f	0	1	0 Št. 12 (14.758) leto L.
K fl|	■	PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13.
■ H	ma|a 1945, njegov	PARTIZANSKI
DNEVNIK novembra 1943 v vasi ZaW
0^ j f ■jVI ■ M K'
#	1 I Mllfvl I ""rjHNI"
^	^ ■ wee W ^ ■ ' ™ revolucije
Hranilna pisma
mi koraki vašega gospodarjenja
/,0090201
iVovosf
ali
majavo
drevo?
Sandor Tence
Politični laboratorij ali ^rtka jadrnica, ki se bo klavrno potopila že ob Prvi sapici? To vprašanje ®i je včeraj takoj po izvo-btvi najbrž postavil tudi sam predsednik Trava-jrrit, ki se je oddahnil šele potem, ko je Krščanska demokracija po nočnem Utrudljivem ”ping-pon-8U“ končno pristopila v ujegov odbor. Manjšinsko koalicijo Severne lige je sedaj nadomestilo sider številčno močnejše, a ravno tako manjšinsko levosredinsko zavezništvo. V demokraciji imajo Številke bistven pomen (to dobro ve bivši predsednik Pietro Fontanini), pri Travanutovi vladi pa pade v oči njena pisana Politična sestava.
Na junijskih deželnih volitvah, ki so potekale Po starem in danes popolnoma preživelem proporcionalnem sistemu, je Premočno zmagala Se-verna liga, ki je od včeraj v opoziciji. Njeno mesto so prevzele stranke, ki so si po zgodovini, idejni usmeritvi in programski zasnovi zelo različne. A to so mnogi ugotavljali tudi v Trstu, kjer je prav a nova in nenavadna koalicija premagala nacionalistično desnico in izvolila na krmilo Obči-Ue odprtega župana in .prto upravo. Trst res ui dežela, tržaška politič-ua izkušnja pa je bila v ruarsicem vodilo dežel-uuu politikom za izvoli-^®v Travanutovega odbo-
Odgovore na vprašanja, kaj bo iz vsega tega Uastalo, koliko časa življenja ima nova vlada ln kakšno vlogo so pri ujeni izvolitvi igrali pristaši "starega in krmim -Phanega režima" Biasut-u> Saro in njima podob-uj> prepuščamo politič-Quu prerokom in tudi tistim kolegom, ki imajo vedno v žepu (edino zve-ičavno) resnico. Res je edinole to, da se je v Fur-janiji-Julijski krajini rodi-0 nekaj popolnoma no-vaga. Ge to novo diši po s arem in zatohlem, pa uomo lahko kmalu vsi skupaj na lastne oči pre-Verdi in ugotovili. Travanutu, ki velja za esnega človeka, dajmo saj čas in priložnost, da P°kaže, kar zna in zmo-f6' Tudi njega, podobno ot njegovega predhodna Fontaninija, bomo “°aili po dejanjih, ki mo-*a)° biti tudi v vsak-anjem političnem živ-)eU)U edino resno merilo Za kritike in za pohvale.
O2RE»NJA KN J1 iN -1- LA S.1»VILHARJA
TRG REVOLUCIJE t I" ‘ 1
INUHJS_ -..... ČETRTEK, 13. JANUARJA 1994
■..._____
ini/Slfl#B BANCA Pl CREDITO Dl TRiESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
mm
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IMA OD VČERAJ NOVE VODITELJE
Travanut (DSL) predsednik Dežele s pisano koalicijo
Miloš Budin ohranil mesto podpredsednika skupščine - Novi odbor je za sedaj manjšinski
TRST - Deželni svet je včeraj izvolil novo vlado, ki ji predseduje demokratični levičar Renzo Travanut. V novi upravi sedijo odborniki KD, DSL, Furlanske avtonomistične lige, Zelene liste in mešane svetovalske skupine, socialisti pa ji nudijo zunanjo podporo. Travanut je dobil 29 glasov na 60, bivšega predsednika Fontaninija pa je podprlo 24 svetovalcev. To pomeni, da je nova vlada manjšinska. SKP (njeni svetovalci se niso udeležili glasovanj) je za sedaj izbrala opozicijo, ni pa izključeno, da bodo komunisti podprli Travanuta v primeru, da bo desnica ogrožala njegovo koalicijo.
Miloš Budin ni vstopil v vlado in je zato ohranil mesto podpredsednika skupščine. Jeziček na tehtnici pa je v
vsakem primeru Krščanska demokracija, ki se bo v kratkem preimenovala v novo Ljudsko stranko. KD je ne brez težav na koncu neposredno pristopila v odbor, čeprav bo morda v kratkem iz njega tudi izstopila ter obdržala le zunanjo podporo Travanutovi koaliciji.
V programu nove uprave, ki ga bo predsednik predstavil na prihodnji seji sveta, je govor tudi o slovenski manjšini. Uprava se bo zavzemala za enakopravnost slovenščine v javnosti in pri poslovanju krajevnih uprav ter bo zahtevala od Rima primarne pristojnosti tudi na področju zaščite narodnih manjšin. V tem okviru si bo prizadevala za revizijo deželnega statuta.
Na 3. in 11. strani

Skupinska slika nove deželne vlade predsednika Travanuta (foto Ferrari-KROMA)
RIM / RAZPRAVA O NEZAUPNICI PREM1ERU CIAMPIJU
Za usodo vlade bo danes odločilen dan
RIM - Kaj bo sklenil predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi (na sliki AP), ko se bo danes končala razprava o nezaupnici, za katero je dal pobudo radikalni voditelj Marco Pannella? Bo odstopil in se povzpel na Kvirinal, da vrne mandat predsedniku republike, ali pa bo vztrajal za vladnim krmilom?
Včerajšnji začetek razprave v poslanski zbornici ni nakazal jasnega odgovora. Pokazal je že spet, katere politične sile so za razpust parlamenta in predčasne
volitve in katere bi rade umetno podaljševale življenje sedanji zakonodajni dobi, razmerje sil med taboroma pa je še nejasno. Iz premierove-ga uvodnega ekspozeja je sicer mogoče sklepati, da Ciampi ne namerava pristati na možne zakulisne igrice, toda pred--sednik vlade ni edini dejavnik, ki lahko odloča. Zato ostaja še vprašanje brez odgovora, ali bo današnji dan prinesel vsaj nekaj jasnosti italijanski politični sceni.
VOJMIR TAVČAR
KASACIJSKO SODIŠČE
Otvoritev sodnega leta
Na kasacijskem sodišču v Rimu so včeraj slovesno odprli sodno leto 1994 (foto AP)
Danes
občni
zborSSŠ
Slovenski šolniki se bodo danes dopoldne zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah na 35. občnem zboru Sindikata slovenske šole. Razpravljali bodo o spremenjenih sindikalnih razmerah, ki jih uvaja vsedržavni zakon o krčenju izdatkov za šolstvo, in o številnih drugih vprašanjih, ki se pobliže tičejo naših šolnikov in naše šole na sploh. O teh argumentih smo se včeraj pogovorili z drugim tajnikom tržaškega Sindikata slovenske šole Pavlom Čokom.
Več na 9. strani
TRST / NA OBALNI CEST
Plaz velikih skal
OZADJE
Prispevki za slovensko manjšino
Kako je s sredstvi za financiranje slovenskih kulturnih dejavnosti? Zakaj je vlada zagotovila samo 6 milijard namesto osmih? Kaj se je spremenilo od začetka novembra? Odgovore na ta vprašanja išče naš rimski dopisnik Vojmir Tavčar
Na Obalno cesto, dobrih 400 metrov pred naravnim predorom v smeri proti Trstu, se je včeraj popoldne usul plaz kamenja in pravih skal, ki le za las niso terjali človeških žrtev. Z odstranjevanjem materiala so nadaljevali tudi ponoči, vendar zaenkrat ni znano, kdaj bo cesta znova odprta za promet. (Foto Ferrari)
PREDNAROČNINA
NA
PRIMORSKI DNEVNIK
za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994.
Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar.
Čestitke in mali oglasi - brezplačno.
Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno.
Primorski dimili
Moj dnevnik.
2	Četrtek, 13. januarja 1994			jC
			
RIM / POPOLNA ZMEDA IN NEJASNOST OB RAZPRAVI O ZAUPNICI CIAMPIJEVI VLADI r		-jRIM / KASAČIJSKO SODIŠČEM	
Veliko odprtih vprašanj in nobenega odgovora
RIM - S formalnega vi- traku sledile razne mož- stavniki DSL, Severne li-
Premier Ciampi pozorno posluša posege v razpravo (AP)
NOVICE
V Genovi aretirali bivšega »ideologa« Rdečih brigad Enrica Fenzija
GENOVA - Po nalogu rimskih sodnih oblasti so včeraj agenti letečega oddelka v Genovi aretirali bivšega ideologa genovskega voda rdečih brigad Enrica Fenzija. Slednji bi moral v zaporu presedeti še devet let in tri mesece, a je bil predčasno izpuščen. Enrico Fenzi je bil profesor italijanskega jezika na genovski univerzi; od rdeCih brigad se je ogradil leta 1982, potem ko je v tej teroristični organizaciji sodeloval dve leti. V njej je opravljal važne naloge; sodeloval je na sejah strateškega vodstva in pri pripravi političnih dokumentov.
Ko so se agenti pojavili v njegovem stanovanju, je bil Fenzi zelo presenečen, ker ni pričakoval, da ga bodo ponovno priprli. Agenti so ga nato pospremili v zapor Marassi, kjer je v izolaciji v pričakovanju, da ga bodo odpeljali drugam. Sklepu o njegovi aretaciji, ki ga je izdalo rimsko sodstvo, je ostro oporekal eden od njegovih branilcev, odvetnik Stefano Savi, ki je napovedal, da bo vložil priziv proti aretaciji. Po odvetnikovem mnenju naj bi namreC šlo za veliko in nedopustno napako rimskih sodnih oblasti.
dika je italijanska politična scena bolj zapletena in zavita kot gordijski vozel, z vsebinskega pa je veliko bolj enostavna, saj se na njej soočata dva tabora, od katerih se eden zavzema za takojšen razpust parlamenta in za predčasne politične volitve, drugi pa zato, da bi umetno podaljšali življenje sedanjemu parlamentu, čeprav je krepko izkrivljena slika državne stvarnosti.
Ta dvojnost je prišla -kot že večkrat v zadnjih časih - do izraza tudi včeraj, ko se je začela razprava o nezaupnici vladi Carla Azeglia Ciampija. S formalnega vidika se je ob vidnih in zakulisnih manevrih položaj še bolj zapletel, z vsebinskega pa je bila ločnica med tistimi, ki hočejo volitve, in tistimi, ki jih nočejo, jasna. Nejasno je le, kateri od dveh taborov bo prevladal. Morda bo nekaj odgovorov na številna vprašanja dal današnji dan, ko naj bi se končala razprava o nezaupnici in ko bo premier Carlo Azeglio Ciampi lahko ocenil, ali naj vrne mandat predsedniku republike, ali naj vztraja za vladnim krmilom.
Dogajanje je bilo včeraj ves dan zelo zmedeno, »radodarno« z vprašanji in zelo skopo z odgovori. Dokaz o negotovosti je bilo že dejstvo, da se je komaj dobro uro pred začetkom razprave o nezaupnici zvedelo, da se bo zasedanje zbornice začelo z uvodnim Ciam-pijevim ekspozejem. Medtem ko je premier tehtal, naj poseže ali ne, pa so si kot na tekočem
nosti in hipoteze: od ponudbe neocentristov referendumskemu liderju Mariu Segniju, naj bi prevzel vodstvo nove vlade s podporo Severne lige, do hipoteze, da bi Ciampi odstopil že pred začetkom razprave. Preverjanje prepletajočih se in protislovnih govoric je bilo izredno težavno, saj se je scena dejansko spreminjala iz minute v minuto. In tudi začetek razprave o nezaupnici je ni umiril, saj kaže, da nameravajo nekatere stranke predložiti ob koncu razprave resolucijo z zaupnico Ciampijevi vladi in z vabilom predsedniku republike, naj ne razpusti parlamenta.
V uvodnem ekspozeju je predsednik vlade s svojo značilno umirjenostjo podčrtal, da je razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev v izključni pristojnosti predsednika republike in se vlada zato v to problematiko noče spuščati. Poudaril je posebni značaj sedanje vlade, ki je bila bolj jamstvo za spoštovanje ustavne zakonitosti . v sedanji zapleteni prehodni fazi, kot pa odraz neke predeterminirane politične večine, ob tem pa še dodatno izpostavil svojo neodvisnost in nepovezanost z nobeno od političnih grupacij, ki se oblikujejo na politični sceni.
Takoj po premiera je voditelj radikalcev Marco Pannella orisal razloge, ki so ga silili k oblikovanju predloga o nezaupnici, stranke pa svoja stališča do vlade in do volitev. Za takojšnji razpust parlamenta so se izrekli pred-
ge, MSI in SKP, proti pa so KD, PLI in PSDI. Toda napetost in perspektiva volitev je poglobila razkol v KD, socialisti so se povsem razbili (poslanci so proti volji tajništva zamenjali predsednika poslanske skupine Nicolo Caprio s Francom Pirom), trenja pa je zaznati tudi med nastajajočim Segnije-vim paktom za Italijo (laična grapa je za iskanje dogovora z Ligo, katoliški del pa skupaj s Segnijem okleva),
Da bi bile stvari formalno še bolj zapletene, so KD, PLI, PSDI in tisti del PSI, ki se ne spoznava v stališčih tajništva, začeli oblikovati predlog resolucije o zaupnici vladi, predvsem pa silijo, da se razprava mora vsekakor končati z glasovanjem. Kam merijo je jasno: če bi zbornica potrdila zaupanje Ciampiju, bi predsednik republike težje sklenil, da razpusti sedanji parlament.
Ali tak poskus lahko uspe? Ob zmedi in razkolih v strankah je težko presoditi, kakšno je dejansko razmerje sil v parlamentu in kdo lahko prevlada. Najbrž bo premier Carlo Azeglio Ciampi moral odločiti, ali z odstopom preseka gordijski vozel negotovosti in dvomov. Premierov odstop pa bi olajšal tudi odločitev predsednika republike. Logika bi silila k temu, da bi nekaj odgovorov dal Ze današnji dan. Toda v zadnjih časih na italijanski politični sceni logika nima vselej vloge glavnega igralca, ker jo zasebni interesi večkrat potiskajo v ozadje. (VT)
Sodstvo je imelo največ opravka s korupcijami
Vifforio Sgroi: Ljudstvo ne sme igrati vloge sodnikov
RIM - Na kasacij-skem sodišču je bila vCeraj slovesnost ob začetku novega sodnega leta, ki so ji prisostvovali zastopniki najvišjih državnih oblasti s predsednikom republike Scalfarom na čelu. Poročilo o minulem sodnem letu je podal glavni tožilec Vittorio Sgroi, srz 53 strani dolge listine pa je predstavljala afera o korap-cijah in nezakonitem finansiranju političnih strank z denarjem od podkupnin. Zakaj? Ker je sprožila hud alarm med ljudmi, ker je vplivala na politično-insti-tucionalno ureditev in ker so se njeni učinki pokazali tudi pri delovanju kazenskih sodišč. Javni tožilec je tudi odgovoril na kritiko, ces da je lani posvetil premalo pozornosti tan-gentopolisu: »Pojavi korupcije znotraj vodilnega razreda in podjetniškega sloja ter sistematično zatekanje k nezakonitemu finansiranju strank so zadobili velikansko dimenzijo šele lani; ljudje so bili sprva zaprepadeni, zdaj pa se jih je polastil srd, ki lahko sproži preganjanje.« Ljudstvo ne sme prevzeti vloge sodnikov in obsojati, z drage strani pa naj se sodnik ne gre protagonista, ampak naj opravlja svoj posel neobremenjen z aplavzi ali kritikami in ne glede na možne politične posledice. Tan-gentopolis je sodstvo obremenil z anomalni-mi odgovornostmi, ki lahko načnejo njegove
ustavne pristojnosti in iz njega naredijo vzporedno oblast.
