar pa si ni- smo želeli, da bi se v našem kraju šli kakšen vrhunski šport, kajti naš c:ij je mno- žična rekreacija. V tem ved- no bolj uspevamo. • 14. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Dragi dopisniki, mentorji, bralci! Spet se končuje šolsko leto. Še malo pa se bo odvrtel tudi naš Otroški vrtiljak. Tudi letos, žal, je v njem našel svoj prostor le majhen del vseh prispevkov, ki ste nam jih pošiljali med letom. Nekateri seveda bolj, drugi manj pridno. Prav vsem pa bi se radi, preden se poslovimo, zahvalili za sodelovanje, zato pripravljamo tudi letos VELIKO VRTILJAKOVO SREČANJE Jutri, v petek, 12. junija 1987 ob 15. uri Upam. da se nas bo zbrala vehka, pisana druščina Vrtiljakovcev, ki bomo ob pesmih, plesu in zabavnih igricah preživeli prijetno družabno popoldne. Zato pridite na naše • DVORIŠČE ZA MUZEJEM REVOLUCIJE Prostora bo za vse dovolj. Zabave tudi. Upamo, da bo sonce dobre volje, kajti le dež nam lahko pokvari našo zabavo. UDELEŽBA JE (SKORAJ) OBVEZNA NA SVIDENJE NA VESELEM VRTILJAKOVEM SREČANJUI Izlet v Ljubljano Učenci od prvega do četrtega razreda smo tudi letos tekmovali v čistoči zob. Bili smo pridni in skrbeli za čiste zobe. zato smo bili najboljši na naši šoli. V sredo smo predstavniki razreda skupaj s tovarišico odšli po nagrado v Ljubljano. Peljali smo se z avto- busom. Nagrade je prejelo 210 šol iz vse Slovenije. Prejeli smo priznanje in zobne paste Dan na dan za vse učence razreda. Zaba- val nas je čarodej Miran, ki je že nastopil na naši šoli. Pogostili so nas. nato pa smo odšli v živalski vrt. Videli smo veliko živali. Naj- bolj sta mi bila všeč lev in med- vedek. Živali se mi v kletkah smilijo, ker imajo le malo prosto- ra za gibanje. Lepo je bilo v Ljub- ljani in želim si. da bi bili tudi drugo leto najboljši na šoli. MARKO WINTER. 2. a OŠ Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE Naša beseda ■Hej. Reja, postoj! Ali veš. da gremo na republiško srečanje gledaliških skupin?« zakliče Ivan. »Kaj si rekel? Kdo ti je to pove- dal?« se čudi Reja. »Tovarišica Lidija vendar!« Novica se je širila po šoli kot strela. Najbolj pa smo je bili ve- seli Bojan. Robi. Suzana, Roma- na, Reja. Lidija, Ivan in jaz. Naš trud je torej poplačan. V začetku, ko smo pri dram- skem krožku izbrali besedilo in igrico, smo se vsi lotili dela z veli- ko vnemo. Odločili smo se za igrico Leopolda Suhodolčana Fi- goe Fagole. A kaj kmalu je volja nekoliko usahnila, saj je bila igri- ca dokaj zahtevna. Ni se nam lju- bilo hoditi na vaje, ki so bile po pouku. Zaradi tega tovarišica po- gosto ni bila zadovoljna z nami. Toda napočil je odločilen dan. Tovarišica je prinesla blago za kostume. Naša vnema je spet na- rasla. Ko smo se pogovarjali, smo sklenili: »Če bodo kulise kmalu gotove in če je blago tu, se mora- mo potruditi in se naučiti besedi- lo. Moramo!« Tako nam je šlo be- sedilo vsak dan bolje in s tem je tudi veselje do dela naraščalo. Končno se je začelo občinsko tekmovanje Naša beseda. Dobro smo odigrali svoje vloge, zato smo se uvrstili na regijsko sreča- nje v Grižah. Bili smo srečni. Tu- di tu smo se dobro odrezali. Zelo smo bili presenečeni, ko smo iz- vedeli. da bomo šli na repub^liško srečanje gledaliških skupin. Ve- liko časa smo presedeli skupaj in tuhtali, kako in kaj. Sklenili smo. da bomo še vadili, da bo ja vse v redu. In res. Na Jesenicah, kjer je bilo srečanje, smo se dobro izka- zali. Obenem pa smo spoznali tu- di nekaj novih igric, ki so jih predstavile druge skupine in na- čin dela gledaliških skupin. Na- vezali smo prijateljske stike z igralci iz Šmarja pri Jelšah, ki so bili prav tako uspešni. Naš celoletni trud je bil torej poplačan. GLORIJA SPUDIČ. 7. r OŠ Edvard Kardelj ROGATEC Počitnice prihajajo Do konca šolskega leta je le še nekaj dni. Vsi jih pridno odšteva- mo. Spraševanje je doseglo svoj vrh. Redovalnice so polne dobrih in tudi nekaj slabih ocen. Boljši učenci pomagajo slabšim, da bi popravili ocene. Veliko je končnih izletov, tudi športni dan in dan šole sta še pred nami. Teh dni se najbolj ve- selimo. Seveda pa bomo najbolj veseli dneva, ko bomo dobili spričevala in se bo končalo šolsko leto. Za- čele se bodo dolge počitnice. TEJA TOMŠE, 5. b COŠ Fran Roš CELJE Pionirji esperantisti v jubilejnem letu mednarod- nega jezika Esperanta je bilo v soboto, 23. maja 1987 v osnovni šoli Ratanska vas v Rogaški Sla- tini srečanje pionirjev esperanti- stov Slovenije. Sto let življenja Esperanta dokazuje, da je to živ jezik, ki omogoča sporazumeva- nje in prijateljstvo med narodi. Srečanja seje udeležilo 100 učen- cev iz Celja, Štor. Maribora, Gor- njega grada, Ljubljane in Roga- ške Slatine. Po kulturnem pro- gramu so si pionirji ogledali zani- mivosti Rogaške Slatine pod vodstvom vodičev turističnega krožka. Ob tem srečanju smo proslavili tudi 50-letnico Esperantskega društva Rogaška Slatina, ki ga vse od ustanovitve prizadevno vodi tovariš Martin Tovornik. Srečanje so finančno podprli Steklarna Boris Kidrič. Steklar- ska šola, Zdravilišče Rogaška Slatina. Kors. Prevozništvo »Do- nat« in tovariš Ferdo Pak. HEDVIKA LIPNIK mentor esperantskega krožka OŠ RATANSKA VAS Zelena straža Pred desetimi leti so začele na- stajati na šolah zelene straže. Se- daj so že po vseh šolah. Vsak ra- zred na naši šoli si izbere tri ali več predstavnikov, ki so zadolže- ni, da en teden z razredom skrbi- jo za okolico šole. Če se zelena straža zelo potrudi, so pohva- ljeni. Tudi v naši ulici imamo vsako leto pomladno in jesensko čišče- nje. Čistimo okolico bloka in od- našamo smeti v kontejnerje, ki jih pozneje spraznijo. Tako se vsak po malem trudi za svoje okolje, ki pa morda ne- koč ne bo več takšno kot je sedaj. META KRAJNC, 6. b OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Zbor pionirjev Sem doma blizu krajev Titove mladosti, blizu Kumrovca. Trebč m Podsrede. Lani je bil Zbor pi- onirjev Jugoslavije pri nas. na Trebčah, to je v občini Šmarje pri Jelšah. Pionirji, ki so prišli na zbor iz raznih krajev Jugoslavije, so bili naši gostje. Letos pa smo bili v gosteh mi. Kot predstavniki Slovenije smo bili povabljeni na Zbor pionirjev Hrvaške v Vinkovce. V Vinkov- cih nas je bilo 15 učencev. 7 iz naše šole, 8 pa iz OŠ Lesično. V Vinkovce smo se peljali z vlakom. Tam so nas pričakali pi- onirji, ki jih takrat še nismo poz- nali. kasneje pa smo postali z nji- mi dobri prijatelji Peljali so nas na svoje domove in tri dni smo bili njihovi gostje. Bili so zelo do- bri gostitelji in spraševali smo se, ali smo bili tudi mi lani takšni. Mi iz Slovenije smo se predsta- vili s svojo točko, to je bil izrazni ples. Nastopili so tudi vsi drugi pionirji. Spomnili smo se prebo- ja Sremske fronte in vseh borcev padlih za svobodo in jim na nji- hove grobove in k spomenikom polagali vence in cvetje. Dnevi, ki so bili lepi in so nam prinesli veliko novih poznanstev, so hitro minili. Razšli smo se v upanju, da se bomo še kdaj sre- čali. Spet sedimo v šolskih klopeh, se ubadamo z nemščino, mate- matiko in še s čim ter skušamo nadoknaditi zamujeno. Ravno te dni pa smo že dobili prvo pošilj- ko pošte iz Vinkovcev pa tudi naši prijatelji v Vinkovcih so že prejeli naša pisma. SONJA SINKOVIČ, 6. r OŠ Bračičeve brigade KOZJE Srečanje planincev na Paškem Kozjaku, \arisal SANDl POD- GRAJSEK. 3. b OŠ 3. bataljon VDV VITANJE. Atkina zanka Joj, nesreča! Nekdo je stresel vse črke, zdaj se pa znajdi! Pa v resnici sploh ni tako hudo. Brž poišči vse črke, ki sestavljajo neko znano srečanje (ki bo jutri). Eno od potrebnih črk bo prispevala Atka s svoje obleke. Ko boš to naredil, ti bodo ostale še štiri črke. Iz njih pa boš zlahka sestavil neko znano ime. geslo današnje zanke. Napiši ga na dopisnico in jo do torka, 16. junija 1987, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V prejšnji uganki ni bilo težko odkriti SENCE, kajne. Nagrado, ki jo vsak teden poklanja AERO, pa tokrat dobi: Marija Korenjak, Laze 4. Dramlje. Zdravstveni center Celje TOZD Zdravstveni dom Laško Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije razpisuje in objavlja skladno z 18. členom Statuta TOZD dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer: - glavno sestro TOZD Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima višješolsko izobrazbo - šolo za zdravstve- ne delavce - oddelek za medicinske sestre in naj- manj 5 let delovnih izkušenj v stroki Od kandidata za razpisana dela oz. naloge poleg navedenih pogojev zahtevamo še: - da je svojim dosedanjim delom dokazal, da ima ustrezne organizacijske sposobnosti - da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih nalo- gah. da deluje v smeri razvoja samoupravne sociali- stične morale - da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa v TOZD. Kandidati naj pošljejo ponudbo z zahtevanimi podat- ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Celje - z navedbo TOZD - kadrov- ska služba, Gregorčičeva 7, 63000 Celje, O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po spre- jemu sklepa o izbiri. Zdravstveni center Celje TOZD Preskrbovalne vzdrževalne enote objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. DE-PRALNICA 1 delovno opravilo vzdrževalec strojev In naprav Pogoji: VK ali KV elektro monter (obratovalni eiek- trikar) - 1 leto delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo - delo za nedoločen čas 2. DE-BOLNIŠKA KUHINJA 1 delovno opravilo pomožna dela v kuhinji za določen čas Pogoji: končana osnovna šola - 1 leto delovnih izkušenj - 2-mesečno poskusno delo 1 delovno opravilo KV kuhar za določen čas Pogoji: KV kuhar ali kuharica - 1 leto delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo 3. DE-SKUPNE IN ZDRUŽENE SLUŽBE TELEFONSKA CENTRALA 1 delovno opravilo telefonist za nedoločen čas Pogoji: NSI ali KV PTT smeri ali druge ustrezne smeri - 1 leto delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo SKLADIŠČE ŽIVIL 1 delovno opravilo skladiščnik za določen čas (nadomeščanje bolniških staležov) Pogoji: KV trgovska šola 1 leto delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka TOZD Preskrbovalne vzdr- ževalne enote Celje. