Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ffld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jedea mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 ffld., za pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 ffld., za jeden mesec 1 ffld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 294. V Ljubljani, v soboto 21. decembra 1895. Letni!* XXIII. Narodna jediiakopravnost. (Govoril v državnem zboru posl. Pfeifer.) (Konec.) Ce pa slovenski uradniki v politični službi vedno redkeje dobe višja mesta in če se ne izvršuje zahteva, da bi morali tretjino adjutov dobiti le taki konceptni praktikantje, ki že pri vsprejemu znajo slovenski in se jim ni treba še le učiti, potem more biti pomanjkanje jezika zmožnih mlajših uradnikov; in na to se tudi dela, kar je razvidno iz naslednjega. Na naše interpelacije se nam odgovarja, da ni slovenskih prosilcev za politične službe, šola naj jih d&. Ce pa zahtevamo na vseučilišču stolico za nekatere slovenske predmete, izgovarjajo se zopet, da nimajo jezika veščih profesorjev. Kdo pa tudi more biti tako nespameten, da bi se pripravljal za slovenski predmet, če nima nobenega upanja, da bi dobil tako stolico? Ce Slovenci prosijo za gimnazije več predmetov v slovenskem jeziku, zopet se izgovarjajo, da ni profesorjev. In če ugovarjamo, da slovenske profesorje pošiljajo na nemške gimnazije, trdijo, da ni slovenskih knjig. Kdo pa naj piše in zalaga slovenske knjige, če jih ne rabijo, če ni mesta za te predmete ? Torej vedno izgovor. Vlada ima morda dobro voljo, da izvrši narodno jednakopravnost, toda nižja oblastva tega ne smatrajo resnim, sicer bi se ozirala na mnogoštevilne zahteve ter odločila nekaj podpor slovenščine zmožnim konceptnim praktikan-tom. Toda zaman! Na Štajerskem in Koroškem redkokedaj pride Slovenec do druge instance pri politični upravi; boljša mesta so odločena le za Nemce n povsod imajo prednost plemenitaši (Cujte!), kakor LISTEK V obrambo, Neodpustljivo bi bilo nato molčati, tako sem si mislil, čitajoč zadnji dve številki „Slov. Naroda", v katerih se kaže taka časnikarska zlobnost in neumnost, da jih ni z lepa najti pod solncem. Prvo zadeva stvar, katero je omenil v ljubljanskih dnevnikih cerkveni vodja ljubljanskih Uršulink g. Eržen, zahtevajoč, naj se vsakdo naznani sodišču, kedor bi trosil peklensko-lažnjive govorice o uršu-linskem samostanu, ki se sedaj trosijo po Ljubljani, govorice, katere je vsplodila brezmejna podlost. Nismo pa mislili, da bi bilo mogoče najti slovenski list, ki bi služil tudi takemu zakotnemu barabstvu. Toda varali smo se. „Narod" služi tudi tej stroki. „Več meščanov" je namreč v četrtek v „Narodu" objavilo nastopno poslano: „Javno mnenje ljubljansko se bavi že dlje časa z uršulinskim samostanom. Skrivnostno se pripove dujejo reči, katerih razsodni ljudje nočejo verovati, a se jih toliko trdovratnejše drže preprosti ljudje. Gospod spiritual pri uršulinkah V. Eržen je po tukajšnjih listih pobijal te govorice ter pretil s tožbami. Ali vse kaže, da je s svojim »poslanim" le vlival olje v ogenj. Ker želimo, da bi že utihnila po našem mnenju neosnovana govorica, zato opozarjamo spirituala g. Eržena, naj posreduje, da bodo je to nedavno obširno razpravljal zastopnik Gradca. To dobro vedo mladi juristi, zato jih vstopi tako malo pri politični in finančni službi, ker so jim zaprta višja mesta. Potem pa se izgovarjajo, da ni slovenskih prosilcev. Ko bi bili pravični tudi slovenskim uradnikom ter jim odprli nekaj višjih mest, potem bi dobili dovolj juristov za službo. To pravico imajo Slovenci zahtevati ne iz kruhoborstva in poželjivosti po višjih mestih. (Pohvala.) Danes so slovenski poslanci z Goriškega, Trsta in Istre izražali zahteve v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru, in jaz sem ponovil nekaj želja slovenskega naroda, dasi so ob sebi umevne, ker jih zahteva že vrejena uprava. Pri drugih točkah bodo slovenski poslanci izražali še druge želje v gotovi nadi, da jih uresniči sedanja vlada, ki je pravičnost proglasila kot najvišje načelo svojega delovanja. (Živahna pohvala. Govorniku čestitajo.) Prazno slamo mlatijo. Iz Zagreba, 12. decembra. * Zagrebški dogodki za cesarskih slavnostij razburili so naše mažarone ter mažarske saborske in časopisne kričače v toliki meri, da se ne morejo z lepa umiriti. Dan za dnevom hujskajo po časopisih zoper domoljubne Hrvate, in še celo sedaj, ko so že žrtvovane žrtve nenasitnemu mažarskemu mo-lohu državni ideji — še sedaj niso zadovoljni ti razdraženi življi, nego hočejo še novih žrtev za svojega nenasitljivega moloha. Kjerkoli se najde priložnost, hitro jo uporabijo, da morejo pogreti stara obrekovanja proti Hrvatskej. Tako priložnost 60 vjeli, ko se je razpravljal državni proračun za Ogersko v ogerskem deželnem zboru. Opozic:ja je hotela pri tej razpravi v prvem redu dokazati Hrvatom, da so aaag-gacai 11 i n be I ■ i i pristojni faktorji, določeno in verodostojno pojasnili neke okolnosti, iz katerih se je po našem domnevanju rodila omenjena nedelikatna govorica. Pojasni naj se, zakaj je neki jezuit moral nakrat iz Ljubljane, zakaj je odstopila bivša predstojnica, dasi nje upravna doba baje še ni bila potekla, in zakaj se je pri uršulinkah uvedla najstrožja klavzura. To je — kolikor smo mogli poizvedeti — j e d i n a podlaga žalostni govorici. Ta naj se izpod-bije in ljudje se bodo umirili, s samo grožnjo, s tožbo pa se ne uduše take govorice! Več meščanov." Vsak vidi na prvi pogled, da so pri tem podpisani brezimni „meščani" popolno nedolžni, da je zmožna tako rafinovano podlost skovariti le zvita in skrajno hudobna butica, ki dobro ve, kako treba balansirati mej §§. kazenskega zakonika, da se vse pove, a se ga vendar ne more prijeti. — Zato sem popolno prepričan, da se je to poslano zleglo v uredništvu .Naroda", ker mi je znano, da so že pred časom .Narodovi" sotrudniki o tem po gostilnah govorili. Kako pojasnovanje te stvari je popolno nepotrebno, kajti ako bi omenil, da je dotični jezuit nakrat šel iz Ljubljane, ker je bil odpoklican po svojem predstojuiku, kakor je sploh navada pri jezuitih, da nemudoma odidejo, ako bi pojasnil, da je službena doba prednice pretekla že s p o-mladi, da se je klavzura po vseh uršulinskih samostanih uvedla atrožja, vsega tega ne bodo ver- oni le privržek ogerske države in da vse, kar imaj o vživajo le od milosti mažarske ustave; domači ogerski vladi pa so očitali, da je nesposobna in da ne zna brzdati raiposajene narodnosti v mažarski državi, kajti po njihovem mnenju je le mažarska vlada kriva, če hočejo Hrvati svojo slobodo in niso še oduševljeni za mažarsko kulturo in državo. Ravno istega mišljenja so tudi vladni zastopniki ogerski, kar se tiče Hrvatov, ali drže z vlado, da se tako tudi oni vzdrže v zboru. Da je temu tako, vidi se najbolje že iz tega, ko je saborska večina sploh dozvolila, da se razpravlja v saboru o autonomni tangenti za Hrvatsko ob enem z autonomnim proračunom za Ogersko, kajti po točki 10. nagodbe se ima razpravljati ta stavka kot zajedniški proračun ogersko-hrvatski, in pri tej razpravi morajo biti prisotni naši poslanci, ne pa pri razpravi autonomnega proračuna ogerskega. In tako se je tudi ravnalo od leta 1868 do letos. Vidi se že iz tega, kako Mažari sploh ne spoštujejo nagodbe, nego se ravnajo vedno po svoji volji. Naši hrvatski poslanci so pa z druge strani prisiljeni od domače vlade, da prisostvujejo razpravam v ogerskem zboru vselej, kadar je treba rešiti ogersko vlado pred opozicijo, če tudi mora zato domači sabor po cele tedne mirovati, kakor se je ravno pri tej priložnosti zgodilo. Mažarska opozicija je upotrebila pri tej razpravi vsa sredstva, samo da Hrvatsko poniža, in da pokaže zunanjemu svetu, kako je to nezahvalen narod, ki noče od Mažarov sprejeti svobode, četudi je mažarski narod tako ve-ledušen, da vzdržuje Hrvatsko ter zanjo troši vsako leto čez dva milijona goldinarjev. Hrvati so po nazorih teh kričačev tako kratkovidni, da nočejo sprejeti mažarske kulture, ki more biti edina merodajna na iztoku. Hrvati naj sploh ne mislijo, da bi zmogli jeli ljudje, katerim ni za resnico, marveč le za škandal. Nastopi naj javno, kdor ima za to stvar