Vittorio Sgroi je navedel nedoslednosti novega kazenskega procesa, obsodil povzdigovanje tožilčeve figure in vloge, posumil, da je preiskovalni pripor večkrat neutemeljen, omenil nevarnost omejitve branilčevih pravic in naglasil, da sodniki za predhodne preiskave prevečkrat klonejo zahtevam tožilcev.
O civilnih procesih je dejal, da predolgo trajajo in se zato prekomerno kopičijo, da pa je treba polagati upanje v uvedbo figure mirovnega sodnika.
V boju zoper mafijo in terorizem je bilo veliko narejenega, toda ostati je treba budni, kajti nevarnost ni mimo. Sgroi je omenil vnovično pojavo rdečih brigad in skrajno desničarskih skinheadov.
Obravnaval pa je tudi socialno problematiko in v tej zvezi navedel predvsem zaskrbljujoče širjenje mamil, razraščanje mladinskega kriminala, še zmeraj močno ilegalno priseljevanje ljudi iz držav zunaj Evropske skupnosti ter množitev prekrškov zoper predpise o varstvu okolja (z nedovoljenimi industrijskimi odplakami, ki so Cesto toksične) in davčnih utaj kot ene izmed posledic gospodarske krize - med julijem 1992 in julijem 1993 sp zaradi tega prijavili sodstvu 16 tisoč 625 oseb.
Izsledili morilce »izterjevalca« Ignazia Salva
RIM - Ignazia Salva so 17. septembra 1992 umorili Leolu-ca Bagarella, Gio-vanni Brusca, Gio-vanni Scaduto in zdravnik Gaetano Sangiorgi, nečak Angela Savia. Policijski organi prva dva iščejo že dolgo časa, Scaduto je v zapora, zdravnika Sangiorgija pa so aretirali predsi-nočnjim v kraju Biot, ki je od Nice oddaljen 30 kilometrov. Sangiorgi je “izginil” prejšnje poletje. Sodni nalog o njihovi aretaciji je v prejšnjih dneh izdalo palermsko sodstvo, vesti pa niso objavili, da bi omogočili aretacijo palermskega zdravnika. Slednji je pripadal “družini” Sa-lemi, po mnenju preiskovalcev pa naj bi tudi odigral važno nalogo pri pripravi atentata na tedanjega pravosodnega ministra Claudia Martel-lija. Za pripravo umora Ignazia Salva je bila prisotnost Gaetana Sangiorgija zelo važna, ker je zdravnik užival njegovo zaupanje in je poleg tega tudi imel ključe vile, v kateri je Salvo stanoval. Trenutno je Sangiorgi priprt v policijskih uradih v Biotu, v roku 24 ur pa ga bodo odpeljali pred francoskega sodnika, ki bo moral potrditi arest. Medtem pa se je Ze začel postopek za njegovo ek-stradicijo v Italijo.
Na sliki (telefoto AP) Gaetano Sangiorgi.
POPPUPNINE / NOVA PRIZNANJA NA PROCESU PROTI CUSANIJU V OKVIRU AFERE ENIMONT
MILAN - Protagonist včerajšnje 24. obravnave procesa proti finančniku Sergiu Cusaniju v okviru podkupninske afere Eni-mont je bil časnikar Luigi Bisignani, ki je v zadnjih dveh letih vodil zunanje odnose Ferrazzijeve skupine Raula Gardinija. Bisignani se je do preteklega petka skrival, zdaj pa se nahaja v kaznilnici v Operi pod obtožbo kršenja zakona o financiranju političnih strank. Na včerajšnji obravnavi je nastopil kot priča in je v glavnem govoril o vlogi, ki jo je imel pri izplačevanju podkupnin družbe Enimont oziroma skupine Ferrazzi.
Bisignani je uvodoma dejal, da se je z Raulom Gardinijem spoznal leta 1990 ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Rimu.
Dotlej je bil pomočnik direktorja tiskovne agencije ANSA. Gardini ga je takoj povabil k sodelovanju, do tega pa je prišlo dobro leto kasneje, ko je prevzel zunanje odnose Ferrazzijeve skupine. Seveda pa ga je javni tožilec Antonio Di Pietro včeraj na procesu spraševal predvsem o vlogi, ki jo je imel pri izplačevanju podkupnin Enimon-ta. Bisignani je obtožen, da je v okviru teh podkupninskih operacij prenesel za 93 milijard lir državnih vrednotnic na poseben račun vatikanskega denarnega zavoda IOR.
Bisignani je na procesu priznal, da je osebno poskrbel za navezavo stikov med Raulom Gardinijem in voditeljem IOR-a msgr. De Bonisom, in dejal, da ga za to vest hudo peče. Sicer pa
je Bisignani poudaril, da je dejansko opravljal vlogo »podkupninskega sla«. Na IOR da je nesel kakih deset zavojev vrednotnic. Poudaril pa je, da ni vedel, da gre za podkupnine, marveč da gre za Gardinijev denar. Vsekakor kaže, da je bivši časnikar ANSA za te svoje usluge prejel kar 4 milijard lir.
Bisignani med dragim ni izključil, da je kdaj izročil kak zavoj tudi bivšemu ministru Cirinu Pomicinu.
V popoldanskem delu obravnave pa je na vprašanja sodnikov odgovarjala Vincenza Tomaselli, osebna milanska tajnica bivšega socialističnega prvaka Bet-tina Craxija. Govorila je predvsem o računih, ki so bili napisani na njeno ime in ki so jih uporabljali tudi za izplačevanje podkupnin.
Bivša Craxijeva tajnica Vincenza Tomaselli (AR)
ITALIJA - FJK
Četrtek, 13. januarja 1994
DEŽELA IMA OD VČERAJ NOVEGA PREDSEDNIKA IN NOVE UPRAVITELJE
Travanut (DSL) na čelu nove deželne vlade
Sandor Tence
TRST - Furlanija-Juli sRa krajino ima od vcer, |!ovo vlado, že drugo v razgibani zakonoda
dobi. Demokratični rru levičarju Renzu Tri vanutu je torej usp< podvig, ki je še do pre ^ratkim pravzaprav si bil v politično utopiji danes pa je stvarnost, & Prav ge z zelo nejasnin Parspektivami. Travam tova koalicija je manjši] ska (ima za sabo 29 sv 0valcev na šestdeset k je od odstavitve oi °ra Severne lige izgub a. Po poti Stranko komi disticne prenove in z, stopnika desne duše K Larmela Calandrucci •komunisti in Calandru C1° 80 se vzdržali, nor opozicija (Severna lig liberalci, republikanci i desnica) pa so strnjer Podprli dosedanje^ Predsednika Pietra Foi taninija, ki je dobil 2 glasov.