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center Celje, Kadrovska služba. Gregorčičeva 7, Celje, Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD. 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • Nek voznik si je v pone- deljek v Celju privoščil dokaj drago parkiranje. Svoje vozi- lo z mariborsko registracijo je postavil kar sredi Ljubljan- ske ceste. Poleg kazni za ne- pravilno parkiranje bo moral poravnati še stroške odvoza. • V nedeljo zvečer je milič- nike nekdo opozoril, da v parku pred gimnazijo kriči neznano dekle. V nevarnost naj bi jo spravljala skupina mladeničev. Miličniki so res našli prestrašeno, 18-letno T. Z., ki je zatrjevala, da sojo fantje posilili in zbežali. Mož- je postave so se precej namu- čili preden so odkrili dom- nevne posiljevalce, na koncu pa se je izkazalo, da je vsa zgodba izmišljena. • Bojan Z. iz Kompol je imel s prebivalci sosednje va- si nekaj neporavnanih raču- nov. V soboto je ponj prišla precej velika druščina, da bi zadeve razčistili. Svojci so se zbali in miličnike obvestili, da so Bojana ugrabili. Z ugra- bitvijo ni bilo nič, ker so »ugrabitelji« Bojana brez po- gajanj živega in zdravega vr- nili družini. • Zgodba Staneta R., o ka- terem smo že v prejšnji šte- vilki pisali, da mu je nekdo izmaknil harmoniko, se je srečno končala. Frajtonerico so miličniki v četrtek našli pri tehnični šoli Maršala Tita. Stanko bo spet lahko razte- goval svoj meh. N. K. Upniki so proti zalitevku sindikata Celjska sindikalna or- ganizacija je sodelovala na prvem naroku stečaja za LIK Savinjo z zahtev- kom za delavce te nekda- nje celjske delovne orga- nizacije. Gre za nekaj več kot 90 milijonov dinarjav. Upniki oziroma njihovi zastopniki so bili seveda proti zahtevku sindikata (sindikat toži v imenu de- lavcev, ki so ga pooblasti- li), ker bi se na ta način zmanjšala stečajna masa. Če bodo upniki vztrajaU oziroma ugovarjali temu zahtevku, potem bodo napoteni na pravdo. Takšna pravda pa bi lah- ko stečajni postopek pre- cej podaljšala, kar pa bi šlo v škodo tudi upni- kom, ki bi seveda radi čimprej dobili nazaj svoj denar ali vsaj del tega de- narja. Vlomilci z »visoko šolo« v stanovanja so vlamljali z vlomilskim glavničkom Na celjskem Višjem sodiš- ču so zvišali kazni skupini vlomilcev, ki je dlje časa vlamljala v stanovanja v Celju in v drugih krajih v Sloveniji in si nagrabila večjo premoženjsko korist. Gre za povratnike, ki so že pred tem prestajali zaporne kazni zaradi tatvin. Pred prvostopenjskim so- diščem so se zagovarjali 33- letni Senad Islamovič iz Ze- nice, 31-letni Slobodan Dra- goljič, prav tako iz Zenice, 30-letni Ivica Čubela iz Zeni- ce 36-letni Nedelj ko Ledič iz Vrtnika v Srbiji. Pobudnika vlomilskih po- hodov v Slovenijo sta bila Islamovič in Dragoljic, pri- družil pa se jima je še Čubela (ki edini še ni bil obsojen za- radi tavin) in Ledič, zasebni taksist, ki je skrbel za prevo- ze. Da je šlo za res spretne vlomilce, pove podatek, da so v večino stanovanj vlomih z vlomilskim glavničkom, torej pripomočkom, ki zah- teva precej vlomilskega zna- nja - lahko bi rekli kar »viso- ko šolo vlamljanja«. Nakradene stvari so vozili v Zenico in jih preprodajah, denar pa si razdelili. Lani spomladi so jih odkrili in ko- nec marca tudi vse štiri prije- li ter priprli. Pred prvostopenjskim so- diščem so večino kaznivih dejanj tudi priznali Dragoljič pa se je zagovarjal, da je kra- del pod vplivom mamil ozi- roma alkohola. Senat prvostopenjskega sodišča je Senada Islamovi- ča obsodilo na 8 let zapora, Slobodana Dragoljiča na 7 let zapora, Nedeljka Lediča na 5 let in 6 mesecev zapora. Ivico Čubela pa na enotno kazen 4 leta in 3 mesece za- pora. Slobodanu Dragoljiču so tudi izrekli ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma in narkomanije. Na sodbo so se pritožili za- govorniki obtožencev in ob- toženci (razen Dragoljiča) ter javni tožilec. Sodišče je delo- ma ugodilo le pritožbi javne- ga tožilca in zvišalo kazni trem obtožencem, pri tem pa upoštevalo, da gre za tako- irpenovane specialne povrat- nike, ki so bili že pred tem obsojeni zaradi tatvin. Tako so Islamoviču zvišali kazen na 10 let zapora, Dragoljiču na 9 let zapora in Lediču na 7 let zapora, medtem ko so Ču- beli potrdili kazen 4 leta in 3 mesece zapora. S. ŠROT »Ukradena^ prikolica na parkirišču pred novo bolnišnico. »Ukradena« počitniška prikolica Pravzaprav je že kar težko iz leta v leto premlevati iste trditve, da je družbeno premoženje slabo varovano. Da je temu tako, sta pred dnevi (natančneje: prejšnji četrtek) doka- zala tudi dva občana, ki sta ugotavljala, kako lahko je pri nas krasti. Sposodila sta si dvorano Golovec dva dni pred otvori- tvijo spomladanskega sejma. Vratarju sta povedala, da je v zvezi s počitniškimi prikolicami reklamacija, zato bosta morala eno izmed prikolic odpeljati in pripeljati drugo. Vra- tar se je strinjal in skupaj so še nekaj popili. Vratar je potem pomagal, da sta možakarja z avtomobilom zapeljala na (z ograjo zaprt) sejemski prostor in pripela ter odpeljala prikolico. Nesojena »tatova« sta bila nemalo presene- čena, ko sta ugotovila, kako lahko je pri nas krasti. Priložnost pa dela tatu, pravimo. No, k sreči ju tudi priložnost ni naredila za tatove, le nekaj težav sta imela, kaj bi počela z »ukradeno« prikolico. Odpeljala sta jo na parkirišče pred celjsko bolnišnico, potem pa nazaj na Golovec. Zavarovalnica po vsakem celjskem sejmu plačuje odškodnine zaradi tatvin (tatovi so ponavadi neznanci). Ob takšni skrbi za razstavljene eksponate pa se pravzaprav lahko čudimo, da takš- nih tatvin ni še več. Ko bi vratar na Golovcu vsaj zahteval kakšne dokumente od obeh možakarjev, tako pa se ne moremo znebiti občutka, da bi kakšnemu tazaresnemu tatu prikolico kar podaril. S. šrot Iztiril vlak BIE 87 Ob odhodu iz Celja je pri- šlo pri vlaku BIE 87 do manj- še nesreče, ki se je na vso srečo končala brez človeških žrtev in poškodb. V kompo- ziciji sta pri ustavljanju na železniški postaji v Zidanem mostu iztirila zadnja dva va- gona. Vzrok je v tehnično oporečnih vagonih in delno razširjeni kretnici. Vlak je pripeljal normalno in s celo manjšo hitrostjo, kot je do- voljena. 150 potnikov iz obeh iztirjenih vagonov so preme- stili v ostale, v Zagrebu pa kompoziciji dodah nova dva vagona, tako da so potniki dobro pripotovali domov. Zamude je bilo samo 35 mi- nut, škode pa za milijon di- narjev. TV Neprevidno prečkanje 58-letni MARTIN ŠALA- MUN, iz Drešinje vasi, se je pripeljal s kolesom iz smeri Petrovč, stopil v Drešinji vasi s kolesa in prečkal cesto v tre- nutku, ko je iz Levca pripeljal z osebnim avtomobilom DRA- GO REBERŠAK, 31, iz Kom- pol. Voznik pešca ni opazil pravočasno, zato ga je zadel s sprednjim delom. Šalamun se- je tako hudo poškodoval, daje med prevozom v celjsko bol- nišnico umrl. Brez Izpita in brez luči Iz Svetine proti Celjski koči je vozil tovornjak JULIJAN KMET, 51, iz Povžnice pri La- škem. Po levi strani mu je pri- peljal nasproti z neregistrira- nim motorjem, z neprižganimi lučmi, 21-letni MARJAN HRI- BERNIK iz Kanjuc, ki se je zaletel v sprednji del tovornja- ka. Motorist je padel in se huje ranil. Deklica stekla čez cesto Malgajevo ulico v Celju je prečkala 8-letna V. M. iz Celja ki ni pogledala, če je cesta prazna. Mimo seje pripeljala s kolesom na pomožni motor DARJA IRŠIC, 18, iz Celja, ki je sicer zavirala in se umikala v levo, kljub temu pa deklico zbila po vozišču, pri čemer se je le-ta huje ranila. KDOR ISCE - TA NAJDE HMEZAD KZ Savinjska dolina ŽALEC KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA V TZO TRNAVA PROSTA DELA IN NALOGE: prodaja s svetovanjem in skladiščna dela Pogoji; - izobrazba V. stopnje kmetijske smeri - želen opravljen izpit za voznika viličarja in voznika traktorja Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo na naslov: HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1. 