kak dokaz. Tisoč gold., katere Vam ob enem s tem dopisom dam na razpolago, vplača naj vred. .Slovenca" na moj račun onemu, kdor more to dokazati. — Več menim, da ni mogoče storiti v pojasnilo te zadeve in v obrambo vnebovpijoče krivice trpečih nedolžnih redovnic, ki se same ne morejo braniti, ko se jim blati njih poštenje, jedino dobro, kateremu se iz ljubezni do Boga v službi za blagor mladine niso odpovedale v samostanu. Je pa skrita v razširjanju takih govoric posebna tendenca. To nam spričujejo .izpovedanja" bivšega prostomisleca Leo T a x i 1 - a. Tam je Citati Voltčrjevo načelo, ki se glasi: Prvo vodilo vsakemu, ki pobija cerkev s peresom ali živo besedo, je to: Vsako orožje je dooro zoper vero in njene služabnike. Klerikalizem je sovražnik, ki se ga je treba znebiti s kakeršnim koli pomočkom. Bog je zlo ; zatorej karkoli more odvračati od Boga, je bistveno pošteno; neverska nepoštenost je nemogoča. Zato je laž, kakor hitro more škodovati veri, popolnoma dovoljena .... Lagati zoper cerkev se pravi čednost v dejanju kazati. Protiklerikalni pisatelj in brezbožni govornik imata dolžnost iznajti vse, kar spravlja vero ob veljavo ; obrekovanje postane duhovska služba ..." t kdaj svojo državo, katere po trditvi raažarski tudi niso nikdar imeli. Nagodba od 1868 je dar mažarskega naroda za Hrvate, pa ga po tem takem morejo zopet odvzeti, če se bodo Hrvati skazali nevredni takih dobrot. Sploh so govori bili vsi tako oholi in tako prezirni, da si hujših ne moremo misliti od naših največih sovražnikov. In vendar se ti možje usojajo zvati naš narod bratski narod, češ da je že 800 let v zvezi z ogerskim. Žalibog, da se le ta osemstoletna zveza tako pogostoma omenja, ter na njen račun tako hudo greši od mažarske strani. Ta osemstoletna zveza ni bila za Hrvate nikdar od nobene koristi, pač pa je bila za razvitek hrvatskega naroda škodljiva, kar dokazuje najbolje naša prošlost, posebno pa sedanjost. S silo hočejo nas imeti, ker brez nas nimajo nobene važnosti, kajti pot do morja jim je brez nas zaprt; a zdaj, ko so to dosegli, bi radi nas potisnili v kot. Zunanji svet pa vendar le o Hrvatih drugač sodi, nego bi radi Mažari, in ravno zadnji dogodki v Zagrebu so Mažare tako razburili, ker se je njihovo ravnanje pokazalo v pravi luči. Zdaj besnijo zoper nas, in ni jim dosta, če se preganja domoljubje v oni meri, kakor to izvršuje domača vlada v sporazumljenju z ogersko, marveč hočejo, da se kar nemudoma zatre vse, kar je hrvatsko. Ali ravno v tem se hudo varajo. Duh narodni je med Hrvati tako probujen, da se ne more udušiti z nobenimi sredstvi več, a oživljuje in vzdržuje ga duh Slaven-stva, od katerega bi nas radi Mažari odcepili, kar se jim pa ne bode posrečilo na noben način, naj se nam že grozijo, ali pa nas vabijo v svoj tabor. Pogodba z Ogersko. (Spisal državni poslanec Fr. P o v se.) (Dalje.) Precej velika svota je vpeljanega vina, kar pa je naravno, ker jim je trtna uš uničila večino vinogradov. A za to znali so prebrisani ondotni veliki vinski trgovci — in ti so večinoma židje — vplivati na to, da se je pri sklepanju trgovinskih pogodb z Italijo dogovorila takozvana nesrečna vinska klavzula, po kateri je mogoče dobivati vino iz Italijanskega po zel6 znižanem colu le 3 gld. 20 kr. za hektoliter, ko je dac poprej znašal 20 gld. v zlatu. Vsled te nesrečne vinske pogodbe z Ogersko pa je prizadet hud udarec našim, osobito južnim primorskim vinorejcem. Ogerski veliki vinski trgovci dobivajo po zelo nizkih cenah vino iz Italije, katerega rabijo za pomešavanje z domačim vinom, s katerim potem delajo konkurenco v ceni našim naravnim vinom. Iz vsega tega je jasno, koliko si je Ogerska pomagala v škodo naši državi in sledeče številke naj nje vspeh pojasnijo: Leta 1889 izvozila je Ogerska v6č, kakor vpeljala, in sicer: žita za 144 mil. gld., leta 1894 za 177 giil. gld.; živine v letu 1889 za 61 mil. gld., leta 1894 za 122 mil, gld. Oglejmo si tudi, kaj Ogerska nima in mora importirati in kupiti drugod. Največ kupi tkanin, usnja in železa, kakor nam kažejo sledeče številke: tkanin (preja, pavola, volna, svila) za 153 mil.gld. obleke (sukno, perilo) . . . „ 25 „ „ usnja in usnjatih izdelkov . . „ 199% „ „ papirja in papirnatih izdelkov „ 61/, * „ železa in železnih posod . . „ 18 „ „ drugihkovinskihsnovi „ 18 „ „ strojev........« I?1/, n „ Tudi iz njenega velikanskega napredka v napravi železnic zamore se njen izreden napredek kon-štatirati. Leta 1868 imela je Ogerska v vsem skupaj 2636 kilometrov železnic, leta 1893 že 12.573 kilometrov, torej v teku dobrih dveh desetletij izdelala je na novo 10.000 kilometrov ielezničnih prog. Kako živ je promet, ki služi domači produkciji v omogo-čenje vspešnega izvoza, prepričamo se lahko iz nadaljnih številk. Leta 1888 so ogerske železnice prepeljavale 14 milijonov oseb, leta 1894 pa 45 milijonov 1 Blaga se je vozilo v letu 1888 — 22 milijonov ton, leta 1894 — 35 milijonov ton. Toda ogerski vladi ni še bilo zadosti s temi železnicami, ampak ni mirovala, dokler si ni prisvojila tudi svojega lastnega parobrodovja. Osvobodila se je od avstrijskega Lloyda in toliko časa delala, da je tudi podonavsko parobro-dovje popolnoma si osvojila. Veliko je žrtvovala za Eeko, katero si je za svoj „Magyarorszag" izbrala kot pomorsko pristanišče in ne da se tajiti, da je že zdatnega v tem dosegla, kajti leta 1871 znašal je celoskupni promet blagu v Beki 1,210.000 me-terskih stotov v vrednosti 14 milijonov gld., 1. 1893 pa že 10,159.000 met. stotov v vrednosti 127 milijonov gld. Nasprotno pa je padel promet avstrijskega Lloyda v Reki od 46.568 ton na 20.374 ton. Pri tem pa zelo pojema tržaško pristanišče in mi se lepo prepiramo, ali naj gre toliko potrebna nova železnica čez Karavanke ali čez Predil, ki bi po najkrajši poti vezala severne dežele z avstrijskim jugom in avstrijskim pristaniščem, Trstom, ter tako pospešila našo trgovino, ker bi tudi potem bili neodvisni od južne železnice z njenimi najdražjimi tarifi. Velikega pomena za sleherno državo so njene finančne moči, njeni denarni zavodi. In prav tu bo treba naši vladi vse previdnosti, da to vprašanje osobito gledč dosedaj skupne avstro - ogerske banke pravično vredi. Tako, kakor doslej, ne more in ne sme iti. Ker pa je to vprašanje silne važnosti in nimam še vseh podatkov, bom to vprašanje v posebnem članku razpravljal, danes naj le navajam, kako si je vedela in znala ljuba Ogerska tudi skupno banko v svojo veliko korist izrabiti. Na razpolaganje so mi le izkazi o hipotekarnem kreditnem oddelku banke in številke kažejo, kako je Ogerska od leta do leta vedoo več posojila dobivala od banke. Leta 1874 izposodila je avstro - ogerska banka 87 mil. gld. in od teh dobila je Ogerska 45 mili- Leon Taxil pripoveduje, da se je v vsem tem ravnal po predpisanih načelih ter z obrekovanjem neizmerno škodil veri. Le nekaj ni storil. On piše: „Red Rogu posvečenih devic me je vedno navdajal s spoštovanjem .... To notranje občudovanje me je prevladovalo in je bilo močneje, kakor vsi moji sramotni nagoni besnega prostomisleca". — Ljubljanski kolporterji škandaloznih lažij pa nimajo niti tega človeškega čutila, kakor ga je imel Leon Taxil. — Ali so mar gospe Uršulinke ljubljanske to zaslužile zato, ker že nad 200 let tako požrto-valno vzgajajo ljubljansko žensko mladino! Jasno sem Vam pisal o tem, ker sem popolno prepričan, da ne gre molčati proti takim vnebovpi-jočim krivicam. Včeraj se je pa „Narod" razkoračil na „Zgod-njo Danico" in nje vrednikom, preč. g. kanonikom Jeranom, češ, listu se pozna, da se njegov vrednik stara itd. Mej drugim objavlja gledd „Danice" tudi nastopno gorostasno kolobocijo: „Nabirajo se darovi za „Don Boskovo napravo". Dolgo smo povpraševali, kaka naprava je to, a nihče nam ni vedel odgovoriti. Odkritosrčno priznamo, da ne poznamo druzega Boska, kakor tistega, ki je znal čarati in čigar slava je zagotovljena s knjižico „Der kleine Bosco oder der perfecte Taschenspieler". Ali se morda nabirajo darovi za napravo zavoda, v katerem se bodo katoliški ljudje učili jesti žive golobe, zavživati ogenj iu požirati meče? Posebno verojetno to pač ni, a ker hočejo klerikaloi reorganizovati vse, je mogoče, da