V Travanutovem oi boru sedijo predstavni:
Hornista, en demok •n svetovalca m skupine. Novi dt upravitelji so Luc s°nego, Giorgio Iv ui Michele Degras “SL), zelena Paolo sina in Mario Puiat anska avtonomista Pedronetto in Enni zoler, demokristji ^ano Chiarotto ir banja pristaša Se •ge Anna Sdrau Mauro Larise. S drž ^a’ ki je po rodu neske Slovenije, in rotto sta odbornil Plenta. Travanut b
porazdelil odbomiške resorje in izbral svojega namestnika. Kandidata za to mesto sta Pedronetto in Ghersina.
Zeleni bodo gotovo dobili odborništvo za zaščito okolja in za prostorsko načrtovanje (Ghersina), Sonego bo odbornik za industrijo, Matassi za zdravstvo, De-grassi za finance in Pedronetto. za javne ustanove ter za odnose z Evropsko skupnostjo. Ghersina je edini Tržačan v novem odboru, Gorico zastopata Degrassi in Larise, vsi ostali odborniki pa so doma iz Furlanije oziroma iz videmske in pordenonske pokrajine. To bo najbrž sprožilo negodovanje, posebno na Tržaškem, Čeprav bo beli a seveda novo upravo soditi po dejanjih, a ne po zemljepisni pripadnosti tega ali onega odbornika.
Rojstvo nove koalicije je bilo zelo težavno. Politični dogovor so Travanut in sopotniki podpisali v torek popoldne, zataknilo pa se je pri porazdelitvi odborniških resorjev. Dogovor o tem so dosegli Sele včeraj ob petih zjutraj, ko je KD na mandatarjev poziv direktno vstopila v upravo z odbornikom Chiarot-tom. Pri tem pa gre za različna tolmačenja te poteze. Deželni koordinator stranke Isidoro Gottardo pravi, da gre le za tehnično podporo Travanutu in da bo KD izstopila iz odbora, takoj ko bo skupščina s posebnim zakonom znižala
Predsednik deželne vlade Renzo Travanut (f. KROMA)
število odbornikov z deset na osem.
Ko se bo to zgodilo, pravi Gottardo, bo Chiarotto, ki je odbornik su-plent, avtomatično izpadel iz vlade, KD pa bo Travanutu nato nudila le zunanjo podporo. Nekateri pa so prepričani, da bo KD podpirala to koalicijo le do bližnjih političnih volitev in se nato odločala glede na volilne rezultate. Gotovo je seveda, da je Gottardo eden od velikih, če že ne naj-večji "režiser" te politične operacije. Sam je priznal, da je bil v stalnih stikih z vsedržavnim tajnikom Minom Martinaz-zolijem, ki je najprej pokazal naklonjenost za sodelovanje z DSL, potem pa se je baje premislil. Na koncu smo odločali sami, je povedal voditelj KD, ki je na tem, da tudi v deželni stvar-
nosti postane nova Ljudska stranka. Nihče nima dvomov, da je Travanu-tova usoda v rokah političnih odločitev in (skrajno nejasnega) razvoja dogajanj v katoliški stranki.
Travanut bo predstavil program svoje vlade na prihodnji seji skupščine, ki bo najbrž sredi prihodnjega tedna. Skupščinski pravilnik včeraj ni predvideval politične razprave o izvolitvi novega odbora. Oglasili so se le svetovalci, ki so oddali belo glasovnico. Deželni koordinator Komunistične prenove Gianluigi Pegolo je utemeljil razloge, zaradi katerih je ta stranka (za sedaj) izbrala opozicijo. SKP je že od vsega začetka jasno napovedala, da ne bo podpirala vlade z odborniki KD, ima pa tudi velike pomisleke nad nekaterimi
programskimi izhodišči Travanutove koalicije. Pegolo pa je dal razumeti, da opozicija SKP ne bo brezkompromisna in da utegne njegova stranka ob izboljšavi programa podpreti proračun, za katerega je nujno potrebna absolutna večina glasov.
Calandruccio je povedal, da noCe imeti nic skupnega z levico, Čeprav osebno ceni novega predsednika uprave. Tržaški zastopnik desnice KD je bil v svojem posegu manj oster, kot je bilo pričakovati, saj je v začetku kazalo, da se bo odkrito opredelil za desnico in glasoval za Fon-taninija. Tega pa ni naredil, ker očitno upa, da bo KD prej ali slej izbrala sredinsko zavezništvo s Severno ligo.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar je takoj po izvolitvi Čestital Travanutu in mu zaželel uspešno delo v korist celotne deželne skupnosti, torej tudi v korist pravega sožitja in pravic slovenske narodnostne skupnosti. Jev-nikar je tudi zaprosil predsednika deželnega odbora za Čimprejšnje srečanje z deželnim vodstvom SSk.
Liga je prepričana, da ji bo izvolitev Travanutove vlade že na spomladanskih volitvah prinesla nove volilne in politične uspehe. Bivši predsednik Pietro Fontanini pa ni kazal velikega navdušenja nad vsem tem. Za to, da je izgubila deželno vlado, se mora Liga namreč zahvaliti tudi marsikateremu svojemu voditelju.
Dve politični duši v deželni DSL
Budin ohranil mesto podpredsednika deželne skupščine - Fontanini kandidat za Rim?
TRST - »s političnega vidika *fa si funkciji podpredsednika azelnega sveta in deželnega °dbornika popolnoma enako-Vr°dni. To tudi z vidika moje narodne pripadnosti,« je povedal Miloš Budin in v pogovoru z novinarji dal jasno razumeti, da v teh razmerah raje izbral (go-nvo) podpredsedstvo skupščine k°t (negotovo) odborniško mesto, čeprav ima po njegovem favanutova koalicija zelo velik Politični pomen in lahko zaradi tnga ostane na krmilu Dežele tudi vso zakonodajno dobo. O tem 0 vsekakor razsodil čas, je Se ejal Budin, ki je imel seveda nekaj pripomb glede prisotnosti Zaskih predstavnikov, ki so po nlegovem premalo zastopani v novem odboru.
r-.Pa le edini tržaški svetovalec SL ostal zunaj odbora, bo goto-1° Predmet razmišljanj znotraj krajevnega vodstva stranke, kjer nrnrsikdo ne soglaša s preveč "aparatnisko In birokratsko" usmeritvijo deželnega tajnika Elvia Ruffina. Ni pa skrivnost, da se v echettovi stranki na deželni ravni že nekaj časa soočata dve politični duSi. Bli-zn stališčem deželnega sekretarja sta nova
odbornika Ludovico Sonego in Michele Degrassi, medtem ko je tretji odbornik Giorgio Matassi. skupaj z Budinom, senatorjem Darkom Bratino, tržaškim tajnikom Steliom Spadarom in še nekaterimi drugimi zagovornik večje odprtosti DSL.
Ne smemo namreč pozabiti, da sta Budin in Matassi v odkriti polemiki z deželnim tajništvom svojčas pogumno podprla prve korake Fontani-nijeve uprave. Renzo Travanut bo moral zato pri opravljanju svoje zelo zahtevne predsedniške funkcije z enim očesom tudi presojati dogajanja v svoji stranki, kjer so vode, kot vidimo, vse prej kot mirne. Predčasne politične volitve trkajo na vrata in tudi v DSL se očitno bližajo časi morda dokončnega notranjega razčiščenja.
Boj za kandidature za parlament pa seveda ne zadeva in zanima le DSL, ampak vse stranke, začenši s Severno ligo in KD-Ljudsko stranko. Med kandidati za Rim bo najbrž tudi bivši predsednik Dežele Pietro Fontanini. Tudi v Ligi, podobno kot v drugih strankah, je kandidatov že sedaj več kot razpoložljvih mest. Tisti, ki noče tvegati v enomandatnem okrožju, lahko vedno izbere varnejši proporcionalni sistem. (S.T) Na sliki (foto Ferrari/KROMA): Čestitke kolegov novemu predsedniku deželne vlade.