63310 ŽALEC, v roku 8 dni po objavi. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Za šolsko leto 1987/88 razpisuje DO GIP »Ingrad« CELJE več kadrovskih štipendij od II. do VII stopnje zahtevnosti. Poklic Število" dipl. ing. gradb. 6 dipl. ing. strojništva x 5 dipl. ing. elektr. x 4 dipl. oec. 3 dipl. komerc. 3 dipl. ing. računal. x 3 dipl. org. proiz. smeri 1 dipl. org. računalništva 2 dipl. org. kadr. dejav. 1 dipl. ing. lesarstva 1 gradb. ing. 8 varnostni ing. 1 ekonomist 4 org. kadrovske dejavnosti 1 gradbeni tehnik 6 strojni tehnik 5 elektro tehnik 5 ekonomski tehnik 3 uprav.-administrativni tehnik 1 komercialni tehnik 1 lesarski tehnik 1 naravoslovno matematična usmer. 5 slikopleskar XX 15 stavbni klepar - SR xx 20 stavbni klepar - SKR xx 5 stavbni ključavničar - SR xx 20 stavbni ključavničar - SKR xx 5 monter ogr. naprav 10 monter vod. naprav 10 elektrikar 8 strugar 5 avtomehanik 5 obratni elektrikar 5 strojnik gr. mehanizacije xx 10 strojni ključavničar 10 mizar-SR XX 10 mizar-SKR XX 4 tesar konstruktor xx 6 monter vent. naprav xx 10 gradbinec - SKR XX 115 gradbinec - SR xx 475 štipendisti za poklice označene z »x« imajo višjo štipendijo, z »xx« pa poleg tega še povrnjene celotne prevozne stroške, stroške šolske malice, šolskih knjig, bivanje v dijaškem domu in delovno obleko. Kandidati naj pošljejo vlogo in izpolnjen obrazec za štipendijo na naslov GIP »Ingrad« CELJE, Lava 7, dodatne informacije pa lahko dobijo po tel. 33- 511 int. 203 ali 202. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Memorial Vitka Vitanca Kolesarski klub Merx Celje je v soboto organiziral gorsko kolesarsko dirko za memorial Vitka Vitanca. 26. tekmovalcev je prekolesarilo progo med Štorami in Železarskim domom na Svetini. Med pioniiji je zmagal Tomaž Štor pred Petrom Radanovičem in Janijem Hohkrautom. Najhitreši mladinec je bil Sandi Šmerc pred Juretom Vodebom in Mitjom Vodebom. Pri članih je zma- gal Bojan Jug pred Francem Žgankom in Matjažem Mrazom. Pri mlajših veteranih sta bila najhitreša Igor Nunčič in Rudi Jure, pri starejših veteranih pa Aco Ibrahimov, Jani Janežič in Stanko Zupane. Najbolje uvrščenim je medalje podelil predsednik Kolesar- skega kluba Merx Celje Ivan Mirnik. Najboljšemu posamez- niku, Sandiju Šmercu, pa je izročil pokala od KK Merx Celje in prehodni pokal od staršev Vitkotov oče Franc Vitanc (na sliki). F. BOGADI 540 kolesarjev na dveh maratoniii Na 8. celjskem kolesarskem maratonu dolgem 90 km je nasto- pilo kar 540 kolesarjev, na krajšem 30 km okoli Celja pa 192. Oba maratona sta bila vzorno organizirana in brez težjih nezgod med vožnjo. Za dobro varnost so poskrbeli predstavniki ZŠAM Celje, na posameznih delih pa miličniki tamkajšnjih postaj, v akcijo pa so se vključih tudi gasilci. Organizator je bil kolesarski klub Merx, pokrovitelj pa Unior Zreče, ki kaže veliko raumevanje za ta šport. Veselo bo v Gaberju V soboto, 13. junija pripravlja Partizan Gaberje, dvakratni nosilec zastave maršala Tita kot najboljše društvo v Jugosla- viji, novo zanimivo prireditev, ki se bo na njihovih športnih objektih začela ob 10. uri dopoldne in trajala vse do predvi- doma desete ure zvečer. Program je naslednji: odprto prven- stvo Celja v skokih z male prožne ponjave, nastop Partizana Gabeije Celje na velikem kanvasu, prikaz dela nekaterih oddel- kov. priložnostne zabavne in družabne igre, srečolov, vlečenje vrvi, pomarančni ples. Osrednja točka bo žrebanje nagradne igre Partizan, kjer bo znano, kdo bo pod pokroviteljstvom Cin- karne in Aera potoval na Univerziado prihodnji mesec v Zagreb. Poleg tega bodo izžrebali še nekaj drugih nagrad. Za zabavo bo poskrbel ansambel Candy. Nagrajenci 20. nagradne igre pa so: Maja Debeljak, Trubarjeva 71, Celje, Mojca Mengeš, Topolovska 20, SI. Konjice in Brina Debeljak, Šmarje pri Jelšah. Nagrade podeljuje Ingrad. Popolni uspeh v Salzburgu v avstrijskem Salzburgu so že prejšnji teden nastopih kegljači in kegljavke EMO Celje na velikem mednarodnem turnirju. Ker so nastopili med prvimi in dosegli pri moških 5018 (najboljši Cagalj) in ženskah 2488 (najboljša Razlag) ter v vseh kategorijah povedh, so morali počakati na končni rezultat vse do nedelje zvečer. Takrat pa so gostitelji in organizatorji sporočili mednarod- nemu sodniku Vikiju Vanovšku, da preostahh 12 moških in ženskih ekip ni uspelo doseči boljši rezultat ter da so Celjani ponovno v vsem najboljši. J.K. Začetni tečaj tenisa Teniški klub Žalec je pripravil minuli teden začetni tečaj tenisa, ki ga je vodil Andrej Šporin. Obiskovalo gaje petnajst mladih ljubiteljev tega zanimivega športa, ki so v petih dneh obvladali osnove tega športa. Kot jc povedal Andrej Šporin bodo zdaj pripravili še nada'"^'---»lni tečaj. Na sliki: Andrej Šporin kaže mladim tečajnikom kako se drži teniški lonar. TONE TAVČAR Šport in rekreacija na vasi Organizirati rekreacijo na vasi?! Kje ste že slišali kaj takšnega? Kmet se »razmiga« dovolj na polju, pa v hlevu! Takšno razmišljanje je bilo še do nedavnega značilno za vaška področja. Danes pa, vsaj[ med mladimi, ni več ta- ko. Ce ne verjamete, preberite sestavek o športnem življenju v Bistrici ob Sotli. TVD Partizan, ki mu v Bi- strici ob Sotli predseduje dva- indvajsetletni Srečko Kunst, je organizator številnih šport- nih srečanj v tem kraju. Mimo- grede, Srečko je tudi gostilni- čar, obenem pa ob delu študira na višji hotelirski šoli na Bledu in v Opatiji. O delu TVD Partizan se Srečko rad razgovori: »Dela- mo redno, zatišje vlada le pole- ti. V malem nogometu tekmu- jemo v občinski ligi, udeležuje- mo pa se tudi krosov. Pred- vsem si prizadevamo za mno- žičnost. Precej časa smo sku- šali v svoje vrste pridobiti sta- rejše, vendar nam to ni uspelo. Veseli nas, da se za šport nav- dušujejo vsaj mladi, saj nam to vliva upanje, da bodo tako ak- tivni tudi ko bodo starejši. Od- kar sem predsednik, in tega bo že tri leta, ugotavljam, da ima- mo precejšnje težave s trenerji. Šele zadnji dve leti se mladina vrača v Bistrico, prej so iz nje le odhajali.« Bistričani prirejajo društve- ne turnirje v košarki, šahu, na- miznem tenisu, smučanju, trim hoji, trim kolesarjenju, tri leta pa so že organizatorji po- kala Marije Broz v malem no- gometu. Ko beseda nanese na težave, s katerimi se srečujejo, se vse zopet vrti okoli denarja. "Sredstva dobivamo z veseli- cami, turnirji in dotacijami. Pri vsaki akciji pa nam pomagajo Spominski park Trebče, Kra- jevna skupnost Bistrica ob Sotli in COŠ Marije Broz. Le- tos urejamo razsvetljavo na igrišču pred osnovno šolo. De- la bomo zaključili do konca ju- nija. V doglednem času bi radi uredili tudi garderobe.« Srečko Kunst ugotavlja, da se najbolj športno udejstvujejo mladi od 15 do 23 let. »Izredni uspehi so v osnovni šoli. Otro- ci kažejo veliko zanimanja za najrazličnejše športne panoge, vendar imamo premalo stro- kovnega kadra. Če pa bi bilo tega dovolj, bi nastala prostor- ska stiska, saj je telovadnica v osnovni šoli zgrajena zelo ne- funlK-ionalno. V bodoče bomo poskušali tiste mlade ljudi, ki bodo za to zainteresirani, poši- ljati na tečaje in jim omogočiti dopolnilno usposabljanje, obe- nem pa zagotoviti na ta način več strokovnega kadra.« NATAŠA GERKEŠ REKLI SO; Marjan Soršak, H1)K Cink na Celje: Čeprav smo na fj, gu poletja pa se celjski hok(, sti že pripravljajo na novo j zono, ko bodo kot prernoij zmagovalci v medrepubliški gi znova nastopili med najb^] šimi jugoslovanskimi ekipa, v prvi zvezni ligi. Celjska ekji bo za zahtevno tekmovanje] di kar solidno okrepljena, ka poleg domačih igralcev bo, še nastopali: Damjan Režck, je prej igral pri Kompas Oli piji. Jure Majnik iz HK B05 Sarajevo, sicer pa Ljubljane; iz HK Tivoli se bo vrnil bin celjski igralec Dušan Bučj prišli pa bodo tudi trije Poj ki. Iz JLA so se vrnili Voji Grčar, Robert Žolek in Tom Felicijan, ki so bili prej \i mladinski državni repreze tantje. Tudi letos bo prvo ek po vodil priznani poljski tren Zenon Hajduga. Cilj celjsk hokejistov v novi sezoni je un stitev med prvih šest ekip, k pomeni da bi igrali v končni prvenstva. Z delom pa so zač li tudi že pioniiji in mladitK Obe selekciji trenira Petj Podsedenšek.