se jim zdi tudi „copranje" toli važno, da ustanovi poseben zavod, kjer se bo učilo." Ko sem to čital, menil sem, da je „Narodov" poročevalec nasproti lahkovernim čitateljem prevzel vlogo Faustovega sluge, ki pravi: „In vieles konnt' ich rnich vervvandeln, Doch euch zu Ehren hab' ich jetzt Das Eselskopfehen aufgesetzt." Morda pa je, ker je gotovo „Narodov" poročevalec akademično izobražen, namestoval kandidata Jeronima pri izpitu, ki je na vprašanje, kdo je bil sv. Avguštin, odgovoril: „Ich habe nie gehort oder gelesen, Dass ein aud'rer Augustin gewesen, Als der UniversitiUspodell Augustin, Er eitirte mich oft zura Prorector hin." „Narod" vkljub dolgemu povpraševanju (!) ne v4, da je Don Bosko mož, v čegar zavodih se je že dosedaj 40.000 zapuščenih sirot in zavrženih otrok vzgojilo v poštene in delavne ude človeške družbe. „Narod" seveda nič ne vš, da je tam tudi petnajst slovenskih učencev, ki se pripravljajo, da kot Sale-zijanci pridejo v domovino delovat za vzgojo slovenske mladine. Vsega tega „Narod" nič ne vč, on samo in zna blatiti za narod najzaslužnejše može, kakor je kanonik Jeran, in če ne drugače, tudi v v dokaz svoje skrsjne nevednosti. — Da, da: „Wenn sie den Stein der Weisen hatten, Der VVeise mangelte dem Stein. D. jonov gld., torej 51 odstotkov.; leta 1880 izposodila je 97 mil. gld., od teh dobila je Ogerska 60 milijonov, torej 60 odstotkov; leta 1888 izposodila je 105 milijonov, od teh dobila je Ogerska 80 milijo-jonov, torej 75 odstotkov, leta 1890 izposodila je 114 milijonov, od teh dobila je Ogerska 85 milijonov, torej 76 odstotkov; ltta 1883 izposodila je 125 milijonov, od teh dobila je Ogerska 101 mil., torej 80 odstotkov; leta 1894 izposodila je 131 milijonov, od teh dobila je Ogerska 108 mil., torej 82 odstotkov, tedaj skoro cela svota je podeljena Ogerski! In potem se drznejo nekateri mameluki očitati, da človek nima razuma za državne potrebe, ako se pridruži onim, ki zahtevajo ločitev te banke; naj si Ogri sami napravijo svojo banko, mi pa svojo. Dovolj so znali izkoristiti celoskupnost banke v svojo korist. Toda sedaj se že čutijo dovolj trdne, kakor za-moremo posneti iz oficijelnih njih časopisov, v katerih kar naravnost priznavajo velikansk napredek kreditnih sil v Ogerski v dobi preteklih 25 let in kar naravnost pravijo, naši vspehi so toliki, da nismo nikakor več odvisni od Avstrije. Naši denarni viri so neusahljivi, naš kredit zagotovljen ter kar naravnost pristavljajo, da so dovolj močni, na vzhodu prevzeti oni vpliv, katerega je imela doslej Avstrija. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. decembra. Cesarski namestnik na Češkem. „Nar. Listy" poročajo: Akoravno grof Thun dobro pozna željo grofa Badenija in ve, da v sedanjih razmerah ni na svojem mestu, vendar noče odstopiti. Vsled tega pa je brezvspešen ves trud grofa Badenija, da bi Mladočehe privabil v vladni tabor. Mej grofom Thunom in češkimi poslanci je prijateljsko razmerje nemogoče, kakor tudi zveza s konservativnimi veleposestniki. Mladočehi prav nič ne pritiskajo na grofa Badenija, ker prememba v ces. namestništvu je v interesu le grofa Badenija. Dokler ne odstopi grof Tbun, tako dolgo češki poslanci ne zaupajo grofu Badeniju. Italijanskega leluha ne bo v državnem »boru. Več dnij zaporedoma so se posvetovali italijanski državnozborski posianci pod načelništvom princa Hohenlohe, kako osnovati v državnem zboru poseben italijanski klub. Vkljub dolgotrajnemu posvetovanju pa se niso mogli združiti, ker jih preveč ločijo politična in gospodarska načela. Klub bi bil liberalen in temu so se ustavljali katoliški poslanci, vzlasti duhovni iz južnih Tirol. Pa tudi v gospodarskem oziru se niso mogli združiti, ker imajo nasprotne težnje. Po našem mnenju tudi italijanskim zastopnikom ni potreba nobenega kluba v varstvo svojih gospodarskih in narodnih pravic, ker jih jim že itak vlada podpira in to čestokrat v škodo in na račun Slovencev. Interpelacija posl. Momanczuka glede rusinske deputacije. V včerajšnji seji zbornice poslancev je stavil posl. Romanczuk^koncem debate interpelacijo glede lažij, katere priobčajo razni listi o rusinski deputaciji. Interpelacija slove : Iz v dunajskih uradnih listih objavljenih pojasnil o dogodkih povodom prihoda rusinske deputacije na Dunaj je razvidno, da razširjajo popolno neresnična mnenja m da so dobili na merodajnem mestu popolno napačne informacije, katerih neresničnost pojasniti in tudi njihov izvor določiti, je gotovo najvažneja patrijo-tična dolžnost. Neresnično je namreč, or.) Obširneje poročilo o v^rajšoji seji objavimo v prihodnji števili. Za danes Ijs ome- nimo, da je poslanec dr. Gregorec prav točno označil stališče Slovencev nasproti Badenijevi vladi. (»Narodovo" veselje.) Povedali smo o svojen^ času, da je gospod dr. Ivan Šušteršič bil pri vipavskem sodišču obsojen na denarno kazen 15 gld., ker je nekatere »narodne" mladeniče, ki so prepevali bogoskruusko pesem, označil kot „ba-rabe". Ker je v takem slučaju po postavi dokaz resnice nedopusten, je umevno, da je tudi deželno sodišče pri vzklicni razpravi — ki se je vršila včeraj — ravno tako razsodilo. Vsled tega je »Narod" — tukaj profesijonalui zagovornik bogoskrunstva — nad vse mere vesel; a to mu še nikakor ne zadostuje. S posebnim veseljem še svojim razumnim čitateljem pripoveduje, da je gospod dr. Šusteršič že enkrat bil kaznovan. To je sicer istina, a »Narod" naj bi tudi povedal, kedaj je bilo to in vsled katere prilike! Bilo je to za časa dijaških let g. dr. Sušteršič-a. Takrat je v družbi samih pristnih „narodnih" tovarišev — navdušenih pristašev »narodne stranke" — nekaj spri se s si. ljubljansko policijo. V družbi bili so n. pr. se-dajni odvetnik dr. Pr. Tekavčič, neki radikalni profesor, neki sedauji c. kr. okrajni komisar i. t. d. Tedajni jurist Šusteršič bil je potem obsojen, češ, da je razžalil policista in baje odtrgal zvonec pri nekem hotelu. Navadna dijaška homatija, ki se je vršila pred okoli 12 leti! In to mora »Narodu" in njegovim patrouom tudi služiti kot orodje proti g. dr. Susteršič-u 1 Tu je že neki resnost. Pač žalostno morajo stati šance stranke, ki se poslužuje takih sredstev zoper političnega nasprotnika ! (Razveljavljene občinske volitve.) Iz Škofje Loke se nam poroča: Zadnjo občinsko volitev v Skofji Loki je zaradi nezakonitostij razveljavilo obla-stvo. Več prihodnjič. (Kakšna je narodnost naših naprednjakov !) V popravku, katerega smo o agitaciji notarja Lenčka prejeli iz Škofje Loke, se glasi zadnji odstavek: Ni res, da se je po sklepu nemškega protokola napravilo nekaj slovenskega, ki se pa ni vjemalo z re?-nico, ampak res je, da se jim je od gosp. glavarja sestavljeni nemški zapisnik pretolmačil dvakrat jednako in pravilno s slovenskimi besedami. — Iz povedanega je jasno, da se je tudi še leta 1895 na Kranjskem napravljal od strani okr. glavarja Gste-tenhoferja nemški zapisnik s stranko, ki ne zna nemškega, kar spričuje, kako pri nas okrajni glavar Kranjski umeva jednakopravnost. Nadalje pa je jako značilno, da narodno-napredni pristaš notar Lenček, ki je bil pri tej obravnavi kot član volilne komisije 3. razreda navzoč, ni ugovarjal kot slovenski narodnjak proti sestavi nemškega zapisnika, marveč da se je dal rabiti celo za tolmača, namesto da bi oporekal nemškemu zapisniku. — Mi registrujemo ta dogodek, ki nam kaže notarja Lenčka tudi v narodnem oziru v jako čudni luči. Pritožnikom se ni vstreglo, da bi se jim napravil zapisnik v jedino razumljivem jim slovenskem jeziku, marveč, ker bo se branili podpisati nemški zapisnik, grozilo se jim je, da bodo zaprti. Tako se godi slovenskemu ljudstvu na Kraujskem koncem 19. stoletja in pri tem je važno vlogo igral narodni napredujak notar Niko Lenček. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v pondeljek, 23. dan decembra 1895 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Vodovodnega ravnateljstva poročilo, a) o položitvi vodovodnih cevij po Opekarski cesti preko ceste v Mestni log do Konjušnega trga; b) o napravi tretjega kotla pri zajemalnici v Klečah. III. Šolskega odseka poročilo a) o dopisu c. kr. deželne vlade, zadevajočem ustanovno pismo o mestni ustanovi za obiskovanje višje obrtne šole; b) o dopisu deželnega odbora, zadevajočem račune ravuateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije za leto 1894; c) o prošnji vodstva II. mestne deške šole za izredno dotacijo v svrho poprave in ubiranja šolskega harmonija. Tajna seja. (Za pogorelce v Ambrnsu) smo prejeli iz Rakitne 5 gld. — Bog plačaj! (Židovska nesramnost.) Piše se nam: Nedavno je bredel po Ljubljani neki agent, vsiljujoč znano Wei88ovo svetovno zgodovino ter zatrjujoč, da je zastopnik graške firme »Styria". Nekdo res naroči imenovano delo, a kako se začudi, ko dobi pošiljatev od židovske tvrdke Maks Herzig na Dunaju. 2id je seveda pošiljatev dobil »retour" in plačal nad 2 gold. poštnih troškov kot kazen za — nesramno lažnjivost svojega agenta. (Shod slovenskih štajerskih deželnih in državno-zborskih poslancev.) Iz Maribora se nam poroča: V nedeljo dopoldne se bodo sešli slovenski poslanci štajerski v Mariboru, da se razgovori o svojem na-daljnem postopanju. Na dnevnem redu bo v prvi vrsti razgovor, ali in pod katerimi pogoji bi vstopili slovenski poslanci zopet v deželni zbor štajerski. Kakor se čuje, je vladi mnogo na tem, da se slovenski poslanci vdeležujejo sej deželnega zbora. Seveda sama vladna želja pri tem ne bo odločevala, vlada mora tudi poskrbeti, da Slovenci častno vstopijo v deželni zbor. Ako je torej vladi res toliko na tem, mora tudi to pokazati v dejanju. Slovenci v štajerskem zboru so se čutili sedaj tujce v deželni zbornici, ker jih je nemška večina brezozirno prezirala. Mesto v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu je najskromnejša zahteva Slovencev, v kateri se jim mora vgoditi, ako se jim hoče omogočiti vstop v dežilni zbor. (Okrajni zastop celjski) Iz Celja: Dne 18. dec. se je vršila tukaj seja celjskega okrajnega zastopa. Na dnevnem redu je bil proračun za 1. 1896. Troški so proračunjeni na 42.186 gld. 12 kr. dohodki na 4187 gld. 50 kr. in 38.116 gld. 50 kr. 25% okr. doklade, kar skaže prebitka dohodkov 117 gld. 88 kr. — Za računske pregledovalce se izvolijo gg. Roblek, Kavčič in Traun. Naknadno se je potrdila svota 100 gld., katero je okrajni zastop poslal v pomoč poškodovanim po potresu v Ljubljano. — Načelnik dr. S r n e c, je poročal, da je bilo zastopu po prijaznem posredovanju kmetijske družbe in gospoda Vrečarja iz Žalca omogočeno nakupiti 17 murbo-denskih bikov po 369 gld. 89 kr. Zastopnik Miha Vošnjak predlaga, naj se izreče zato zastopu zahvala in po predlogu Rakuscba tudi kmetijski družbi. — Trški občini Vojnik se dovoli, da sme vzeti na posodo 5000 gld. — Občini Teharje se dovoli, da nakupi prostor za živinski semenj. — Glede vstano-vitve okrajnega sodišča v Vitanji se zastop z večino izreče priti vstanovitvi. Sklepu občinskega zastopa okolice celjske, s katerim odstopi občina svojo šolsko poslopje v Celju v novih ulicah št. 9 šolski občini celjski, okrajni zastop pritrdi po živahni razpravi, katere so se vdeležiti dr. Filipič, dr. Dečko, dr. Srnec, R&kusch, Vošnjak, Baš in Ma-rek. — Na vprašanje deželuega odbora, ali se izreče okrajni zastop za vtelovljenje Straussovega posestva v Sovodnji v celjsko mestno okrožje, katero bi mesto rabilo za klavnico, sklene zastop z večino, da se izreče priti vtelovljenju. Nemški listi seveda vpijejo, da je to krivica, ki se godi nemškemu Celju in da bi bila večina gotovo nasprotno glasovala, ako bi bilo Celje slovensko mesto. Okrajni zastop ni mogel drugače sklepati, ker mora imeti v prvi vrsti pred očmi koristi okraja, ki ga zastopa. * * * (Iz Celovca) dne 20. dec.: Tukajšni mestni zbor je v zadnji seji dovolil »Sli d mark-i" 25 gold. podpore I Kdor pozna častno gospodo, ki kraljuje na našem rotovžu, se temu ukrepu nikakor ne bo čudil. Omenimo pa, da isti zbor za celovške dobrodelne katoliške zavode ne dovoli krajcarja. Potrebuje jih za nemškutarenje I — Napovedani shod koroških nemških posojilnic dne 5. t. m., da si osnujejo »zvezo", se ni mogel vršiti, ker zastopniki niso imeli potrebnih pooblastil. Zglasilo se je 18 posojilnic. Vodi vse obravnave c. kr. kmetijska družba. Posebno se trudijo, da privabijo slovenske posojilnice. Prej so nas zaničevali, psovali može, ki so ustanavljali posojilnice, na najgrši način po svojih listih. Sedaj pa naj ravno te slovenske, že močnejše posojilnice gredo na limanice nasprotnikom in naj jih podpirajo se svojimi doneski. Za tako »zvezo" se nobena slovenska posojilnica ne more in ne sme oglasiti! — Koncem tega meseca bodo napravili v Celovcu večii nemško-nacijonalni shod. Govorila bodeta drž. poslanca Hofman -Welenhof in Dobernik. — Osmi huzarski polk A. grof Palffy, ki je sedaj na Koroškem, praznuje prihodnje leto dvestoletnico svojega obstanka. — Nekateri listi pišejo, da bode odstopil dež. glavar dr. Envein, in da bode namesto njega imenovan baron L. Aichelburg-Labia. (Koroške novice.) Nenasitljivi jud Bom sega tudi že na Koroško. Iz Sel se namreč poroča: Nam Gorjancem se slaba godi. Grajščaki nam pašnike vedno bolj krčijo, zdaj je začel po nas segati tudi že kranjski jud baron Born ; hoče namreč svoj veliki zvertnjak tudi čez naše gore raztegniti. — Na Golšovem pri Zihpoljah je umrl za pljučnico Matija S e r v i c e 1 j, po domače Zec, občespoštovan posestnik, brat znanega rodoljuba in komendatorja Ma- teja Serviceljna na Reberci. Pokojni je |>il vedno veren katoličan in zvest Slovenec, ljubeznjiv proti vsem, zanesljiv pri volitvah, skrben in varčen gospodar, vsled tega tudi premožen. Kot pobožen mož se je rad pridruževal romarjem, jedenkrat je bil cel6 v Rimu in letošnjo jesen v družbi svojega brata potoval je na razstavo v zlato Prago in nazaj gredd obiskal slovečo romarsko cerkev v Marijinem Celju. Več let je bil prvi občinski svetovalec. Z jedno besedo, bil je pošten slovenski kmet stare korenine, kakoršnih nam dandanes primanjkuje na vseh straneh. Večna luč naj mu sveti! — S tolikim vpitjem in hrupom ustanovljeni nemški otroški vrtec v Velikovcu gre lepo in gladko rakovo pot. V začetku se je z znanimi sredstvi posrečilo nemškim narodnjakom (Pinterič, PapiČ itd ), dobiti v svoj zavod kakih 50 otrok. Zdaj pa obiskuje oni vrtec menda le še 15 otrok! Da je nemški vrtec že v drugem letu svojega obstanka tako nazadoval, je tudi naravno. Meščanom je sitno, vsaki dan male otroke v vrtec spremljevati. Potem vrtec tudi nima pomena, saj slovenske otroke itak zdatno ponemčuje nemška šestrazredna mestna šola. Celo gotovo bo ta naprava nemško-narodne nestrpnosti v kratkem času ponehala in se porabila dotična hiša za kak drugi namen! — Dne 14. t. m. so se nemško-narodovci v neki gostilni v Velikovcu menda posvetovali o ustanovitvi podružnice društva »Siidmark" za veli-kovški okraj. Kot govornik je prišel neki gospod iz Gradca. Udeležba je bila slaba; le kaki štirje meščani so bili navzoči. Velikovške nemško-narodovce menda luna trka, ker mislijo za to zloglasno društvo, ki hoče slovenske kmetije pokupiti in jih izročiti nemškim naseljencem, pridobiti tudi naše slovenske kmete! No, gospodje, le tako naprej! Bolj bote nas stiskali, bolj se bomo zbudili I — Hranilnica in posojilnica v Velikovcu je v svoji odborovi seji dne 11. decembra na podlagi člena II. zadružnih pravil sklenila, obrestno mero od prihodnjega novega leta naprej znižati, in sicer: za hranilne vloge od 5 odstotkov na 4l/i odstotkov, za posojila na vknjiženje od 6 na 5 odstotkov in za posojila na menjice od 6 na 5'/» odstotkov. * * * (Ponarejalci denarja — samomorilci). Minuli četrtek 19. dec. je neznana ženska v neki prodajal-nici na Dunaju hotela plačati nekaj nakupljenih reči s petakom. Prodajalec zapazi, da je petak.ponarejen ter skrivaj pokliče policaja. Ko ta hoče odvesti žensko na policijo, se je branila in kmalu se je v tem hrupu nabralo veliko ljudij pred prodajalnico. V istem hipu pa skoči iz množice neki mož ter skuša žensko oprostiti. Policaj prime tudi tega čudnega rešitelja. Ko sta bila na policiji in so žensko spraševali, kdo da je, se kar nenadoma zgrudi mrtva na tla in kmalu nato tudi njen reševalec. Sodi se, da sta prijeta imela seboj strup (ciankali) ter da sta se mej potom zastrupila. (Maščevanje.) Iz Reke se nam poroča: Poročali ste že, da se je nedavno