G L O S A
Osišče sveta se pomika na vzhod
Jože Pirjevec
»Clinton v Bruxel-lesu potrjuje ameriško zanimanje za Evropo«, zmagoslavno proglašajo na prvih straneh Časopisi starega kontinenta, komaj jih dobim v roke po dolgem potovanju v jugovzhodno Azijo. Pod vtisom resničnosti, ki sem jo spoznal v prostoru, v središču katerega leži Singapur, se sprašujem, koliko je v tem zagotavljanju samovšečne utvare in koliko otipljive vsebine. Države, ki vencajo obale Pacifika, so danes namreč v polnem in nezadržnem ekonomskem in socialnem razvoju, ob pogledu na katerega tudi počitniško brezskrbni obiskovalec ne more ostati neprizadet: gre seveda za družbene ureditve, o katerih bi bilo težko reci, da utripajo v ritmu zahodnoevropskih demokracij, ki pa jih zaznamuje izredna gospodarska vitalnost, zmožnost prožnega prilagajanja novim tehnološkim izzivom in hitro prehajanje iz postkolo-nialne zaostalosti v učinkovitost informacijske revolucije. In tu ne gre samo za pet tradicionalnih azijskih tigrov: Japonsko, Hong Kong, Južno Korejo, Singapur, Taivvan, temveC, kot je mogoCe razumeti iz neposrednega opažanja in branja lokalnih Časopisov, za vse ostale države ob pacificnem bazenu, od Kitajske do Filipinov, od Indonezije do Thailandije in celo Vietnama. V nasprotju z arabsko stvr-nostjo, vklešCeno v spone svojih religioznih tradicij, ter s Črno Afriko, zagozdeno v mizerijo svoje tisočletne nerazvitosti, se človeško mravljišče na obalah Pacifika naglo modernizira, ne da bi se odpovedalo svojim korenimam in iz simbioze novih proizvodnih prijemov ter Častitljive kulturne dediščine ustvarja svet, ki bo v marsičem pogojeval jutrišnji dan celotnega planeta. V takih razmerah je paC samo po sebi umevno, da ZDA prenašajo težišče pozornosti na svojo zahodno obalo in puščajo v nemar Evropo, ki oCitno ni zmožna rešiti lastnih problemov, se izviti iz svojih nacionalnih zavisti in sporov, ter se otresti balasta tragične zgodovine. Samo po sebi se razume, da Clintonova administracija starega kontinenta ne bo mogla izriniti iz svojega zornega kota: preveč tesne so kulturne in ekonomske vezi med
evropsko matico in Ameriko, da bi bilo kaj takega mogoče. Nevarno pa bi se bilo predajati utvari, da se v ravnovesju sil te naše majhne zamejske domovine nič ni spremenilo in da se osišCe sveta ne premika proti rumenemu vzhodu, daleč od Sredozemlja in severnega Atlantika, od prostora torej, ki smo ga tradicionalno navajeni imeti za zibelko kulture, napredka in gospodarskega razvoja.
Ob Clintonovem zagotavljanju, da Amerika ne namerava zanemariti Evrope, se mi ponuja dokaj grenka misel, ki bi jo razčlenil v dve tezi: prvič v ugotovitev, da bi take besede sploh ne bile potrebne, Ce bi naš kontinent že ne izgubil svojega primata; in drugič v prepričanje, da zanimanje ameriškega predsednika za »staro domovino« ne raste toliko iz njene življenjske ustvarjalnosti, kolikor iz njene potencialne nevarnosti, ki je postala še kako očitna prav v zadnjih tednih, Čeprav jo je bilo mogoCe predvideti že od pomladi 1992. S tem, da zahodna Evropa ni znala v zadnjih dveh letih rešiti bosanskega vprašanja, je balkanizirala celotni prostor od Atlantika do Ura-lov in ga spremenila v prislovni sod smodnika. Kakor pravilno pravi neka docentka moskovske univerze (citiram po pismu, ki ga je objavil Frankfurter Allgemeine Zei-tung), so Rusi ob srbskem primeru ugotovili, da se brezobzirni in napadalni nacionalizem splača: »Ce Miloševiču uspe izpeljati svojo agresijo na Bosno in Hrvaško, se bo prihodnji ruski predsednik imenoval Ziri-novskij«.
ODPRTO PISMO TRŽAŠKE SEKCIJE SVETOVNEGA SKLADA ZA NARAVO
Naravovarstveniki odklanjajo programski dogovor o Krasu
Zelo ostre kritike WWF na račun domala vseh točk sporazuma
TRST - Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo - WWF - je poslala deželnemu odborništvu za prostorsko načrtovanje, predsedniku Kraške gorske skupnosti, izrednemu komisarju Pokrajine Trst, tržaškemu županu in sredstvom javnega obveščanja odprto pismo, v katerem zelo ostro oporeka nedavno podpisanemu programskemu sporazumu v korist razvoja Krasa. Pismo je f imenu tržaške sekcije WWF podpisal Guido Pesante ter ga zaradi popolnosti informacije v celoti objavljamo.
Dežela, Kraška gorska skupnost, Pokrajina in tržaška Občina so pred nedavnim podpisale »programski sporazum«, ki predvideva finansiranje - za skupno vsoto 15 milijard lir (a ne 6, kot je poročal tisk) - mnogih krajevnih posegov v tržaški občini, v vzhodnem delu kraške planote.
Spomnimo se, da so denar nakazali z deželnim zakonom št. 16 iz leta 1992 kot odškodnino za izgradnjo sinhro-trona v okolici Bazovice, (na kraju, ki ne bi mogel biti manj primeren) torej kot izplačilo za naravno in gmotno škodo, ki jo je povzročila izgradnja »svetlobnega pospeševalca«.
O tej odškodnini - za katero je po eni strani videti, da povzroča še nadaljnjo naravno in denarno škodo na račun skupnosti - so organizacije WWF, Italia Nostra in Legambiente že izrazile svoje mnenje v spo-
ročilu 24. februarja 1993, ki so ga poslale Deželi in je ostalo brez vsakršnega odgovora. Sporočilo je zelo natančno opozarjalo na nedoslednosti vsake posamezne točke predloga za sporazum.
Primerno je torej osvetliti in podčrtati šibke točke celotne logike posegov:
a)	Nesmiselno množenje - pod vplivom občinskih mikrolokali-stičnih teženj - športnih objektov, katerih izgradnja bo stala veliko (2 milijardi in 850 milijonov lir za tri objekte), vzdrževanje pa prav tako. Kdo pa bo te stroške poravnal?
b)	Obstoj projektov, ki niso v skladu s sedanjimi urbanističnimi predvidevanji; v prejšnji različici sporazuma so to nedvoumno povedali, medtem ko so se v dokončnem besedilu raje zatekli k stavku »poseg bo mogoče udejanjiti v skladu s pred-
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
videvanji nove splošne variante regulacijskega načrta tržaške občine«. To pomeni, da se spodbuja oziroma celo predvideva preokret v logiki teritorialnega načrtovanja, saj posamezne točke prehitevajo splošne smernice in jih v bistvu pogojujejo.
c) Težnja k vse večji urbanizaciji področja, katerega naravno okolje je pokvarjeno do take stopnje, da ne more več prenašati ne nadaljnjega grajenja zunaj naselij ne struktur na zaščitenih območjih in končno tudi ne izgradnje »centra za kmečki turizem« z »živalskim parkom« (kot je predviden pri Bazovici, in to za skromno vsoto 1 milijarde in 500 milijonov lir).