« Kopitar zmagal v Italiji v San Vitu v Italiji je bilo med- narodno atletsko tekmovanje, kjer je v teku na 400 m z ovirami zmagal Celjan Kopitar pred klubskim tovarišem Božičkom. Miting v Celju Po daljšem času je bil v Celju mednarodni atletski miting z udeležbo atletov iz Linza v Av- striji, Titovega Velenja in Kladi- varja. Boljša rezultata sta dosegla Velenjčana Režek v skoku v da- ljavo 722 cm in Šikonja na 800 m 1:51,9. Kolar tretji v Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v maratonu in hoji na 20 km, kjer je Celjan Edi Kolar osvojil 3. mesto ter tako ni obra- nil lanskega naslova državnega prvaka. Tenis v Žalcu Teniška sekcija pri Partizanu Žalec bo pripravila v petek, 12. junija občinsko prvenstvo za čla- ne. Tekmovanje bo na teniških igriščih v športnem parku s pri- četkom ob 15.30 uri. Judoisti v Kopru Mlada ekipa judo kluba Ivo Reya iz Celja je sodelovala na kvalifikacijah za vstop v 1. repu- bliško ligo, kajti njihova prva ekipa bo naslednjo sezono nasto- pala v zvezni ligi. Mladi Celjani so uspeli, kar je nov dokaz, da v klubu dobro delajo in da imajo veliko mladih perspektivnih tek- movalcev. Nastopilo je sedem ekip, za Celjane pa Slavko Šeko- ranja, Tomaž Seles, Slavko Dža- kovič, Branko Črepinšek, Ivi Knafelc, Domen Turnšek ter bra- ta Zvonko in Srečko Pliberšek. Ekipo sta vodila državna repre- zentanta Štefan čuk in Stanko Anderle. strelci v Rečici pri Lašicem v Rečici pri Laškem so pripra- vili občinsko prvenstvo z voja- ško puško, kjer je nastopilo 35 strelcev. Ekipno so zmagali do- mači strelci iz rečice pred strel- skim društvom A. Keše Pivovar- na Laško in SD T. Bostič Zidani most, med posamezniki so bili najboljši Roman Matek. Blaž Grešak, Dušan Gričar, Vinko La- vrinc in Boris Gorišek, med po- sameznicami pa Irena Grešak, Zora Lavrinc in Staša Videč. Veterani v tenisu Teniški klub Zlatarne Celje je pripravil 4. odprto prvenstvo ve- teranov na teniških igriščih v Mestnem parku in na Golovcu, nastopilo pa je 98 tekmovalcev. Najstarejši udeleženec je bil do- mačin dr. Ivan Kopač (1916). Med ženskami nad 40 let je Zor- ka Vučer iz Celja osvojila 3. do 4. mesto. Polclicni gasilci uspešni tudi v športu v Tacnu pri Ljubljani so bile delovno športne igre poklicnih gasilcev, kjer je natopilo 12 ekip. Zmagali so predstavniki šole za pokicne gasilce pri RSNZ z 48. točkami, odlično drugo mesto pa so osvojili predstavniki Zavoda za požarno varnost Celje 41 točk. Celjani so zmagali v najbolj gasil- ski panogi štefeti in streljanju, najslabši pa so bili v šahu, kjer so osvojili 10. mesto. Bauer - Šemrov republiška prvaka v Ajdovščini se je končalo re- publiško prvenstvo motornih pi- lotov, kjer so velik uspeh dosegli predstavniki Aero kluba Celje, saj sta Leon Bauer in kopilot Du- šan Šemrov osvojila naslov repu- bliškega prvaka. Četrta sta bila Celjana Slavko Lakovič - Vinko Gobec in šesta Velenjčana Jože Lukanc - Drago Jezernik. Nasto- pilo je 28 posadk. Zlate In diamantna višina Zadnje lepo vreme so dobro iz- koristili tudi jadralni piloti Aero kluba Celje. Tako so kar trije do- segli višino 4100 do 4900 m, kar pomeni izpolnitev norme za zlato značko z enim diamantom. To je uspelo Borutu Pelikanu. Alešu Krajncu in Niku Grobelniku. Še uspešnejši pa je bil Tomaž Milač, ki se je dvignil celo do višine 5550 m in s tem dosegel -di- amantno- višino. Vinko Lavrinc za olimpijcema v Ljubljani je bilo drugo poziv- no kontrolno tekmovanje z MK hitrostrelno pištolo. Velik uspeh je dosegel Vinko Lavrinc z Reči- ce pri Laškem, saj je osvojil od- lično četrto mesto za olimpijce- ma Peterneloma in Gabrom, vsi pa so sicer člani državne repre- zentance. Dva na republiško prvenstvo v Ajdovščini je od 9. junija do nedelje, 14. junija republiško pr- venstvo za mladince jadralne pi- lote. Iz Celja sodelujeta Niko Grobelnik in Aleš Krajnc. Strelci v Postojni v Postojni je bilo 1. kolo repu- bliške lige z MK puško, kjer so nastopili tudi strelci celjskega območja. Letos tekmuje 15 ekip. Peto mesto je osvojila ekipa Ko- vinarja Store (Dečman, Kočevj Malec), Celjani so bili osmi (^ ram, Frece, Jager), Žalčani des0 (Klovar, Kotnik, Smrkolj) in R( čica pri Laškem dvanajsta. V dvojicah Čagalj - Nareks v 1. kolu medobčinskega k^ Ijaškega tekmovanja v moški dvojicah Celja so znani finalig ki se bodo jeseni pomerili za c slov in pravico sodelovanja na i publiškem prvenstvu. Vrstni red finalistov: Čegalj - Nareks (Emo Celj 1751, Tisovec - Romih 1733, Gi lanc - Grešnik (oba Ingrad) 171 Kompan - Sivka (Hmezad) 171 Gmajner-Rošer(EMO) 1710. J kopovič - Kačič (tekstilna Pr| bold) 1706, Salobir - Brgl (EMO) 1705, sledijo Fidej - Jo\ novič Šoštanj, Šrot - Tomai EMO, Fijavž - Zore Kovinj Lešnik - Ramšak in Rotar (n boljši rezultat 915) - So (Hmezad). J.l 20GA JE OKROGLA Republiška liga: v 24. kolu so ekipe celjskega območja dosegle dva poraza in eno zmago. Izgubila sta velenjski Rudar presenetljivo doma z mariborskim Kovinarjem 1:3 in Ingrad Kladivar po pričakovanju s Koprom v gosteh 3:1. Edini, kije zmagal je bil mozirski Elkroj, kije doma s 3:1 ugnal mariborskega Železničarja. Tako je zdaj na lestvici Elkroj šesti. Ingrad - Kladivar sedmi in velenjski Rudar osmi. 25. kolo v nedeljo, 14. junija: Teol Slovan - Rudar (TV), Ljubljana - Elkroj in Železničar - Ingrad Kladivar. Vzhodna območna liga: tekmovanje je končano, velik uspeh pa so dosegli nogometaši Steklarja iz Rogaške Sla- tine, in osvojili prvo mesto in bodo naslednjo sezono nastopali v prvi republiški ligi. V zadnjem kolu so doma s 5:1 premagali Proletarca. Dravinja je doma ugnala Svo- bodo 3:1, Šmartno igralo neodločeno 1:1 v gosteh z Alumi- iiijem, pravi podvig pa so dosegli nogometaši Partizana Žalec, ko so v gosteh prennagali Nafto 3:1. Zmagal je torej Steklar 33 točk. drugo je Šmartno 29, 4. Dravinja 25 in 5.-6. Partizan Žalec 24 točk. Medobčinska nogometna zveza Celje člani 21. kolo: Vransko - Orlica 1:3, Papirničar - Šmarje 3:0 b.b., Opekar - Rudar Senovo 3:4, Kovinar - Celulozar 1:4 in Odred - Usnjar 3:0 b.b. 22. kolo: Orlica - Kovinar 0:3, Rudar Senovo - Papirničar 1:3, Vransko - Odred 0:12, Šmarje - Usnjar 3:0 b.b. Zaostala tekma 19. kola Papirničar - Vran- sko 3:0 b.b. Končna lestvica: Papirničar 32 (igral bo kvali- fikacije za vstop v višji rang tekmovanja), Opekar 26, Kovinar 26_^. Celulozar 23. Rudar Senovo 21, Obred 17. Orlica 14, Šmarje 10, Usnjar 5 in Vransko 5. Žal je bilo tekmovanja ob koncu prvenstva dokaj neresno, zato šo se mnoge tekme tudi končale brez borbe. Občinska liga mali nogomet Šentjur: končano je prvenstvo v A ligi. kjer je nastopilo 9 ekip. Zmagale so Dramlje A pred Aero Loka. Veterani, Jakobom, Blagovno. Panterji, Generacijo. Cosmosom in Magnumom. Najboljši strelci: Zendzianowsky Aero Loka 31. Pecelj 28 in (^orjup (oba Dramlje A) 27. B liga 9. kolo: ŠD Cevarna - Tratna 1:1. Trnovec - Maratonik 10:5, Stopče - Začetniki 12:1, Ponikva - Šentjur 8:0 in Slivnica - Eregas 5:2, Primož pa je bil prost. Vodi ŠD Cevarna pred Ponikvo, Primožem. Stopčami. Tratno in ostalimi. Masli nogomet starejši člani Celje: nastopilo je 6 ekip. ki so oddigrale 15 tekem. Zmagali so predstavniki ŽTO Celje pred Aero, Žično, Klimo. EMO in Metko. Najboljši strelci: Štancer (ŽTO) 27. S. Hohnjec (ŽTO) 14. Kolenc (Aero) 5 itd. VII. liga končan spomladanski del: Emajlirec. Karioke, Valjač. Libela-IFA. Žična. Blagovni center in Brigadiiji. T. VRABL 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Do največjo narodnoza- bavne prireditve pri nas, to je do ptujskega festiva- la. je še skoraj tri mesece, vendar te dni že potekajo predtekmovanja. Prvo je bilo v nedeljo v Zdraviliš- ču Topolšica, naslednje bo v soboto v Lenartu, v nedeljo na Golteh in zad- nje v Dolenjskih Topli- cah. Z našega območja bosta morala na teh na- stopih potrditi svojo kva- liteto ansambla Vinka Cverleta in Mira Klinca • Prejeli smo tudi razpis za srečanje narodnozabav- nih ansamblov in malih vokalnih skupin, ki bo avgusta na Graški gori. KUD Ivan Cankar Pleši- vec vabi skupine, da se prijavijo. Zaigrati bodo morale tri skladbe, od ka- terih mora ena biti lastna • Tudi v Celju bodo dobi- li komisijsko prodajalno rabljenih instrumentov ter HI-FI in športne opre- me. Na Ostrožnem jo bo odprl Matej Lenasi • Ju- tri popoldne bo pred bla- govnim centrom Merxa v Radečah končno promo- cija kasete Rdeča Kapica, ki prinaša novo zabavno glasbo v otroško življenje t V okviru prodajnega sejma v dvorani Golovec v Celju bo jutri ob 17. uri nastop raznih ansamblov iz naše regije, ki bodo po- skušali popestriti sejem- sko življenje v Celju. • Pop delavnica talco in drugače Prav gotovo najbolj od- mevna akcija na področju zabavne glasbe v Sloveniji je Pop delavnica, ki vsako leto postreže z vrsto bolj ali manj novih skladb in tudi vrsto novih skupin, pevcev in po-, dobno. Tudi letos je ta prire- ditev prinesla nekaj novega, čeprav ne vsega kar bi lahko od nje pričakovali. Sam si- stem se od prejšnjih priredi- tev bistveno ni menjal, kar so nekateri ansambli dobro izkoristili. Glasovanje s ku- poni iz Stopa se je namreč prelevilo v kupovanje te re- vije na veliko, nekateri pa menijo, da je bilo tudi doti- skovanja teh kuponov in drugih, skorajda bi lahko re- kli, rnalverzacij. Pa pustimo to ob strani in ostanimo pri glasbi. Bralci revije Stop so s svo- jimi glasovnicami izbrali de- - vet skladb, strokovna žirija pa naj bi izbrala šestnajst skladb. Iz Radia Ljubljana, ki organizira celotno priredi- tev, namreč do zaključka re- dakcije še niso uspeli pove- dati vseh nastopajočih. Iz na- še regije sta se uvrstili dve skupini Chateau iz Titovega Velenja in Vikend iz Radeč. Iz razvalin starega nov »grad Pri imenih glasbenih sku- pin smo že navajeni na ra- zlična imena. Zato tudi ime Chateau, kar pomeni dvorec, ne preseneča. Ne preseneča pa tudi to, da člani skupine pravzaprav niti ne vedo za- kaj to ime, saj je od samega začetka ansambla ostala sa- mo ena članica, to je bas ki- taristka Nataša Raspotnik. Dani Dolinar. Mario Medveš- ček in Jani Kralj, ki so bih tudi med prvimi člani, so od- šli. Prišli pa so pevec Matjaž Ograjenšek, kitarist Peter Zlodej, bobnar Stane Odla- zek, klaviaturist Drago Pur- gaj in občasna članica pevka Helena Čebulj. Prva uspešnica ansambla je bila skladba Ljubezen čez počitnice, ki je bila lani kar nekaj tednov na prvem me- stu Koroškega radia. Letos so na razpis za Pop delavni- co poslali bolj rokersko skladbo z naslovom »Ne laži mi« in se uvrstili v finale. Avtor večine skladb skupi- ne Chateau je kitarist Peter Zlodej, aranžmaje pa napra- vijo skupaj. Dosedaj so pos- neli pet skladb, pripravlje- nih pa imajo še nekaj. Zato nestrpno pričakujejo letošnji finale Pop delavnice, kajti dober uspeh bi jim odprl vrata tudi do lastne kasete ali plošče. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. JA SAM ZA PLES - NOVI FOSILI (5) 2. HOLD ME NOW - JOHNNY LOGAN (3) 3. ROČK ME BABY - JOHNNV NASH (7) 4. HI! HI! HI! - SANDRA (6) 5. WITH OR WITHOUT YOU - U2 (3) 6. ROKERJI-ČUDEŽNA POLJA (2) 7. SAMO NAM JE LJUBAV POTREBNA - BAJAGA (4) 8. I KNEW YOU WERE VVAITING - ARETA FRANKLIN IN GEORGE MICHAEL (9) 9. MOJA ŽENA - KOMPAS (7) 7. NAPIJVA SE NOCOJ - REFLEX (6) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. NAJINA PESEM - MAVRICA (7) 2. SREČNO IN NASVIDENJE - AVSENIK (4) 3. PRIJATELJSTVO - KOGRAS (6) 4. LEPA JE SLOVENIJA - CELJSKI INSTRUM. KVINTET (8) 5. SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR (7) 6. ŽIVLJENJE JE VRTILJAK - MARELA (3) 7. PRELEPA ROGAŠKA - ROGAŠKI INSTRUM. KVINTET (2) 8. KADAR V SAVINJSKI DOLINI HMELJ ZORI - DOVŽAN (5) 9. POJDI Z MENOJ V GORE - ZAJC (2) 10. ŠTAJERSKA TI NAJLEPŠI MOJ KRAJ - PETRIC (2) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavniti melodij ____ izvajalec_____ - - lestvica domačih melodij_ izvajalec______—- ime in priimek_________________________________ _____ ------------------- — — naslov__________________________________________________________ ______ Nagrajenca: Zlata Zagozda. Podgorje 46, Celje Branko Kos, Luče 82 Pišite na naslov: Novi tednik - Radia Celje, Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA Celju. Med glasbonilfi najboljši čarovnilc Zadnjo nedeljo je bilo v Voj- niku ves dan izredno pestro. Že dopoldne je domače turi- stično društvo, ki ga vodi Jože Tanjšek, pripravilo tretji kra- marski sejem, kjer je za pope- stritev igral tudi domači an- sambel Francija Zemeta. Popoldne pa je bila na pro- storu gasilskega doma 13. revi- ja domačih ansamblov, ki jo je pripravilo domače kulturno umetniško društvo France Prešeren. Vse skupaj se je dobro izte- klo, mnogi poslušalci pa so bili zadovoljni, pa čeprav niso pri- šli vsi napovedani ansambli. Takšne odpovedi niso poštene ne do organizatorja in še manj do poslušalcev, sploh pa ne, če vemo. da ansambli takrat niso nikjer igrali. Nastopilo je se- dem ansamblov, harmonikar Marjan Lipovšek, kot čarovnik seje predstavil tudi Andrej Ze- me, sicer član ansambla Fran- cija Zemeta. Med vsemi je ver- jetno vse prisotne najbolj nav- dušil. Za ansamble pa velja nasled- nje: veliko je novih skupin, ki za »harmonijo« potrebujejo še veliko dela, čeprav veliko obe- tajo. Revijo je zaključil ansam- bel Francija Zemeta, ki letos slavi 20-letnico obstoja. Kljub vsem neljubim peripetijam je vojniško srečanje uspelo in po odzivu dokazalo, da je takšna prireditev potrebna. Potrebna pa je tudi večja pomoč priza- devnim organizatorjem (ne sa- mo z besedami) in večja res- nost ansamblov; če se prijavi- jo, potem naj tudi pridejo, TV SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA CELJE Kajuhova 2, tel. 25-085 oz. 22-528 RAZPIS 1. Za vpis v 1. letnik upravno- administrativna dejavnost 2. Za vpis v 2., 3. in 4. letnik - smer upravni tehnik Za izpolnjevanje razpisnih pogojev: možnost dife- rencialnih izpitov. Kandidati se morajo javiti pisno na šolo do 1. sept. 1987. TOZD VZDRZEVANJE IN VARSTVO CEST V skladu s 115. in 118. členom Statuta TOZD, delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa - direktorja TOZD Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne po- goje. ki so določeni z zakonom, samoupravnim spo- razumom in družbenim dogovorom, - da imajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe gradbene, organizacijske ali druge smeri, - 5 let delovnih izkušenj v enaki ali sorodni dejav- nosti, - da imajo pravilen odnos do samoupravljanja in da so družbeno politično aktivni. Kandidati morajo poleg navedenega predložiti še program o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji pro- grama. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Celje, Lava 42, 63000 Celje, Kadrovska služ- ba (za razpis direktorja). Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15. dneh po izbiri. /METKN DO »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje TOZD Proizvodnja tkanin DS TOZD Proizvodnja tkanin razpisuje prosta dela in naloge vodenje TOZD Proizvodnja tkanin Za opravljanje navedenih del in nalog je lahko ime- novan delavec, ki poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjuje še naslednje: - VI. oz. VII. stopnja strokovne izobrazbe*tekstilne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Kandidati za prevzem del in nalog iz razpisa izdelajo program dela (razvoja) za naslednje mandatno ob- dobje. Vsem kandidatom so podatki o delu, poslova- nju in razvoju TOZD na voljo v DO. V skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi- ki v občini Celje zahtevamo za razpisana dela še naslednje pogoje: - širšo družbenopolitično aktivnost - samoiniciativnost pri delu. ustvarjalnost in spo- sobnost vodenja - znanje tujega jezika. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO »METKA«, tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipavčeva 22, Celje s pripisom »za razpisno komi- sijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po sprejemu skle- pa o imenovanju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Prešla je noč. O preganjalcih ni bilo sledu. Vse naokoli je bilo molčeče in prazno. Hitro so jezdili proti severu in pod noč dosegli uglajeno cesto, po kateri sta nekoč potovala Radovan in Iztok. Naleteli so na majhna sela Tračanov. Poizvedeli so, da ni bilo vojakov iz Bizanca in tako so brez skrbi jezdili dalje. Polagoma se je znočilo. Konji so bili trudni, da so se spotikali. Vojaki so pričakovali, kdaj jim veli Iztok, naj obstanejo in poiščejo prostor za nočevanje. Toda njih voditelj je jahal nekaj skokov pred njimi in se polglasno pogovarjal z Radovanom. »Tukaj?« je vprašal Iztok godca in pokazal na zidine utrdbe ob cesti na nizkem gričku. »Ne še! Pred Hilbudijem so stanovali tu Sloveni, ki so gojili celo morje lanu. Zato se imenuje ta kotel, kije v razvalinah, Prendica.« »Sedaj ni več Slovenov v okolici?« »Hilbudij je pregnal vse preko Donave, kar je še ostalo živega pred njegovim mečem.« Iztok je pomolčal in se v srcu rotil bogovom, da privo- jujejo vse nazaj, kar jim je ugrabil Bizantinec. »Ali je še daleč od utrdbe Cerne, v kateri je posadka?« »Ne more biti več tako daleč, da bi se v tem času pošteno navečerjal. Skoro bi se morala posvetiti luč.« »Praviš, da si prenočeval v Čemi, ko si se vračal v Bizanc?« »Prenočeval, pa še prav dostojno. Gladu in žeje ne trpi ta centurija.« »Koliko sodiš, da je vojakov? V Bizancu vedo za utrdbo, tudi ime častnika sem slišal, sicer se ne zmeni nihče dosti zanj.« »To so ostanki od Hilbudijevega ostroga. Zmes divjih vojnikov: Alani, Heruli, Huni, Obri, Finčani, vse vprek. Dolžnost jim je, da varujejo bizantinske trgovce. Toda večkrat je bolj nevarno hoditi z njimi kakor brez njih.« »Razbojniki torej?« »Pol vojaki - pol razbojniki.« »Koliko jih je? Kako sodiš?« ->Petdest gotovo, r^jši več!« Iztok je zopet obmolknil in pognal konja, kije s pove- šeno glavo kratkih korakov komaj še zmagoval utruje- nost. »Luč!« se nagloma oglasi Radovan. Iztok dvigne glavo. Prek ravnine se je svetil rdeč žarek. »Utrdba?« »Da! To je Černa. Sed^ krenimo na levo za hrbet trdnjavici. Ni varno mimo nje!« Iztok je pridržal konja in počakal vojake. Nekateri so dremali s konji vred.« »Bratje!« jih je ogovoril Iztok. Vsi so potegnili za brzde, konji so obkrožili povelj- nika. »Vidite luč?« »Vidimo.« »Trdnjava Černa, v njej posadka Bizantincev.« »Černa?« je ponovil zateglo stari Sloven. »Ti poznaš trdnjavo, ker si se začudil.« »Ne poznam trdnjave, pač pa častnika. Bil je rabelj vojakom, zato so ga poslali načelovat razbojnikom.« »Ali se jim ognemo? Posadka je močnejša od nas?« Molk. »Udarimo,« zamrmra stari Sloven. »Mnogo je v njej orožja. Koristilo bi nam. Tudi brez konj niso.« »Udarimo!« ponove vsi zaeno. »Kozli! Morana vas potiplji!« seje oglasil jezno Rado- van, ki je izven kroga prisluškal. »Le udarite! Zlasajo vas bogovi za predrznost. Jaz bi rad še nek^ let godel po svetu - zato se poslovim.