podrla stena pri zidanju nove hiše v Reki, katera je podsula pet delavcev, ki so jih potem izkopali mrtve. Preiskava, ki se je vsled tega vršila pri porušeni zgradbi, je pokazala, da je bila stena zrušena z dinamitom. Našli so namreč več začrnelih opek in mej njimi majhno zarezo. Sum leti na nekega zidarskega po-lirja, katerega so odstranili iz službe, in je zato zagrozil, da se bo maščeval. Sodnijska preiskava se je pričela in upati je, da kaj gotovega spravi na dan. — (Na praškem češkem vsenčilišču) je bilo v zadnjem zimskem semestru 1171 rednih in 196 izvan-rednih slušateljev. V zadnjem poletnem semestru pa je bilo 1040 rednih slušateljev. Izmed teh je bilo 52 bogoslovcev, 87 filozofov, 430 medicincev in 471 pravnikov. (Nesreča pri kopanjn vodnjakov.) Delavca, ki sta se predvčeraj pri kopanju vodnjaka v Ober-DS-blingu ponesrečila, ker jih je podsula plast, so danes izkopali. Prvega so rešili delavca Jungwirtha dopoludne ob pol 10. uri še živega. Poškodovano ima desno roko in koža mu je zel6 odrta, upanje pa je, da kmalu ozdravi. Drugi delavec Eipeldauer je bil mrtev, ko so ga izvlekli iz vodnjaka. Kakor trdi Jungwirth, je kake tri četrt ure po nezgodi umrl, ker se je zadušil. (C. kr. poStnohranilnični nrad) na Dunaju je te dni razposlal okrožnico št. 12 z računom za mesec november. V tem času je 5263 vložnikov v varčevalnem in 177 v čekovnefaa prometu vložilo 143.460 krat za 2,915.874 gld., oziroma 987.220 krat za 141,388.356 gld., skupaj 1,130.680 krat z& 144,304.230 gld. Od tega pd naših krajih pride na Štajersko 55.176 vlog za 5,340.838 gld., na Koroškem vložilo se je 16 296 krat za 1,521.093 gld., po Kranjskem 14.183 krat za 1,282.671 gld., po Dalmaciji 7281 krat za 724.030 gld., po Primorju (Trst-Goriea-Gradiška Istra) 20.354 krat za 2,541.801 gld. V rečenem mesecu pa se je po poštnohranil-ničnih nabiralnicah vrnilo skupaj 296.663 krat v znesku za 144 094 006 gld., od tega ua Štajerskem 8367 krat za 2,266,871 gld., na Koroškem 2137 krat za 432.450 gld., na Kranjskem 1550 krat za 514.054 gld., na Primorskem 4568 krat za 1,372.462 gld., v Dalmaciji 629 krat za 100.098 jld. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca minolega meseca se je' vsega vložilo 84,869.681 krat v skupnem znesku za 10.041,787.882 gld. 46 kr., a vrnili so 23,280.583 krat skupaj za 9.944,180.889 gld. 58 kr., tako je konec minolega meseca v blagajnici bilo čistih 97,606 992 gl. 80 kr. Med povračili nahaja se 27,846.345 gld., za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu je zadnji dan meseca novembra bilo 1,106.419 vložnih in 18.141 čekovnih knjižic, potem 11.527 knjig-rentovnic v vrednosti za 22,509.640 gld. Ob svojo knjižico je prišlo 115 varčevalcev, od tega po naših krajih neki vložnik v Solkanu, potem v Zalogu in v Trebovljah, knjižice so vredne 716 gld. 15 kr., 1 gld., 22 gld.; ako vložniki svojih knjižic ne najdejo, dobili so pravico do nove knjižice prvi in drugi dne 1. decembra, tretji pa dne 16. decembra. V neuradnem delu okrožnica priobčuje črtice o poštnej hranilnici na Ogerskem, Fraucoskem, Taljanskem, Švedskem. * * (Semnji po Slovenskem od 23.-28. dec.) Na Kranjskem: 27. v Idriji, Radečah, na Vrhniki; 28. v Dobu in Mirni peči. — Na Koroškem: 27. v Lavamintu. — Na Primorskem: 27. v Štanjelu. Društva. (Vabilo na božičnico,) katero priredi »Slov. katol. del. društvo" dne 26. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Tonhalle" na Kongresnem trgu z naslednjim vsporedom : 1. Pozdrav. 2. »Delavska himua", poje druStven zbor. 3. „Lov-ceva poroka", dekiamacija. 4. »Domorodnu iskrica", poje društven zbor. 5. Slavnosten govor. 6. »Zdra-vica", poje društven zbor. 7. »Dobrovoljni ponočnjak", komičen prizor. 8. »Sijaj, sijaj, solnčece", poje društven zbor. 9. »Slep ni lep", veseloigra v 2 dejanjih. 10. »Naša pesem" (II.), poje društven zbor. 11. Žive podobe. 12. SreColov. — Vstopnina: Za ude: oseba 10 kr., družina 20 kr. Za ueude: oseba 30 kr. — Čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Preplačila se z ozirom na dobrodelen namen hvaležno sprejemajo. — ^ obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Lju-bljauij so zadnji teden poslali: Tržaška moška podružnica 200 gld. ; ženska podružnica v Sent Vidu pri Ljubljani 54 gld. ; šentpeterska ženska podružnica v Liubljani 90 gld.; podružnica za Kotmaro Ves in okolico 25 gld.; moška podružnica v Ajdovščini 40 gld.; podružnica za Žužemberk in okolico 4 gld. 01 kr.; Mohorjani v Dorubergu po čast. g. župniku L. Juvai.čiču 4 gld. 15 kr.; g. Val. Južna i?: nabiralnika „pri pošti" v S1- Juriju ob Taboru 5 gld. 12 kr.; Mohorjani pri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah 3 gld.; ženska podružnica v Celju 66 gld. 30 kr.; podružnica v Radovljici 34 gld. 72 kr. — Veseli božični prazniki uaj prineso obilo blagoslova od Ježuška vsem blagosrčnim dobrotnikom s/ovenske mladine! Blagajništvo družbe sv. Cirila iu Metoda. (Šišenske čitalnice) 17. redni občni zbor bo Št. Štefana dan 26. deeembra 1895, ob 2. uri popoludne. Duevni red: Nagovor prvomest-nika; poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja; volitev odbora in posamezm' nasveti. To obvestje naj častitim članom velja ko* vabilo. K obilni udeležbi vabi najprijazneje odbor. (Slov. katoliškemu akad. d r u š t v A nDanica" na Dunaju) so blagovolili darovati: bi. g. častni član in ustanovnik »Danice", dež. in drž. poslanec Frančišek Povše 10 gld.; velč. g. ustanovnik .Danice", dež. in drž. poslanec kanonik Karol Klun 5 gld.; č. gosp. starešina Fr. Marinič župnik v Kojskem (Primorsko) 3 gld. in č. gospod starešina Leopold Picigas, prefekt v Terezijanišču na Dunaju 4 gld. Bog plati ! (Vabilokobčnemu zboru »Narodne č i t a 1 n i c e v S v. P e t r u) na Krasu dne 28. t. m. ob 3. uri popoldan v prostorih g. M. Pavliča. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev novega odbora. 5. Posamezni nasveti. (Celjsko pevskodruštvo.) Blagainikom 'je Itvolien dosedanji zaslužni blagajnik gospod Franjo •Jošt. Gosp. Josip Cileušek pa je izvoljen tajnikom, pevovovodja je Dragotin Bnar, mestni orgljavec. (Kat. delavska družba v Zagorju.) Vabilo k božičnici, katero priredi katol. del. družba v Zagorju sv. Štefana, novega leta iu sv. treh kraljev dan. Vspored: 1. Ozuauenie rojstva Janeza Krstnika. 2. Dramatičen prizor: V sveti noči. 3. Jaslice. — Novega leta in sv. treh kraljev dan tudi: Trije modri molijo Jezusa. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina za ude 10 kr. za neude 20 kr. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami. Dunaj, 21. decembra. Poslanska zbornica je rešila v današnji seji proračun ministerstva za deželno brambo in vladno predlogo gledč revizije obrtnih in gospodarskih zadrug ter na predlog zborničnega predsednika odložila načrt zakona glede hišno-razrednega davka in nato prekinila posvetovanje do srede meseca februvarija. Levov, 20. decembra. Občinski svet je soglasno sklenil v včerajšnji seji poslati na deželni zbor peticijo za pomnoženje števila deželnozborskih poslancev iz skupine mest. Sredeo, 20. decembra. Sobranje je pričelo danes posvetovanje o vojnem- proračunu. Monakovo, .20. decembra. Prestolonaslednika - vdova Štefanija je odpotovala na Dunaj. Rim, 20. decembra. V senatu je predložila vlada načrt zakona glede kredita za Afriko. Posvetovanje se vrši jutri. Rim, 20. decembra. Danes se je služil v kraljevi dvorni kapeli requiem za v Afrikiv padle vojake, kateremu je prisostvoval kralj s kraljico in višjimi državniki. Danes zvečer sta odpotovala iz Neapolja dva bataljona pešcev in jeden bataljon lovcev v Massauah. London, 20. decembra. Zakladni kancler Hicksbach se je včeraj o Venezuolskem vprašanju naslednje izjavil: Položaj je sicer resen-, toda jako napačno bi bilo, ko bi se pretiraval. Zveza mej Anglijo in severno Ameriko omogočuje vojsko; vendar pa se nikakor ne sme trditi, da bi onostran atlantskega oceana želeli boja. London, 20. decembra. „Times" se poroča iz New-Jorka: Mnenja vseh 28 guvernerjev v Zveznih državah o Clevelandovi izjavi, katera so se zahtevala brzojavno, se razven dveh glase ugodno za predsednikovo politiko. London, 20. decembra. Iz zanesljivih virov se poroča, da