č) Pomanjkanje denarnih sredstev v podporo tradicionalnih dejavnosti, s katerimi je mogoče ohraniti ravnovesje med gospodarstvom in okoljem, oziroma predvideni nastanek »obrtniške cone«, ki bo stala 1 milijardo in 500 milijonov (v bivšem begunskem taborišču pri PadriCah, ki bi bilo bolj primerno za administrativne urade in središče
za obiskovalce Kraškega parka oziroma kot sedež prostorov za prodajo tipičnih kmetijskih in obrtniških izdelkov). To seveda prispeva k nespametnemu množenju majhnih proizvodnih središč, ki pa močno onsenažujejo okolje (eno v Devinu-Nabreži-ni, po opustošenju gozda, eno v Zgoniku, eno v Dolini, eno v Miljah, itd.) in ki so vse bolj videti kot čisto nepremičninske naložbe, ki ne obetajo trajnih delovnih mest.
d) Nejasnost predlogov, ki so redno Brez gospodarskih in finančnih izračunov - kot priznavajo sami pristojni - vodi k protislovju, da se finansira (s 140 milijoni lir) splošno načrtovanje projekta nekega »cvetličarskega središča« in konjušnice (čeprav je načrt za oboje že zavrgla Deželna komisija za naravne dobrine). Denar davkoplačevalcev bi podpiral načrt (v nasprotju z regulacijskim načrtom), ki je izključno v prid zasebnikov.
Zaključujemo torej z ugotovitvijo, da iz predvidevanj za posege, ki jih našteva »programski
sporazum«, izhaja, da se bodo s temi gotovo okoristila gradbena podjetja, ki bodo zgradila posamezne objekte, seveda poleg lastnikov nepremičnin (besedilo sporazuma pa jih ne omenja), kjer se bodo razne dejavnosti odvijale. Gotovo posegi ne Bodo koristili večini tamkajšnjega prebivalstva.
Posegi so torej videti neutemeljeni tako z načrtovalnega kot z gospodarskega vidika in so bolj podobni denarnemu prispevku nekaterim posameznikom, poleg tega pa ne upoštevajo temeljnih potreb večine (meta-nizacijo, greznice) ter vprašanja resnega in okolju prijaznega posega.
Ostaja samo še upanje, da se bodo podpisniki sporazuma premislili, čeprav nekoliko pozno. V današnjih razmerah se nam zdi še toliko bolj primerno, da se izognemo neprimerni in mogoče nespametni porabi denarja davkoplačevalcev, še zlasti s strani predstavnikov novih sil, ki bi se lahko izkazali silno podobni predstavnikom starega sistema.
PISMO UREDNIŠTVU
Ali je slovenska manjšina z izvolitvijo lllyja res pridobila?
Iz pogovora s tržaškim županom Riccardom Illyjem (Primorski dnevnik, intervju 31. december 1993), je mogoče razbrati strah novega župana pred tistimi silami, ki že desetletja vztrajno skrbijo, da slovenska manjšina nima tistih pravic, ki jih sicer priznava omikan svet svojim manjšinam. Preseneča (in ne samo to), da v svojem intervjuju ponovno, tako kot njegovi predhodniki, postavlja nekaj iztočnic, iz katerih je jasno, da z izvolitvijo novega župana ostajajo bistvene stvari (pomembne za razumevanje problematike slovenske manjšine) nespremenjene.
Zupan Illy pravi »da je glede pošiljanja pisem v slovenščini zadevo poveril pristojnemu odborniku, ki naj najde ustrezno rešitev za razlago obstoječih razsodb.« In nadalje »možno je, da na strogo pravni osnovi ni mogoče pravilno tolmačiti predpisov, ki v zvezi s tem obstajajo, in tudi razsodb, ki so bile izrečene«. Gre za ponavljajoče izmikanje. 2e desetletja trajajoče »nejasnosti« in različna stališča okrog tega vprašanja kažejo, da prave volje za rešitev nima niti g. Illy. S trditvijo »da je treba paziti, da ne zbadamo tistih, ki so danes v opoziciji«, se postavlja v skupino njegovih predhodnikov, ki so trdili isto.
Illyjeva trditev, »da misli, da je s tistima dvema besedama (zahvala v slovenščini na televiziji) napravil več, kot če bi imenoval tri slovenske odbornike in, da je pač tehničnim razlogom treba pripisati dejstvo, da Slovencev ni v odboru, da so ga zanimale izključno tehnične in vodstvene sposobnosti« je naravnost žaljiva za tržaške Slovence! Ali med njimi res ni ljudi s tehničnimi in vodstvenimi sposobnostmi?
V nadaljevanju g. Illy pravi, »da bodo morali Tržačani sprejeti dejst-
vo, da je slovenščina prav tako jezik kot nemščina, francoščina itn. in, da če nekdo govori po slovensko, niti ne preklinja, niti ne uporablja jezika, ki bi bil drugačen od ostalih«. Ali je g. Illy v intervjuju res uporabil te besede? Ali Tržačani res ne dojemajo dejstva, da je slovenščina jezik tako kot drugi jeziki?
Največji ideologi italijanskega iredentizma so sicer še v 19. stoletju bili prepričani, da Slovenci (in Hrvati) kot narod sploh ne obstajamo in da gre za amorfne plemenske množice, če pa bodo Tržačani šele danes, po sto in več letih, morali sprejeti dejstvo, da je slovenščina prav tako jezik, in da če nekdo govori po slovensko ne preklinja (in tako naprej), bo slovenska manjšina morala čakati še desetletja na rodove mladih, neobremenjenih Tržačanov, ki bodo preteklost razumeli kot obdobje krivičnega ravnanja italijanskega Trsta do slovenske manjšine.
Župan Illy je z izjavo »da bo prebivalstvo moralo počasi sprejeti idejo, da (ne vedno in ne povsod, temveč ko je to potrebno) bo prebivalec slovenske narodnosti lahko v odnosu do oblasti uporabljal slovenski jezik, zlasti tedaj ko ne pozna dovolj italijanščine in bi lahko imel zato težave pri sporočanju«, dejansko obvestil slovensko manjšino, da z uporabo slovenščine še dolgo ne bo nič.
In še nazadnje. Razglašati g. Sama Pahorja za provokanta, ker poskuša brez nasilja, pač na njegov (dovoljen način!) opozoriti na krivico, pomeni, da bo slovenska manjšina še dolgo čakala na »danes dve, jutri tri slovenske besede«.
Zastavlja se vprašanje. Ali je slovenska manjšina z izvolitvijo g. Illyja res pridobila? V intervjuju je preveč, že desetletja znanih obrabljenih fraz o politični volji, o času, ki je potreben.
Ado Butala
poslanec koprske skupščine,
elan izvršnega odbora Zelenih Slovenije
SKLAD MITJA ČUK
Kako naj starši ravnajo s plahim otrokom
Jelka Cvelbar
Mnogi otroci so plahi, zaradi tega se starši bojijo, kako bodo živeli, kako se bodo znašli v šoli, v službi ali v družbi. S pojavom plahosti pri otrocih se ukvarjajo mnogi psihologi. V munchenskem Zavodu za razvojno psihologijo Max-Planck v zvezi s plahostjo otrok je raziskovalec psiholog - dr. Asen-dorpf vodil devet let študijo, ki je zajela sto otrok od vstopa v otroški vrtec dalje.
Raziskava naj bi pojasnila vzroke za plahost in kako ta lahko različno vpliva na življenje otroka. Predvsem so raziskovalci izhajali iz domneve, da sta dve vrsti plahosti: plahost zaradi strahu pred tujci in plahost zaradi strahu pred ocenjevanjem. Otroci, ki so plahi pred tujci, doživljajo težave, ko bi se morali približati osebi, ki je ne poznajo. Dogaja se jim tako v odnosu do odraslih, kakor do vrstnikov. Ko se na primer ti igrajo, se plašen otrok drži mame, ker tistih vrstnikov ne pozna. Opazuje jih le od daleč, nikoli ne bo po lastni iniciativi stopil v igro - potreboval bo nekaj časa za to, da se nanje privadi. Prav to povzroča otroku težave pri vključevanju v skupino.