« Zaokrenil je konja in izginil s ceste v tiho travo ter utonil neslišno v noč. Iztok jim je povedal ukano, da prevarijo posadko. Nato so stisnili konje, kopita so udarila glasno ob cesto in v diru so dospeli pred utrdbo. »Plamenice!« je zaklical Iztok stražarju s poveljni- škim glasom. Ves tabor je oživel. Zagorele so plamenice, posadki so se blesteli pozlačeni šlemi in posrebreni oklepi naproti. Iztokov zlati orel na prsih je učinkoval kakor čudo. Vsa razorožena posadka je pozdravljala na dvorišču magistra peditum. Častnik se mu je klanjal in prijemal za povodce konja kakor pokorni sluga. »Razbojniki! Sluge in sinovi Bizanca! Konec je vašega posla! Tu zagospodari Sloven!« Iztok je zagrmel na posadko slovenski in potegnil meč. Častnik je v hipu razumel, kaj se je zgodilo; toda v njem je tičalo zadosti izkušenega vojaka, da ni razmišljal in se obotavljal, dobro vedoč, kako govori prijatelj in kako sovražnik. »Kopja!« je kriknil in segel prvi po sulici ter zavihte pilum na Iztoka. Toda ni še izpustil sulice iz zamaha, j švistnil nad njim meč starega Slovena, da se je častni zgrudil v krvi. Toda padec načelnika ni zbegal posadki Le razdivjal jo je. Deset konj seje zgrudilo pod Sloveni Vnel se je boj, mož z možem, meč zoper kopje. Težk oklepi so potisnili posadko k zidu. Prnje so pokale, meč so švigali bliskovito po razoglavi posadki; noben Slovel ni bil več na konju, edini Iztok je še sedel v sedlu. Meč j prestrigel pot vsakemu beguncu. Vsa divja groza bizan tinskih krivic gaje prevzela, daje brez usmiljenja moril Padlo je mnogo posadke; ali dobra tretjina sije zaslonih hrbte z zidom, od spredaj pa so štrlela kopja, da je bi naval nanje očiten pogin za Slovene. Iztok je opazil kako si kriče napadeni povelja, da naskočijo s sulicami Pomišljal ni niti trenutka. Prišel je odločilni hip zi zmago. V divjem skoku je pognal svojega krasnegi žrebca od strani v naperjena kopja. Petnajst sulic ji prebodlo truplo - konjevo, pa tudi petnajst vojakov ji bilo razoroženih. Sloveni so udarili, samo nekaj hipov nekaj krikov in groznih zamahljajev in posadke ni bik več. Iztoka so potegnili izpod mrtve živali. Vstal je, zganili rokami, zgibnil z nogami. Krvavela so mu desna meča Toda rana je bila majhna. »Izvrstni vojaki so bili!« To so bile prve besede, ki jih je izpregovoril Iztok. Nato so razpihali ogenj, ki je ugašal, in presedal izgube. Padla sta dva Slovena, trije so bih ranjeni, ji izgubili so trinajst konj. »Potegnite trupla v jarek in jih zasujte! Takih junaka^ ne smejo žreti orli!« Ko so vojaki delo dovršili, so trdnjavska vrata zapah nili, se razšli po shrambah in kleteh ter pirovali di zgodnjega jutra. 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 ZDRAVILNE RASTLINE Pegasti badelj Pegasti badelj ali pegasti osat (Silybium mari- anum L.) je starodavna zdravilna rastlina. Izvira iz sredozemskih dežel, kjer raste divje, kot pri nas znani osati. Prepoznamo ga po velikih, belo-zeleno pisanih listih, ki so trnasto nazobčani. Ob listnih žilah imajo široke bele pasove in so videti, kot da so poškropljeni z mlekom. Srednjeveška legenda pravi, da ti pasovi izvi- rajo od device Marije, ko je dojila Jezusa in je mleko kapalo na liste. Staro ime za pegasti badelj je tudi mlečni osat. Na koncih stebel so posamezni kroglasti škrlatno rdeči koški. Plod je drobna svetleča črna luska. Rastlina cveti poleti do avgusta, plodovi pa so zreli septembra. Tedaj jih tudi nabiramo in temeljito posušimo na prepihu. Pegasti badelj poznajo narodi Sredozemlja že zelo dolgo in prvi zapisi o njegovi zdravilnosti segajo v Antiko. Da je zdravilen za jetra in žolčnik, se je kot ustno in pismeno izročilo ohranilo do današnjih dni. Pred več kot 160 leti se je z njim ukvarjal Rademacher in po njem se imenuje tudi tinktura, ki si jo pripravimo iz badljevega semena. Pri pegastemu badlju je zdravilno seme, ki vsebuje biogene amine kot so tiramin, histamin, nato tlavone, grenke snovi, nekaj eteričnega olja, maščob, čreslovin itd. Glavna zdravilna učinkovina je silimarin, ki je specifično zdravilo za jetra. Njegovo delovanje je v obnavljanju jetrnih celic, ki so poškodovane zaradi različnih zastrupitev, kroničnega alkoholizma, zlate- nice, zaradi zamaščenih jeter. Zanimivo je to, da podobno učinkuje tudi kordabenedikta in artičoka, ki spadajo v isto družino kot tudi regrat, arnika, potroš- nik, ognjič, zlata rozga, oman, sončnice, rman, kami- lice, pelin, pehtran, repuh, bodeča neža, modri glavi- nec; to so košarice, družina rastlin, ki jih je na zemelj- ski obli približno 20.000 vrst. Ljudsko zdravilstvo nabira tudi liste^in celo rastlino, ko cveti. Iz njih in semena kuhamo čaj, ki je holagog in želodčni stimulator. Uporablja se pri zlatenici, bolečih krčih zaradi žolčnih kamnov in tudi kot diuretik. Iz semena si lahko pripravimo tinkturo, tako da namočimo za 14 dni, zdrobljeno seme v alkoholu. Nato precedimo in pijemo po 15 kapljic na skodelice vode pred vsako jedjo. Lahko pa vzamemo čajno žličko plodov in posušenih listov in jo poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati da se ohladi. Pijemo vedno pol ure pred jedjo. Lahko pa dodamo še liste poprove mete, regratovih in potrošni- kovih korenin in s tem učinek pegastega badlja povečamo. Kot zanimivost naj povem še to, da imamo že nekaj časa tablete, ki vsebujejo silimarin. Tako si fitoterapija podaja roke z uradno medicino. Pegasti badelj ima podobne učinke kot kordabenedikta na vneto kožo. S poparkom suhih listov in semena dobimo tekočino za obkladke, ki jih menjavamo vsakih 15 minut. Ljudsko zdravilstvo to uporablja za umivanje ran, ki se nočejo zaceliti, zlasti galenske razjede, nečisto kožo itd. BORIS JAGODIC RADIO CEUE Četrtek, 11. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo. Petek, 12. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro- čila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje. Sobota, 13. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe. Nedelja, 14. 6.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek 15. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled. Torek, 16. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro- ila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 -^oročiia, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori. Sreda, 17. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00 ^oročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored: 14.00 Nlapoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 6.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Za mlade. Bralka Olga iz Ce- lja je morala na odgo- vor čakati kar precej časa, zato njeno vpra- šanje o spomladanski garderobi že skoraj ni več aktualno. Sicer pa nam letos napove- dujejo dokaj hladno poletje, torej bo malo manj »vroča« garde- roba še vsem dobro- došla. Ker imate, tov. Olga težave s preveč centi- metri okrog pasu, vam predlagam obleko v letos tako modni črno- beli kombinaciji, ki je v tuba-kroju, prereza- nem na bokih, spodnji del pa je položen v gu- be. Jopica je ravno krojena, s kimono ro- kavi in asimetrično zaključenim spodnjim delom. Hlače, ki so letos nekoliko krajše in ožje, si seveda lah- ko privoščite, čeznje pa vse- kakor oblecite ohlapno, pre- prosto krojeno in nekoliko daljšo srajčno bluzo z vehki- mi našitimi žepi. Vašim bakreno rdečim la- sem safari zelena barva zelo pristaja, prav tako pa tudi vsi drugi zeleni toni. HORTIKULTURNI KOTIČEK Ureditev grobov (3) če skušamo razčleniti, v čem je pravzaprav lepota in skladnost pokopališč, bomo več ali manj vedno našli na prvem mestu zelenje, in si- cer poleg drevja, grmovnic in trajnic zlasti trato, zeleno, skorajda nepretrgano, ravno in gladko podlago, na katero so položeni grobniki ob kate- rih so le skromni grmiči ali trajnice. Razen glavnih poti ni nobenih peskovnih stezic, betonskih ali kamnitih okvi- rov, kovinskih ograj, lučk, klope ipd., skratka vsega kar ločuje in odvrača pozornost od osnovne misli in razkraja enovitost celote. Pri nas je praska skorajda povsem v razkoraku s takš- no zamislijo in bi marsikdo pomislil, da jo je nemogoče uveljaviti le zato, ker porab- niki nimajo druge izbire. Po- skus, ki so ga začeli v nekem velikem mestu na zahodu, kaže drugače. Tam so v po- kopališču izločili nekaj od- delkov, na katerih ne veljajo določila pokopališkega reda. Porabniki imajo glede izbire gradiva povsem proste roke, podobno velja za izbiro na- grobnika ter zasaditev gro- ba. Zanimivo je, da se za te oddelke zanima zelo malo porabnikov, večina se na- mreč odloča za tiste predele, ki jih strokovno ureja služba pokopališke uprave, in kjer je vse predpisano. Kar pa v teh oddelkih najbolj privlači, je urejenost, skladno sožitje med individualnim intere- som in enotnim oblikova- njem celote. Tudi psihološko je tako pokopavanje bolj za- želeno, saj nekako simbolizi- ra socialno izenačenost. Normativi glede velikosti posameznih kategorij gro- bov se po svetu precej razli- kujejo, vendar bistveno ne vplivajo na velikost pokopa- lišča pač pa predvsem na razmerje med vrstami gro- bov in zlasti tudi na gostoto pokopavanja. Če bi tudi pri nas sprejeli dejstvo, da je lahko pokopališče, urejeno kot park, koristno občanom, potem bi v urbanistični poli- tiki mest nikakor ne smeli pretirano varčevati z zemljo ravno pri pokopališčih. S po- večano gostoto pokopavanja je pri velikem pokopališču morda mogoče prihraniti kak hektar, toda na veliko škodo ureditve pokopališča. V tem pogledu je učinkovi- tejši ukrep mirovalna doba, vendar bo pri nas prehod na kratkotrajnejši turnus moral biti dovolj postopen. Običaji in tradicija v zvezi s smrtjo se le stežka spremi- njajo. Zato bi ne bilo stvarno pričakovati, da bodo koreni- te spremembe v sistemu po- kopavanja izvedljive v krat- kih rokih, pa če bodo še tako koristne in napredne. Vseka- kor bodo težko izvedljive brez prepričljivih primerov, za katere bi morali poskrbeti na večjih mestnih pokopališ- čih, seveda v manjšem ob- segu. JOŽE BENCINA Zavod za delovno usposabljanje Miha Pinter Dobrna Na podlagi seje sveta zavoda z dne 28. 