se vrše na celini pogajanja. kako dobiti triodstotno posojilo v znesku desetih milijonov funtov za ameriško vlado. Wash'uigton, 20. decembra. Predsednik Cleveland je poslal senatu poročilo ameriškega poslanika v Carigradu, v katerem trdi poslanik, da je inalo upanja, da bi se evropskim državam posrečilo zatreti nasilstva v Turčiji. Raleigh (Severna Karolina), 20. decembra. Včeraj je nastala v tukajšnjem premogovniku eksplozija; 43 premogokopov je •ubitih in 25 ranjenih. Ljudska posojilnica v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Pod to tvrdko začne z novim letom v Ljubljani poslovati posojilnica, ki je osnovana v poglavitnih potezah po slovečem načinu Kaiffeisenovem. Namen nove posojilnice označen je v § 2. pravil: „Bazmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljšati". Da doseže svoj namen, prejema in obrestuje nova posojilnica hranilne vloge in s tem spodbuja varčnost — na drugi strani ;pa daje svojim udom, ki so kredita potrebni in vredni, posojila pod ugodnimi pogoji. Ljudska posojilnica obrestovala bode za sedaj hranilne vloge po 41/2°/o> posojila pa •dajala — gledč na različnost varnosti in posojilnih pogojev - po 5°/0, 5 V2% ali 6°/0. Posojila na zemljišča dajala se bodo brez izjeme po 5°/0, Hranilne vloge sprejemale se bodo od vsaoega, je-li ud posojilnice ali ne — a posojila dajala se bodo le udom. Kdor h o č e p r i s t o p i t i k o t ud, mora vplačati jeden zadružni delež v znesku 2 gld. in pristopnino v znesku 50 kr. Ljudska posojilnica poslovala bode v začetku — dokler se ne dobe primerni prostori — v stanovanju načelnila dr. Ivana Susteršič-a, odvetnika v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2, I. nadstropje. Tam naj se toraj za sedaj priglaša pristop in vlagajo prošnje za posojila. Posluje se le v uradnih dnevih, in sicer vsako sredo in soboto od 10. do 1. opoldne. V Ljubljani, dno 21. grudna 1895. Načelstvo „Ljudske posojilnice v Ljubljani, registr. zadruge z neomejeno zavezo". Dr. Ivan Šusterčič 1. r., načelnik. Anton Belec 1. r., dr. Janez Ev. Krek 1. r., Josip Prosenc 1. r., Josip Šiška I. r., Gregor Šlibar 1. r., odborniki. Izjava. V 269; štev. .Slovenskega Naroda" je priobčil dr. Iv. Tavčar pod zaglavjem .Dostojna agitacija" uekako opravičevanje svojega neopravičljivega postopanja nasproti podpisanim posestnikom tržiških planin. Zajeduo isti list z namenom, da bi opral sebe in svojega liberalnega kolovodjo, piše, da so oni naši požrtvovalni in odkritosrčni prijatelji, ki so našo zadevo spravili v javnost in pri vsaki priliki potegovali se za zatiranega kmeta, to storili iz zgolj licemerstva in hinavstva. V imenovanih dveh in prejšnjih člankih se je neosnovano žalila čast podpisanih kmetov, sumničilo se poštenje njihovih naporov nasproti židovskemu raogočnjaku Bomu ter p6dlo gnjusilo tudi poštenje onih, ki so nam vedno požrtvovalno stali ob strani ter nam pomogli karkoli je bilo v njihovi moči. Menimo pred vsem gg. deželna poslanca dr. Ignacija Žitnika in Andreja Kalana ter vrlega rojaka .semeniščarja", ob katerem se je v dopisu tudi obregnil dr. Tavčar, kljub temu, da se ne more gledč delovanja za naše koristi z daleč primerjati z onim gospodom. Podpisani najodločneje oporekamo Narodovemu skrajno nedostojnemu in vseskozi brezdomovinskemu pisarenju. L. 1893. nas je nazval isti list v svoji 201. št. — .nerazsodno maso". Da bi nas bil s takim sramotilnim priimkom nadel naš nasprotnik Born — ne žalilo bi nas. A da nas d>mač slovenski list, ki ob tolikih prilikah — res hinavsko in licemersko — piše o skrbi za kmeta, imenuje nerazsodne in ne ljudi, marveč .maso" — temu ne odgovorimo druzega, kot: Sram vas bodi I V 269. štev. I. 1. poroča isti zloglasni list, da smo bili od nekoga „nahujskani" proti Bomu in da smo nahujskani pričeli .gonjo" proti baronu. Ce se borimo nasproti ptujcu za svoje poštene stare pravice, za dedno zemljo, katere lastniki so bili naši pradedi in očetje, če zahtevamo to, kar je bilo in j e naše, imenuje to velenarodni dr. Tavčar — gonjo proti Bomu, h kateri fino bili šele nahuj-skani. Zahvalo za tako pisarj^nje mu prilično izreče baron ki je po naših planinah naselil jelene, .kar j e" — kakor pišete — .velikega priznanja vredno". Kdo je potem .nerazsodna masa", mi, ki se tujca branimo, ali vi, ki nas izročate tujcu ? Hkrati javno protestiramo zoper to, da bi vi našim braniteljem predbacivali hinavstvo in licemer-stve. M i vtmo, kaj iu koliko so storili iu še delajo za nas. Ce pa veste tudi vi — dajte resuici pričevanje ! To je naša zadnja beseda do vas, ki v našo obrambo še niste zganili prsta. Pri tej priliki nam je tudi prijetna dolžnost javno zahvalo izreči vsem, ki so delovali v obrambo naših pravic; zahvaljujemo se tudi vrlemu .Slovencu", ki je naši zadevi veduo blagovoljno odprl svoje predale. Prosimo, da nam vsi še tudi nadalje ohranijo svojo naklonjenost, da se tudi pri deželnem odboru skoraj naša stvar reši tako, kakor zahteva — pravica. Križe pri Tržiču dn<$ 8. grudna 1895. Jos. Aha^ič, župan, Matevž Mali, odb., Janez Grašic, Martin Škerjanc, odb.. Franc Ribnlkar. odb.. Janez Golmajer, župan, Jožef Primožič, odo., Ignac Grašič, Franc Oranič, odb., Peter Jeraj, Ignacij Lončar, odb., Jož. Aljančič. odb., Jožef Zupan, odb., Jožef Aljančič, Aleš Gros, odb.. Janez Ovsenik, odb., Anton Primožič. •E S III 0 ca. (4 as m >u — (O I cn a> •N £ M O) > cT J: -E3 03 a. _ <>> ca o is £ GLAVNO SKLADISTE J J JE VE najfilstlje lažne KI SELINE kot zdravilni vrclec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolelo in mej noseč (I.) nostjo. 6 51 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. a 3 a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzi ju Vetrovi Nebo -a oj * S S S ž™ -> iJO 9. zvečer 727-4 +1-2 sl. sever megla 21 7. zjutraj 2. popol. 725-6 i 725-3 +0-8 +2-2 sl. sever sl. ssvzh. megla dež 1-2 Umrli ho: 18. decembra. Jožef Bedina. železniškega delavca sin, 1 leto 10 mesecev, Oesta na loko 10, plučna tuberkuloza. 19. decembra. Ivan Hrastnik, čevljar, 80 lot, Florijanske ulice 32, mrzlica vsled opekline. V hiralnici: 18. decembra. Marija Sperkus, gostija, 86 let, ostarelost. V bolnišnici v Vod matu: 13. deccmhra. Jožef Cotman, samski ubožec, 65 let, naduha. — Blaž Tome, samski dninar, 31 let, jetika. 14. decembra. Jakob Cotman, samski ubožec, 63 let, rak v želodcu. 15. decembra. Gašper Cerar, vdovec, bajtar. 60 let. kap. 16. decembra. Jožef Praprotnik, samski dninar, Z'J let, jetika. — Ivana Prime, žena dninarja, 39 let, jetika. 17. decembra. Janez Rekar, sin poštnega sluge, H leta, difteritis. 18. decembra. Anton Nakrst (alias Ostrež), samski ubožec, G6 let, Carcinomatosis. Tujci. 19. decembra. Pri Slonu: Dinutrijevič, Zwiecker z Dunaja. — Chierini iz Tista. — Novak iz Železnikov. — Hovas, Pollak iz Velike Kaniže. — Mieller iz Gradca. — Illadnig, Manhart iz Feld-kirchen-a. — Simanč iz Sušaka. — Hofbauer iz Gorenjega Grada. — Ziivojnovic iz Trbiža. — Woschleich iz Gradca. Pri Malidu: Jokl, Sohwarz, Singer z Dunaj.1. — Ko-petzky iz Beljaka. — Kiirnler iz Gorice. — Stefin iz Postojine. — Lindner iz Gradca. Pri TAoydu : Hrovatin iz Vivave, — Srimenik z Bleda. Pri Južnem kolodvoru : Lindnar iz Konjic. — Gonner iz Eibensc-hitz-a. MeteorologiČno poročilo. Srednja včerajšna temperatura +1-3°, in za 3 5 nad normalom. Zahvala. 762 1—1 Vsem onim, kateri so izkazovali sočutje ob priliki dolgotrajnega bolehanja sedaj v Bogu počivajoče nepozabljive nam hčerke, oziroma sestre, gospodičine Marije Peterim bivše učiteljice v Št. Rupertn na Dolenjskem | izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se za obilno spremstvo zlasti še stanovskim tovarišicam in to vari Jem, kakor tudi darovateljem vencev. V Ribnici, dne 21. decembra 1895. Žalujoča rodbina Peterlin-Poljančeva. Zahvala. 