Po mnenju psihologa Asendorpfa je taka plahost podedovana in je torej sestavni del otrokovega temperamenta. Opazna postane po drugem letu starosti in se nato ohrani dolgo let. Po psihologovem mnenju pa taka otrokova plahost staršev ne sme skrbeti: strah pred tujci je nekaj povsem naravnega in delček tega je v vsakem izmed nas.
Seveda gledamo v družbi, ki ji pripadamo, in ki ima bolj v čislih drznost in radovednost, na plahost, previdnost in zadržanje kot na negativne osebnostne poteze. Prav zaradi tega so starši nekaterih otrok zaskrbljeni zaradi njihove prihodnosti. Posebej jih moti, ko srečajo svojega znanca, otrok pa se skriva za mamo in nikakor noče dati »tujcu« roke. Pametni starši bodo to otrokovo zadržanje spoštovali in ga
nikakor ne bodo silili, naj na vsak način da roko »neznancu« ali ga drezali, češ »ali nimaš jezika«. Tako drezanje lahko otroku vzbudi dvom, da z njim nekaj ni v redu. Veliko pametneje bi bilo, ko bi mama pokroviteljsko vzela otroka v naročje in se nekoliko oddaljila, tako bi tudi otrok občutil varnost v varni oddaljenosti od »tujca«.
Ge torej starši vedo, da ima otrok težave s plahostjo, naj bodo pozorni na to, vsaj v trenutkih, ko lahko vplivajo. Denimo, ko stopi otrok prvič v vrtec. Za plahega otroka je velika obremenitev naenkrat spoznati dvajset sošolcev, vz-gojitlejico in odkriti hkrati novo okolje. Mama naj s takim otrokom že prej večkrat hodi po poti, ki pelje v vrtec, tam naj gledata otroke, ki se igrajo in kjer je to mogoče, naj vsaj prve tedne prihaja mama z otrokom v razred. Tako menijo psihologi iz Miinch-na.
Plahost pomeni, da se otrok nečesa boji. Zaradi tega pa starši ne smejo otroka na vsak način zavarovati, denimo s tem, da ga puščajo doma in mu ne dovolijo v družbo, ki ga plaši. Najboljše zdravilo je, da mu pomagajo pri sklepanju novih prijateljstev in razvijanju stikov z drugimi.
Če bodo starši sprejeli plahost svojih otrok, bo tudi za otroke manj težav v družbi in okolju. Mogoče taki otroci ne bodo imeli toliko prijateljev kot drugi, vendar tudi to ni merodajno za srečno življenje. Raziskava, ki smo jo omenili, je pojasnila, da bodo s pomočjo staršev in razumevajočega okolja plahi otroci imeli veliko manj težav v šoli, kakor bi jih imeli sicer, in bodo pri učenju vleiko uspešnejši. Poleg tega pa je raziskava pojasnila, da otroci, ki so plahi le pred tujci, razvijejo kljub vsemu pravo mero
samospoštovanja:
plahost jim ne povzroča nobenega manjvrednostnega korm pleksa. O plahosti zaradi ocenjevanja drugih pa bomo spregovorili prihodnjič.
RIM / NATANČNA ANALIZA POTEKA DOGODKOV V SENATU
Kako je prišlo do odobritve popravka v zvezi s prispevki za slovensko manjšino
Je šlo zo napako, za zlonameren političen manever ali kaj drugega?
Kulturni dom v Trstu: del finančnih sredstev je bil namenjen za obnovitvena dela (Foto KROMA)
RIM - Kako je s sredstvi za finansiranje kulturnih dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji? Zakaj je vlada z odlokom ob koncu le-ta zagotovila slovenski manjšini samo 6 milijard lir, na-niesto osmih, kot je bilo - vsaj Ustno - dogovorjeno v parlamentu? Kaj se je spremenilo °d začetka novembra, ko je senat dvignil prispevek za manjšino na lanskoletno ra-yen, in koncem decembra, ko je vlada izdala svoj odlok? Je slo za napako, za zlonameren Politični manever ali kaj drugega?
Jasen in dokončen odgovor na ta vprašanja še ni možen. Branje zapisnika senatne seje H. novembra pa vsekakor Potrjuje prepričanje, da o političnih namenih diskutantov ni in ne more biti dvomov. Hoteli so zagotoviti italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenski manjšini v Italiji prispevek, ki jima ga namenja italijanska dr-žava. Zato je zanimivo obno-viti film dogajnja prav s pomočjo uradnih parlamentarnih aktov.
Vse se je začelo v septembru, ko je vlada, po poletnih Počitnicah predložila parla-mfntn osnutek finančnega zakona in državnega proračuna. V shemi, ki jo je izobliko-Vala, je bil ukinjen prispevek 42 milijard lir, ki jih je država z zakonom za obmejna območja namenjala deželi FJK, ki je s temi sredstvi finansirala kulturne dejavnosti slovenil6 m italijanske manjšine.
lada je ukinila ta prispevek, ker je po treh letih zapadel tisti del zakona za obmejna območja, ki je zagotavljal prispevke obem manjšinam. Namesto tega prispevka je uvela v poglavju državnega proračuna, ki daje na razpolago sredstva predsedstvu vlade, Posebno posatvko 6 milijard
lir, od katerih je bila polovica namenjena slovenski manjšini, polovica pa italijanski.
Proračunska komisija senata je ta sklep nekoliko popravila. Senator Darko Bratina, predstavnik aostanske UV Cesare Dujany in senator SKP Antonio Crocetta so zahtevali, naj bi se spet vzpostavilo prvotno stanje (8 milijard lir slovenski manjšini in 4 italijanski), vlada pa je temu oporekala. Ob koncu je bila dosežena kompromisna rešitev, ki je slovenski manjšini pripisovala 6 milijard lir letnega prispevka, italijanski pa 4.
Ta predlog je bil osnova za razpravo na plenarni seji senata. V avli so že omenjeni senatorji spet vložili popravke, da bi ugodno rešili problem, poleg njih pa je svojega predložil - tudi V dogovoru z zunanjim ministrstvom - dolgoletni »zunanji minister« Krščanske demokracije Angelo Bernassola.
V utemeljitvi svojega popravka je sen. Bratina med drugim dejal: »Popravek teži k odločnejši podpori omenjenih manjšin. S tem v zvezi ugotavljam, da ko je govor o manjšinah, ustno vselej poveličujemo manjšine in v izjavah večkrat uporabljamo precej retorike, medtem ko postanemo varčni, rekel bi skoraj skopuški, ko jim je treba zagotoviti gmotna sredstva.
Popravek, ki ga predlagamo, ne dviguje višine prispevka, pač pa hoče le drugače porazdeliti državna sredstva in zagotoviti to, kar je bilo pred šritimi leti sprejeto z zakonom 19 za obmejna območja. Kot veste, se finansiranje za manjšine konča s tekočim letom in ugotoviti moramo, kaj lahko naredimo za leto 1994 in sledeča. In če upoštevamo inflacijo ter dejstvo, da slovenska manjšina nima še zaščitnega zakona, naj-
manj, kar lahko ukrenemo je, da potrdimo višino prispevka izpred 4 let.«
Le nekaj minut po Bratini je senator Bernassola v ilustracijo svojega predloga izjavil: »Hotel bi poudariti, da cilj, ki si ga zastavlja senator Bratina s svojim popravkom -povečati prispevke za slovensko manjšino in italijanski v Sloveniji in na Hrvaškem -lahko dosežemo tudi po drugačni poti, ne da bi krnili sredstev, ki so namenjena sodelovanju z manj razvitimi. Osebno predlagam, da ne bi krnil sredstev za kooperacijo, pač pa bi potreben denar črpali iz sklada zunanjega ministrstva, s katerim sem se med drugim dogovoril v tem smislu. V bistvu gre za to, da zajamčimo prispevek z že omenjenimi cilji s sredstvi, ki jih črpamo iz postavke, predvidene v ta namen, in ne iz
sredstev, namenjih kooperaciji.«
S tem popravkom je soglašal poročevalec Franco Revi-glio in ni mu nasprotoval predstavnik vlade, podtajnik v proračunskem ministrstvu Luigi Grillo.