5. 1987 razpisujemo prosta delovna mesta 4 učitelje - specialni pedagogi 4 vzgojitelje - specialni pedagogi Pogoj: PA smer DP 3 varuhinje pogoj: šola za varuhinje ali šola za bolničarje Delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. Sta- novanja ni. NEDELJA. 14. 6. 1987 8 40-13.05 in 15.05-00 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 8 55 POROČILA 9 ŽIV ŽAV, 9.55 DOLGA BELA SLED, ponovitev 6 dela češkoslovaške nacj vanke, 10 25 TEDENSKI ZABAVNIK, ponovitev 10. oddaje TV Sarajevo i, DOMAČI ANSAMBLI: HENČKOV ANSAMBEL. 11 55 PROPAGANDNA ODDi 12.00 KMETIJSKA ODDAJA, 13 00 POROČILA (do 13 05). 15.20 G. Couloria ZEMLJA IN MLIN, 2 del francoske nadaljevanke: 16.10 POROČILA, u ODPRTI POKER, ameriški film, 17 55 TV KAVARNA. 18 45 RISANKA, i« PROPAGANDNA ODDAJA, 1900 DANES: KINO: TURISTIČNI NAGELJ-Ng; 19 26 VREME: 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA Ž Žilnik: VROČE PLAČE. 2 del nadaljevanke TV Novi Sad, 21.15 PROi GANDNA ODDAJA; 21.20 POLETNA NOC: ZDRAVO (do 23 50), OPOMBA: i«, KOŠARKA - ČE YU ZA I NA I. sicer na II. Oddajniki II. TV mreže: 8.55 POROČILA, 9.00 DANES ZA JUTRI - VSI SMO OBRAMBA IN IGRANI Fin 12.00 ANGLUNIPE, oddaja v romščini (do 12.15); ŠPORTNI MARATON: 14, Grobnik: DP V MOTOCIKLIZMU. prenos, (slov. kom ); 16.15 RITMIČNA GiMti STIKA, reportaža iz Kikinde; 17.00 ROKOBORBA; 18.55 Atene: EP V KOŠAB (za 1. mesto), 20.30 POLJUDNOZNANSTVENI FILM; 21.00 VČERAJ. DANIP JUTRI; 21 15 JUANITA LA LARGA, serijski film; 21.50 NOGOMETNA REPQ TAŽA; 22.40 ČAS. KI ŽIVI: Šubic, oddaja TV Ljubljana: 23.10 POEZIJA: j. Kaštelan (do 23.40) PONEDELJEK, 15. 6. 1987 17.15-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.30 POROČILA, 17.35 ZAD\ POLETJE OTROŠTVA, 10. del nadaljevanke TV Novi Sad: 18.05 MPZ ZAGORj 11, oddaja; 18.45 RISANKA, 18 55 PROPAGANDNA ODDAJA: 19.00 DANE OBZORNIK; 19.26 VREME, 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGAND) ODDAJA; 20.05 J. Doniol-Vaicroze: POGREŠAM GA II., 2 del francoske naj Ijevanke; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO: POGOVOR PREDSEDNIKOM PREDSEDSTVA CK ZKS MILANOM KUČANOM; 23.05 POR ČILA; 23.10 POLETNA NOČ; SHERLOCK HOLMES, TV nanizanka (do 01,3» Oddajniki II. TV mreže: ALO, ALO, TV nanizanka 17,10 TV DNEVNIK; 17,30 NEKAJ POMEMBNEGA TI IMAM POVEDATI, otroji oddaja; 17.45 SPREHOD S PESNIKOM, otroška oddaja; 18.00 BEOGRAJSKIl PROGRAM, 18.55 PREMOR (samo za LJ2); 19.00 INDIKERT. oddaja o šport 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA 20.30 MALI KO CERT; 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.05 DOMAČI KINO; ŽELJA ZA ŽIVUl NJEM, ameriški film; 23.00 ZNANOST IN Ml (do 23.20) TOREK, 16. 6. 1987 17.25-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.40 POROČILA: 17.45 TEDENS ZABAVNIK, 11. oddaja TV Sarajevo; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGAND* ODDAJA; 19.00 DANES; OBZORNIK; 19,26 VREME: 19,30 TV DNEVNIK; 19.i PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 J. Vlajkovič: JACK POT, drama TV Beogra 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 INTEGRALI; 22.00 TV DNEVNIK; 22 POLETNA NOČ {do 0045); SHERLOCK HOLMES, TV nanizanka; SA^ BEDAKI IN KONJI, TV nanizanka Oddajniki II. Tv mreže: 17,10 TV DNEVNIK; 17,30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 POŽARI PRETL JADRANU, izobraževalna oddaja, 18.30 MOSTOVI (samo za LJ2), 19.00 REZE VIRAN ČAS (samo za LJ2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GRAFIČNE TEHNIK Litografija in sitotisk, dokumentarna serija (samo za LJ2); 20.45 VČEW DANES. JUTRI; 21.00 ŽREBANJE LOTA (samo za LJ2); 21.05 NAROD GLASBA; 21.50 MUPPET SHOW, zabavni program; 22,15 BLAŽ JURAJ TROl RANIN, izobraževalna oddaja (do 22.45) SREDA, 17. 6. 1987 17,30-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17,45 POROČILA; 17.50 PRH LJICE IZ LUTKARSKEGA VOZIČKA - O čevljarskem zdravniku; 18.20 ŽIVALS SVET: TEKAČICA - PUŠČAVSKI KLOVN, izobraževalna oddaja; 18 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES; OBZORNIK; 19 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.05 V LU TONEJO VSE TEME - SLIKAR IVAN VAVPOTIČ. dokumentarna oddaja; 20 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 FILM TEDNA: CIKLUS ŠVEDSKEGA FILM Ljubi me; 22.45 TV DNEVNIK; 23.00 POLETNA NOČ - SHERLOCK HOLMES,' nanizanka (do 01.30) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OLIVER TVVIST, otroška serija, 18 00 IZ ZDRUŽ NEGA DELA; 18.30 PREMOR; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.00' KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI VEČE DOGODKI IZ SVETA GLASBE; 21.30 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21 45 UMETI ŠKI VEČER S KOREOGRAFOM SLAVKOM PERVANOM (do 23 15); OPOMB 15.00-16.00 Rovinj: VATERPOLO JUGOSLAVIJA . ITALIJA 17.30-19.00 JUGOSLOVANSKI ATLETSKI POKAL ČETRTEK, 18. 6. 1987 17.20-00.00 TELETEKSTOV RTV LJUBLJANA; 17.35 POROČILA; 17.40 K. Bre kova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA »SOBOTINA CESTA«; 17 NAŠ PISMONOŠA, otroška oddaja; 18,05 ČAS, KI ŽIVI: VEČ STROGO ZAUPN 18,45 RISANKA; 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES; OBZORNI 19,26 VREME; 19,30 TV DNEVNIK; 19,55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20. TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21,10 H. de Man: NARAŠČAJOČ VODE, 5. del nizozemske nadaljevanke; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 POLETf NOČ; SHARLOCK HOLMES, TV nanizanka Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK; 17.30 SMOGOVCI. otroška oddaja; 18.00 ZAŠČITEf NARAVA, izobraževalna oddaja; 18.30 PREMOR; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE kviz; 19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NARODf GLASBA; 20.45 POROČILA; 20.55 DOKUMENTARNI VEČER; 22.25 KNJIGE MISLI; OPOMBA: Beograd: TEKMOVANJE ZA LOVORIKO JUGOSLAVIJE ATLETIKI PETEK, 19. 6. 1987 17.55-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 18.10 POROČILA; 18.15 DOL( BELA SLED, 7. del češkoslovaške nadaljevanke; 18.45 RISANKA; 18 55 PROP GANDNA ODDAJA; 19.00 DANES; OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNE NIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,05 D. Nevin; ZAHODNI SEN, 6. c ameriške nadaljevanke; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21 00 DRUGI SPOL, del dokumentarne serije; 21,55 REZERVIRAN ČAS; 22,10 TV DNEVNIK: 22 POLETNA NOČ; KDO UBIJA NAJBOLJŠE EVROPSKE KUHARJE - amerii film; ROKOMET (Ž) YU;NDR, posnetek II. polčasa Oddajniki II. TV mreže: 17,10 TV DNEVNIK; 17,30 OTROŠKA ODDAJA; 18 00 ZNANOST: DIAGNOZ 18.30 PREMOR; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz, 19,00 DOMAČI ANSAMB HENČKOV ANSAMBEL (samo za LJ2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ KONCEF NIH DVORAN - KONCERT ORKESTRA SF - prenos iz KDIC; 22.00 FILME MARATON . . domača komedija, vključitev; OPOMBA: JRT II. 20.00 ROKOMi (Ž) JUGOSLAVIJA;NDR SOBOTA, 20. 6. 