764 1-1 Prečastiti gosp. Al. Pno, nadžupnik hrenoviški, kupil je lansko leto tukajšnji šoli prelepo podobo sv. Alojzija; letos pa je vpisal šolo za dosmrtnega uda v družbo sv. Mohorja. Za ta blagodušni dar se gosp. dobrotniku v imenu šolske mladine najtoplejše zahvaljujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo. Ubeljsko, dne 19. decembra 1895. Fr&ndiiek Zam&n, šolski vodja. Ant. Petrovčiž, načelnik kraj. šol. sveta. E. Zbitek-ov pri Olomnou zavod za izdelovanje steklene-mozaičnih božjih grobov, Ilirskih duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zattonj. Vse pošiljatve zajamčene. (4-2) GABRIJEL OZELJ f<. $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ ffc se priporoča preč. duhovščini in si. ob- jf{ JŠ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko W i spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i ^ divanov, žimnatih in modrooevna peresih X M itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M JJ« najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- M j, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- i. M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za m delo na deželi. M + Josip Rebek preje Ahčin f 4 ključavničar X : v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T ^ predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- J i vrstna stavbinska ključarska dela y Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, A ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih ^ A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in 1 T napeljevanje hišnih telegrafov'»telefonov. T ™ Delo trpežno in natančno, ceno nizke. T ♦ ♦♦♦ ♦ PSHSr25T25aSH5č!45H5HSH5HSH5H.'a H Frane Pavšner K "j krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji {Jj sj se priporoča prečast. duhovščini v izde- [}{ ln lovanje vsakovrstne (J ats* duhovniške obleke m nj in si. občinstvu v naročila na izvrševanje |n uj civilne obleke po poljubnem kroju zago- [il [J{ tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno =] nj postrežbo in kar možno nizko ceno. [n Q"E5ESHSE5H5E5^E5HSH5E5E5E5i3 V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Šdr* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri micijah, svatovščinah, imendneh In raznih slovesnostih. ^Pl',;', izdelovatelj cerkvenega orodja in posode t Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. AlojzijevIšJa priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejša izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po pogubnem slogu in po nizki ceni. * r«. T«IEC 3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 £ i se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 3 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del k jj in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, L . križevih potov, podob svetnikov itd. za- S? Ji gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. * solnčnike največji izberi priporoča HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta St. 17. priporoča proč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetilnio, kadllnio itd. t raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja staro, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovino po nizki ceni. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. Filip Fajcliga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 5 El FRANC VELKAVERH I m sedlar in jermenar v Ljubljani i Ld Sv. Petra cesta št. 34 I [tj priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I 11 kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene | T sedlarske in jermen&rske proizvode [T] in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- , (J prave ter jo izvrši po prav nizki ceni. opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. lustrovani ceniki so na razpolago. | S^pa,**© Boažap f | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča prcC. duhovščini in gl. ob- 4 $ činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri « novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * 5 inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. f ♦ Franjo Toman X S podobarin pozlatar,Krlževnlški trgLjubljana Z 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- g vanje cerkvenih in sobnih del po nizki J ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- fr 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), j* 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ i Zajamčeno pristne čebelno-voščene i" sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Gledallgčne ulice St. 10. Dobiva sc tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-| pu j c med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek Jj in suho satovje.___ IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani — na Dunajski cesti štev. 1 —— se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. Karol Hinterleehner ♦ čevljarski mojster v Ljubljani ♦ Francovo nabrežje št. 23 \ ^ priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t f čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč ♦ ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša je kemično čisti zdravilstvenl iz planinskih zelišč Anton Belec-a delalnioa kleparskih, ključarsklh In kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. X Fr. Breskvar pr. Sverljuga % ♦ knjigovez v Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ X sc priporoča prečast. duhovščini in slav. £ ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. * ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ceni. J Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petra ccsta Štev. 50 priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek N U v Ljubljani, Poljske ulice 49 u w priporoča preč. duhovščini zalogo razno- Jj || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- |j Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in n stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. " KcZZZZZ3HZZ«ZXlK ->f,pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta 2K ia 1 «» PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati. « priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moške 111 ženske otolelte Š Fr. Petrič jjj v Ljubljani, 5 ^ n i t n I Q k P 11 I i r P Izborno' trPežn0 Srno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ' ^ O p l (X O l\ C U K, C Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. vzlasti domačega in trnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podloga in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste ft ■■ že]ixi.e vate. - r» r Družbinske igre 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih In priznalulk diplom 250 4 Franc Iv. Kwizda. in vsakovrstne igrače, kakor tudi galanterijsko m lesnorezbarsko blago pr.poroča kot liajpripravuejše za božična darila F. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonkalle. 756 5-4 Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in inoštarstvo! IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Praterstrasse 49. 182 15-u Pazi naj so na varstveno znamko | in zahteva le K w iz d o v Korneuburski živinored. prašek. Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr. gS N' u K. K* Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—12 fl. Dobiva bo v vseh lekarnah in drognerljsklh prodajal -nloah avstro-ogerhlsh. Učenec iz dobre hiše se sprejme takoj v špecerijski prodajalnici v Ljubljani. Natančneje pove iz prijaznosti vredništvo tega lista. 719 6_.4 Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—51 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. lekarna „pri zlatem državnem jabolku" I )un:ij, I., Singerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve mlvnilltin Lrao-lico prej° kri 6istllne kroglice imenovane, staroznano, (HUdJillIll KIMi^lltA} ]ahko čistoče domače zdravilo. Od teh krogljiu stane: 1 škatljica s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 škat- ljicanl 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglio 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se Izrecno -,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglice ' zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodili! o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer m smer z rudečimi črkami. Grenka želodčna tinktura (preje živ-Ijenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka na želodee pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam. 1 steklenica 50 kr. Fijakarskl prašek za prsi, 1 škatlja 35 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Tannochlnln-pomada J. Pserhofer-ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul- rich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. __- Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbo vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska, če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: Mardet scMager in Picooli. 