Iz upravne prakse. 47
Iz Upravne prakse.
o odmeri oprostnine pri neposrednih cesarskih fevdih
(Nadaljevanje in konec.)
Proti tej odločbi vložila se je pritožba do upravnega sodišča, v katerej se povdarja:
48 Iz upravne prakse.
V smislu §-a 15. odst. 4. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 103 drž. zak. pridobi fevdni gospod pravico do oprostnine še le z dnevom, ko je postal odkupni razsodek pravomočen — § 25. ibid. določa, da ostanejo do tega trenutka nespremenjene pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz zveze med vazalom in fevdnim gospodom za vsako prizadeto osebo. Fevdno razmerje poneha z vsemi iz njega izvirajočimi pravicami in dolžnostmi med navedenima osobama v smislu § 23 ibid. šele takrat, ko je postal odkupni razsodek pravomočen. — Vazalu pripada po bistvu fevdnega prava pravica, da sme uživati stvari, ki so predmet fevda. Glede njih ima tako zvani »dominium utile«. Kako se vrši to uživanje, je quaestio facti, in se seveda spreminja po lastnostih in kakovostih stvarij. Pri fevdih, ki obstoje povsem ali vsaj večjidel iz obligacij in na obresti naloženih glavnic (denarni in mešani fevdi) izvršuje vazal svojo pravico na ta način, da prejema obresti in sicer toliko časa, da poneha fevdna zveza in ž njo »dominium utile.«
V predležečem slučaji postal je brez dvoma razsodek pravomočen šele dne 30. marcija 1891. 1. Torej so bile obligacije, ki se morajo sedaj odšteti kot oprostnina, do omenjenega dne del fevda. Pristojala je radi tega pravica vživanja obrestij vazalu do dne 30. marcija 1891. 1. V istem trenutku, ko so ponehale biti vrednosti del fevda, a postale »oprostnina«, ponehala je tudi vazalova pravica uživanja, ter se združilo »dominium utile cum dominio di-recto« — to je fevdnemu gospodu oziroma erarju ni pristojala .samo vrhovna last glede teh vrednostij, temveč tudi pravica uživanja. Od tega dne (30. marcija 1891. 1) šele gredo vsled tega obresti erarju, do tega dne pa vazalu.
Z ozirom na §a 23. in 25. napominanega zakona je brez pomena, da se plačujejo obresti od državnih obligacij, s katerimi je odšteti oprostnina, postecipate. Pravica do obrestovanja nastane namreč po §ih 997. in 510. obč. drž. zak. od dne do dne. V smislu §-ov 643. in 519. obč. drž. zak., kabere je tu uporabljati per analogiam, se pa mora razdeliti pri prenosu fidejkomisa ali pri po-nehanji vžitka med poprejšnjim in novim opravičencem po času trajajoče pravice.
S tem, da se tirja, naj se plačajo obresti do dne 30. marcija 1891. L, kratila se je vazalu v smislu §-ov 23. in 25. zakona z dne 17. decembra 1862, št. T03 drž. z. pristoječa pravica uživanja fevda
Iz upravne prakse. 49
oziroma del fevda reprezentujoče »oprostninec do dne pravomočnega razsodka.
Finančno ministerstvo ni vložilo ugovora, ter se je odredil dan za javno ustno obravnavo, pri katerej tožnik A ni bil po nikomur zastopan, na dan 27. septembra 1892. 1 in razglasila se je razsodba z dne 27. septembra 1892. 1., št. 2942, da se pritožba odbije radi nepristojnosti upravnega sodišča.
Razlogi.
—--— — Upravno sodišče ne more ugoditi  pritožbi,
ker ne vsebuje izpodbijana naredba finančnega ministerstva po nazorih sodišča nobene določbe, kakor jo ima v mislih § 2. zakona z dne 22. oktobra 1875. 1., št. 36 drž. zak. ex 1876. 1. Finančna uprava se v njej le izrazi, kaj se mora zgoditi z obrestmi dolžne oprostnine. Spornega vprašanja razsoditi pa naredba finančnega ministerstva uže radi tega ni mogla, ker spada po §-u 20. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 103 drž. zak. izvršitev tega zakona sploh v področje alodijalizacijske komisije, katera se mora v smislu g-a 23. napotka št. 15 dež. zak. kranjskega ex 1871. tudi izraziti, kako in kedaj se mora plačati oprostnirta in kako obrestovati. V delokrog finančne uprave spada po §-u 31. navedenega napotka le iztirjevanje oprostnine glede glavnice in obrestij in to le pri neposrednih cesarskih fevdih. Izvršitev je pa tudi v tem slučaji dovoljena le sodnim potom. Ako torej pritožitelj ni bil zadovoljen z rešilom finančne uprave, bi se mu bilo pritožiti le pri navedenej komisiji. Upravno sodišče more soditi le o pritožbah, katere izda z izvršilno močjo in izvršuje upravno oblastvo na podlagi njemu po zakonu pristoječe oblasti. Tega pogoja pa tu ni. — — — —
Opomba. Če torej po nazorih upravnega sodišča finančna uprava ni pristojna razsojevati glede obrestij — zakaj se ni razveljavila naredba finančnega ministerstva, s katero je razsodilo v stvari, ki ne spada v njegov delokrog?! Pri alodijalizacijskej komisiji vložila se bode torej prošnja, naj razsodi v tem vprašanji. O uspehu bodemo poročali.
Dr. S.