1987 15.25-00.00 TELETEKST RTV UUBLJANA; 15.40 K Brenkova: DEKLICA Di FINA IN LISICA ZVITOREPKA, "SOBOTINA CESTA«; 15,50 ZADNJE POLET OTROŠTVA, 10. del otroške serije TV Novi Sad; 16.20 POROČILA: 16 25 Z TAK FANT, sovjetski film (ČB); 17.55 ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA, dol' mentarna serija 3. del; 18.25 NA ZVEZI; 18 45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDI ODDAJA; 19.00 DANES; KNJIGA; INOVATOR LETA; 19.26 VREME; 19.30 DNEVNIK; 19.50 ZRCALO TEDNA, 20,10 PROPAGANDNA ODDAJA, 20 15 Z^ NITE REVOLUCIJO BREZ MENE, ameriški film; 21 40 PROPAGANDI ODDAJA; 21.45 TV DNEVNIK, 22.00 POLETNA NOČ; SHERLOCK HOLME ALO, ALO, TV nanizanka (do 00.30) 11. JUNIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 1 JUNIJ 1987 _ NOVI TEDNIK - STRAN 23 lOSSSHHHHBHHGOnHHHflB 24. STRAN - NOVI TEDNIK 11. JUNIJ 1987 Vročica sobotne noči v Petrovčali Kljub temu, da mladi v Petrovčah nimajo svojega stalnega zabavnega prostora, pa občasno v sodelovanju z DJ Mitjem Brv^aijem pripravijo kakšno disco veselico. Zadnjo soboto je bila dvorana Hmezada polna do zadnjega kotička, za kar imata verjetno veliko zaslug gostitelja Deja in Stojan s priljubljeno lestvico slovenskih diskotek. Vročica seje stopnjevala s plesnim tekmovanjem in tekmovanjem za miss fotogeničnosti. Ta laskavi naslov je pripadel Celjanki Nataši Bovha. V disco izraz- nem plesu sta navdušili tudi domačinki, ki sta si nadeli ime duo Alsa. EDI MASNEC Na vandrovčku od Treiič do Podsrede Na široki asfaltni cesti, ki vodi od Trebč do Podsrede, sva se srečala. Da naj kar stopim gor, me je prijazno povabil, jaz pa sem uživala bolj, kot če bi sedla v najmodernejšo limu- zino. Na vandrovčku sem se peljala na- zadnje kot otrok, ampak takrat je bilo takšno vozilo na konjsko vprego čisto nekaj vsakdanjega. Sledi konjskih ko- pit in koles vprežnega voza v blatu sem lahko primerjala s topotanjem po asfaltu, ko so mimo naju švigali avto- mobili. Čudna mešanica občutkov in spomin na davno umrlega deda, s ka- terim sva v zadružni dom peljala si- ratko . . . Jože Lesjak se je s Križan vrha, kjer je doma, odpravil k mlinarju v Podsre- do. »Konji so danes redkost, na Križan vrhu jih imam samo jaz, ampak to bolj za hobi, za veselje,« se je začel najin pogovor, ki ga je prikinjal tisti znani »bista-har«, kadar sta se konja poleni- la, in če beseda ni zalegla, je zapel bič. V Zaprešiču ga je kupil. Potem sta se mati in hči spet pognali v dir. Mati, Cveta ji je ime, ima rodovnik in k mo- škemu jo je bilo pred petimi leti treba peljati na hrvaško stran, da je dobila hčer Ričko. Na Hrvaško jo je Jože po- tem še nekajkrat peljal, pa ni bilo nič. »Zdaj že štiri leta čakamo na žrebička, najbrž jo bo treba peljati k drugemu konju, da bo kaj,« je Jože potožil na račun konjskega potomstva. »S konji imam posebno veselje, rad imam, da sta lepi, da se svetita, s tem pa je kar precej dela. Pa jima ni hudo, saj ima- mo doma traktor, ki v glavnem vse opravi. Veste, takšen konj danes ni po- ceni. Osemdeset milijonov najmanj stane. Kaj mislite, koliko stane ko- mat?« Skomignem z rameni, še sanja se mi ne. »Petnajst milijonov! V Zagre- bu jih dobiš, kolikor hočeš.« Kdo ju podkuje, me zanima, ko se spomnim. da kovaška obrt izumira. »Sta kar boj sa ne hodita veliko, da bi ju bilo trel podkovati. Veste, koliko stane dam takšna reč? Štiri milijone bi moral dj za obe. Se ne splača,« še pove m »šofer«, potem pa zavijeva z asfalta t makadam, kjer se vandrovček usta\ na vratih pa naju pozdravi podsreši mlinar, ki natovori voz s tremi vrečat pravkar namlete moke. Z voza stopii in naredim posnetek - za vaš in rm spomin. MARJELA AGRE Zdomci v Celju Za prijetno nedeljsko dopoldne so na Tomšičevem trgu poskrbeh naši ro- jaki, slovensko društvo Celje in dele- gacija mesta, v katerem trenutno živijo in delajo, Grevenbroich. Prikazali so delček kulturne dejavnosti, ki je zelo pomembna pri ohranjanju domače be- sede. S sabo pa so prinesli značilno nemško pivo m ga brezplačno točili, pekli so kolače, oirokom razdelili ne- kaj slaščic in sadja. Ob obisku v Celju so si ogledali tudi oba muzeja in lepote Logarske doline. edj mASNEC Nenasitni bricač Peter Zemljak je imel preteklo nedeljo lepo sre- čo, ko je na suho potegnil 150 cm dolgega in 21 kg težkega soma. Če bi mu tak podvig uspel to nede- ljo, bi zagotovo postal celjski ribiški car. A če bo, to bomo šele videli, kajti ob 7. uri se bodo to nedeljo vsi zagrizeni ribi- či borili za letni laskavi naslov. Saj ne, da navijamo za Zemljaka, a njegova tro- feja res zasluži pozornost. Na zelenko jo je ujel, pa ta podvig ni bil preprost. Dobri dve uri seje mučil, da je požrešnega soma le spravil na breg. Česti- tamo! SANDI UDERMAN 2. nadaljevanje Da je od tega večera ostal prijeten odtisek v duši, od večernega zraka, pričujočnosti rja- vih zidov in naključnega dotika dekletovih bokov, sem čakajoč na avtobus sedel v temo in bil sam. Spat sem šel med prvimi. Naslednje jutro sem odšel, z odmevi poz- dravov nekaterih, ki so rekli, da me bodo pogrešali. Potovanje je bilo spet dolgo in mučno, a dolžnost je bila prijetna. Ljubljana je bila kot čudež božji, obdonavsko puščobnost je tako magično zamenjalo razkošje slovenske pokrajine. Vpisal sem se brez zapletov, z mešanico ponosa in prvinskega veselja sem izrisaval svoje podatke v velike formulaije. V indeksu sem pustil svojo shko, podpis in dekanov pečat. Študent, študent, študent, je pelo po moji sončni duši, bil sem Bog, tako bliže svojim sanjam, tako srečen. Niti pomi- slil nisem, da bi lahko bil kdaj pozneje razo- čaran. Svojemu bratu sem napisal živahno sporočilo, vzel sem kitaro in zaklenil stano- vanje. In spet pot. Ko sem si pral noge v pločevinastem kori- tu, skoraj gol in prijetno utrujen pod žgočim obdonavskim soncem, so prikričali v nase- lje Celjani. Nekdo je začel pozdrav, meni v čast, in trikratni zdravo me je naredil po- membnega. Rekel sem si, da pravzaprav še- le zdaj začenjam svojo brigadirsko pusto- lovščino. Za slabi dve uri sem legel. V soboto smo zaključili delo na prvi trasi. V moji odsotnosti se je, to sem že moral priznati, veliko storilo, nisem več prepoznal okolice. Če se je zadnjega dne v prvem ted- nu končevalo delo za cesto, pa se je takrat pričelo moje notranje bojevanje: nisem mo- gel več ostajati ravnodušen niti do Katarine in ne do Magde. Katarina je bila, s preprosto najstniško besedo, težka. Ni se pustila razpoznati. Bil sem deležen njenih posebnih naklonjenosti, poljub na brado ali mesto v vrsti, toliko dvoumnih besed in igrivih pošepetavanj, njen zvonki glas ob moji kitari. Rekla je, da sem ji edina svetla lučka v njenem brigadir- skem življenju. Največkrat sem ji odgovar- jal, češ, ne norčuj se, a ona je resno zatijeva- la, da tega ne počne, vsaj zavestno ne. Igrala sva se z besedami, malokdaj so se le-te glob- lje potopile v dušo. A ko sem se ji hotel približati, to, se je ogradila s tako visokim zidom antipatije, da sem odprtih ust začu- denja utihnil pred njo. Kot da se je ni še nikdar dotaknila beseda občudovanja ali to- plota moške roke. Kdor jo je poznal, je re- kel, da živi v svojem svetu, da nekje plava in da nikomur ne pusti blizu svojim zamahom iskanja. Bila je odmaknjena od drugih in večina je ta njen položaj sprejemala z zadovoljstvom. Tudi zato, ker je imela nekaj prav naprijet- nih značajskih potez: vzvišenost, ukazoval- nost, včasih strupeno neobvladanost, kriča- no vzkipiljivost. Na vse to sem poskušal od- govaijati zmirljivo, čeprav mi dostikrat ni uspelo in sem moral biti užaljen. Res, prav satansko sem potem užival še sam v svoji grenkobi slabovolje in razdraženosti, ter pil naklonjenost ljudi, ki so me hoteli spet na- praviti veselega. Začel sem se podrejati nje- nim muham, bil pri njej, kadar ji je bilo do tega in se v njenih slabih trenutkih pobral v svoje kote. Vendar v tem ni bilo ponižnosti in hinavskega dobrikanja, nisem zahteval povračil za usluge, s katerimi sem jo zasipal. Pustil sem, da se mi je približala, ker sam nikoli nisem videl prave poti do njene no- tranjosti. Sem se morda res zaljubljal!? Magda pa je bila čisto drugačna, enostav- na in prijetna, s tihim smehom in neprisilje- nostjo. Iskrena in neponarejena, čeprav mo- goče plitka in nezahtevna. Nikoli se ni raz- burila, zaklela, koga neprijazno odbila, glas- no zahtevala, se pritoževala. Veličina prist- ne človeške dobrote. Lahko se je navezala hitro in neobvezujoče, marsikakšen hudo- ben ali nevošljiv jezik bi lahko oblatil njeno naravnost z imenom kurbe. Vedel sem, da so iskre padle na obe strani, da sva si prijet- na, da je med nama nekaj tiste čisto poseb- ne skrivnostnosti, s katero se ti zdi dan to- pel, četudi ga biča led. V jarku sem delal z obema, goreli smo o( zgodnjega sonca in z nas je lil znoj. Tudi pr malici smo bili skupaj, na avtobusu sm( sloneli drug ob drugem in peli. K sreči st prišla z drugim dnem, z nedeljo, počitek ii umiijenje, da sem lahko vse skupaj vsa malo premlel in se poskušal trezniti. Dopoldne smo bili na elektrarni, nič po sebnega, le vršičke potopljenih turbin se ji dalo videti. Potem smo poležavali, z Magd sva gledala negative in prebirala Murphyje ve zakone. Po malem sem se družil in 9 pogovarjal z vsemi, ker je bilo dovolj zani mivih obrazov in src. Tadej, na primer, pun ker, a dobrosrčen in nezatežen človek, ki s je tako rad smejal in nesebično delil posre čene dovtipe; Sonja, njegova sošolka iz os novne šole, veliki otrok, skoraj vedno vesel in odprta, včasih čudno tiha, včasih z izra zom narejenega mučeništva, z lepim vise kim glasom, vsestranska; Sašo, ki je vsal nesmisel pospremil s salvo zaničljiveg smeha in z vzvišenostjo nad njimi; pa čudn; otročji Laci, kije vedel vse; tudi sestri Brigi to in Ljubico je odlikoval iskren in nepona rejen smeh; Keč, lepi Keč, ne po svoji krivd klovn, ki je s preprosto človeškostjo zna razumeti vse in vsakogar. Od fantov, ki niS' bili Slovenci, sem se pribižal le Fikretu. ke je pisal poezijo in jo znal s čudovitim gla som presaditi v vse, ki smo ga poslušali, i) lepi mali Boro iz Čuprije je bil simpatičeJ