26 12—2 Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok iz ozkega trpotca (Spitzwegerich- saft), 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodeo in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., — »/» lit™ 1 g°ld-60 kr., — litra 85 kr-Zdravilni obllž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva veleznamenita knjiga : &rne Gufive Rmečfiega stanu. (Jedro kmečkega vprašanja.) cT. Sovrdn. 268 strani, v mali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 kr. več. Boliva sc v Katol. Tiskarni, pri II. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. 31. PakiČeva prodajalnica s sveže asorti-ranimi lesnimi izdelki, jerbasi, siti in konjsko žimo se je premestila vsled demoliranja meščanske bolnišnice v zidano barako y šolskem drevoredu nasproti dosedanjim prodajalničnim prostorom in prosi nadaljnega obiska od strani p. n. odjemalcev z zagotovilom točne in solidne postrežbe. Semkaj se je preselila tudi 763 5—1 Jos. Strzelbe trgovina s perilnira in toilletnim milom ter svečami. poleg mestne hiše v Ljubljani. Priznanje. Gosp. Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. Vaš »hmelno-sladni čdj« se je prav dobro obnesel, prosim torej, da mi pošljete še 5 zavojev. Na Bledu, dne 2. januvarja 1888. Dr. Ferd. Zeissler, __topliški zdravnik. Hmelno - sladni čaj, 1 zavoj 20 kr., 14 zavojev 2 gld. 25 kr. Doktorja Trnkoczy-ja kri čistilni čaj, 50 in 30 kr. Doktorja Trnkoczy-ja mazilo za ozebline, 1 lonček 40 kr. Fomada za rast las, 1 lonček 60 kr. Doktorja Trnkoczy-ja prašek zoper kašelj in za prsi, 1 škatljica 30 kr. Mazilo zoper pege, 1 lonček 50 kr. Doktorja Trnkoczy-ja jedilni prašek, 1 škatljica 58 kr. Doktorja Trnkčczy-ja obliž za turiste in za kurja očesa, komad 50 kr. Doktorja Trnk6czy-ja domače ali mazilo za rane, 1 škatljica 20 kr. Trnkoczy-jeva ustna voda, 1 steklenica 50 kr. Trnkoczy-jev zobni prašek, 1 škatljica 30 kr. Pariška štupa za dame, roza in bela, d. 30 in 40 kr. 730-4 Homeopatična zdravila. Poleg tega vsakovrstne medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd. dije-tetična sredstva, medicinična mila, parfumerije itd., katere priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarske firme: Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy, Dunaj, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy, Gradec, Štajersko. Razpošilja se s prvo pošto.— Dovoljujejo radovoljno znižane cene. Menjalnica bančnega zavoda Wien, v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij ivii »n i ■ ii i ivi im%%wi ot Nr u, parterr« Schelhammer & Schattera a"fr':21„V' Tesarski obrt w IJsMfaalj, Nove ulice št. 5 MfMfUfM«) m* mm—m j*tm Ivan Zakotnik Se priporoma v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka I 658 26—12 mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo c. kr. deželne sodnije. TJ H t n ii ovij o ii o lota, IST'O. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. o> o Srajoe za gospode, beli cliiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez inanšet, 27 vrst jedrni od gld. 110 do 2-70 iest „ n 6-25 „ 15 — Srajoe za deike, T 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 »est „ „ 6-75 „ 7-75 Svltloe za gospode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1-40 fiest gld. 4-50 do gld. 7 S0 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3-30 do 4'(i0. la predlog (Vorhemden) od gld. 3-25 do5'- Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka • J. O Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarioo. aSJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 38 flfaziianilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 1 ti. aprila opustil prodajalnieo v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—32 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. samo TB na Starem trgu (pod Traača) St. 1 poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dob to blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, | Stari trg. št. 1. g Tovarna, cerkvene oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica parumentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—24 \ ® v Cerkveni paramenti. \ Nfi «li*o Liniment. Gapsici comp. 18—1 lz lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7o kr. in 1 gld. v vseh lekainah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-4 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko , sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Želodčne kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzroCujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodoiz jedili ln pijačami itd. 5 % Steklenica z rabilnim navčdom velja 20 kr., taoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. f \ » I I Priporoča jih 449 3 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. » I Primerna priložnostna darila! Hoffmann, urar, 64 26-24 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur q v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu v * ravno tako tudi nihalnih, stenskih in bndilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitet« in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bii. dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno Izvršujejo. urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih nr, stenskih in ur s stojalom, bndilnikov, zlatnino in srebmino ua. ita. po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. A. Vidiš krasno uro, katera točno , _ .. . . , .... , ■ in zanesljivo kaže? fi^ Ceniki se zastonj razpošiljajo. B. Ah, res presenetljivo! Kje si __ _______^ jo neki kupil in koliko velja? ~ , . a. Pri znanem marju čudna v M- Edina zaloga biciklov in raznih pri- Ljubljani za res čudovito ce,,„ strojev za vozareiije slovite tvrdke i v. Puch B. Takoj ldiva, omislim »i tUdI jaz , -------J aa* oo podobno uro. v Giadcu. 285 38 i> u ii a j s k a, b o r z. Dn6 19. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebru..........99 , 70 „ Avstrijska zlata renta 4%......121 „30 „ Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 99 „ 75 , Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 50 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 97 . 65 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 978 , — , Kreditne delnice, 160 gld......363 „ — „ London vista...........121 , 10 , NemSki drž. bankovci za 100m.nem.drž.velj. 59 „ 32l/», 80 mark............11 „ 86 „ iO frankov (napoleondor)............9 „ 60'/,» Italijanski bankovci........44 „ 20 „ Dni 20. deoembra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriSkega mesta.......112 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . 146 gld. 156 „ 191 . 97 „ 138 „ 128 , kr. 107 98 218 164 131 50 25 75 10 70 75 50 50 50 Kreditne srečke, 100 gld.........^ 6ld- 50 kt- 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 130 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................68 St. Gentiis srečke, 40 gld.............(0 Waldsteinove srečke, 20 gJa......53 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 162 Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v. 3290 Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . . 444 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 62 Montanska družba avstr. plan.....71 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 152 Papirnih rubljev 100........129 25 75 50 62 aur Nakup ln prodaja IS • vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. * Xavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E K C u H" UVollzeile it. 10 Dunaj, lariahilterstrasie 74 B. Pojasnila '£8 v vseh gospodarskih in (nančnih stvareh, 1 porem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrtdnottaik 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiooega 1 ibrestovanja pri popolni varnosti g gT naloženih (flavnic.U | Izdajatelj: Or. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.