Ko je predsedujoči Giovan-ni Spadolini dal na glasovanje popravek sen. Darka Bratine, je slednji umaknil svoj popravek, »seveda, če bo osvojen predlog sen. Bernas-sole in s poudarkom, da bodo sredstva namenjena manjšinam ter da bodo 4 milijarde pravično porazdeljene, kot je bilo že z drugimi sredstvi, med slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem«.
Na vprašanje, ali sprejema Bratinov predlog, je sen. Bernassola izjavil: Da, gospod predsednik.« Dodal je, da je bil amandma namenoma po-
pravljen glede na prvo verzijo. In tudi sen. Dujany je umaknil svoj popravek, »pod pogojem, da bo sprejet Ber-nassolov s prilagoditvijo, ki jo je nakazal«.
Ko je bilo na vrsti glasovanje, je predsednik Spadolini izrecno podaril, da se v Ber-nassolovem amandmaju »spoznavata tudi sen. Bratina in sen. Dujany«, predstavnik SKP Crocetta pa dodal, da bo njegova skupina glasovala za amandma s cilji, ki so bili nakazani.
Popravek je bil sprejet z veliko večino glasov. Finančni zakon in državni proračun je šel nato v pretres poslanske zbornice, ki se te postavke ni dotaknila.
Zaradi tega je vladna izbira negativno presenetila parlamentarce, ki so si prizadevali, da bi slovenski manjšini zagotovila prispevek vsaj na
lanskoletni ravni. Senatorja Bratina in Bernassola sta včeraj popoldne obnovila celotno pot popravka in soglasno ugotovila, da je bil politični cilj pobude jasen in nedvoumen - zagotoviti sredstva italijanski in slovenski manjšini. In morda bosta že danes senatorja okoli tega vprašanja zavzela javno skupno stališče.
Popravek, ki ga je izoblikoval sen. Bernassola, je bil nedvomno nekoliko okoren, toda o političnem cilju, ki ga je zasledoval, ni bilo in ne more biti nobenega dvoma. Zato se postavlja vprašanje, zakaj vlada s svojim odlokom ni v celoti tolmačila te volje. 2e res, da je bila namembnost postavke vezana samo na ustne izjave v parlamentarni razpravi in ne z dodatno, izrecno resolucijo, vse kaže pa, da je kdo v vladi le hotel nekoliko okrniti sredstva za slovensko manjšino.
Kaj sedaj? Najbrž bo treba pritisniti na vlado, da popravi ukrep. Nakazujeta se dve možni poti: ali tako, da se vladni odlok popravi v parlamentu, ko ga bo slednji potrjeval, ali pa tako - če bo vlada zaradi sedanje krizne situacije čez 60 dni prisiljena ponoviti odlok - da se vlado prisili, da ga sama spremeni in prilagodi potrebam manjšine.
Ob vsej negativnosti situacije pa velja na koncu opozoriti vsaj na eno pozitivno plat: s tem, da je vlada tudi manjšinsko problematiko vključili v novoletni vseobsegajoči odlok, je vsaj del sredstev na razpolago takoj. Sedaj je potrebna bitka, da se raven prispevkov dvigne na 8 milijard, nekaj denarja pa bo s tem odlokom v kratkem na razpolago za potrebe kulturnih ustanov.
Vojmir Tavčar
rQ§Sf / SKLEP VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE h
Učno osebje GM je prekinilo stavko
Na skupščini se bo zopet sestalo v ponedeljek
TRST / OB UDELEŽBI F. TOMIZZE IN C. MAGRISA
Tridnevni simpozij o tržaški literaturi
Prejeli smo stališče sindikalne skupščine učnega osebja Glasbene Matice in ga v celoti objavljamo.
Stavkajoče učno osebje Glasbene tatice se je v sredo zjutraj sešlo na sindikalni skupščini. Ugotovilo je, da so k stavkovnemu gibanju pristopili vsi "kolegi in da so krajevna slo-yenska in italijanska občila izdatno in korektno obveščala javnost o
njem,
Staršem gojencev, ki jih je stavka Prizadela, pa se želi javno zahvaliti Za izkazano razumevanje, potrpežlji-v°st in solidarnost. Prisluhnilo je zatem vršilcu dolžnosti ravnatelja kolegi in prof. Bogdanu Kralju. uPrava ga je namreč po torkovem sestanku z vodstvoma SKGZ in SSO pooblastila, da postreže uslužbencem z zagotovili o skorajšnjem izplačilu zapadlih dohodkovnih obveznosti ter z informacijo o pripravljenosti uprave, da z vlado R Slove-_nije razmisli o možni pomoči pri
premeščanju likvidnostnih težav, ki nastajajo pri zamudnem izplačevanju sredstev, ki jih slovenskemu glasbenemu šolstvu namenja italijanski državni proračun. Obžalovalo je, da ni pravočasno odločanje in obveščanje prihranilo gojencem, staršem in profesorjem nevšečnosti in samoodpovedi, ki jih nalaga sindikalni nemir.
Ocenilo je, da ustna zagotovila še ne pomenijo rešitve ekonomskih tegob profesorjev in njihovih družin. Zato je sklenilo, da sindikalnega nemira ne prekliče. Pač pa je iz čuta odgovornosti do učencev in zavesti, da tiči osnovni vir težav Glasbene Matice vendarle v pomanjkanju politične volje pri rimski vladi sklenilo, stavko prekiniti in se vnovič sestati na sindikalni skupščini v ponedeljek zvečer, da oceni, ali so besedam sledila ustrezna dejanja in odločitve.
Sindikalna skupščina učnega osebja Glasbene Matice
BERLIN - »Trst - literature nekega mesta« je tema tridnevnega zasedanja, ki se je začelo sinoči v Berlinu in na katerem sodelujejo nekateri izmed najpomembnejših tržaških kulturnikov. Sinoči je v berlinski »Li-teraturhaus« govoril Ful-vio Tomizza (na sliki), danes pa bo na vrsti Cla-udio Magris, ki bo jutri tudi predaval študentom »Freie Universitet«. V petek bo na sklepnem dnevu zasedanja govoril Deniele Del Giudice, Zasedanja, katerega osrednja tema so stiki med italijansko, slovensko in nemško literaturi v Trstu, se udeležujejo tudi številni nemški kulturniki, med katerimi so Manfred Mixner, lise Pollack in Helmut Eisendle.
Dalaj
Lama
častni
doktor
TRST - Dalaj Lama Tenzin Ghjatso bo’ prejel konec maja v Gorici častni doktorat v mednarodnih in diplomatskih vedah f akulte-te za politične vede v Trstu. To bo prvi 'častni doktorat po prvih diplomah, ki so jih podelili rednim študentom fakultete, ki ima sedež v Gorici, lansko jesen.
Tenzin Ghjatso je 14. Dalaj Lama od leta 1475. Ti vrhovni voditelji budizma so živeli v Lhasi v Tibetu do leta 1959, ko so se morali zaradi pritiskov komunističnega režima preseliti v Indijo.

RAJONI / POMENLJIV ZASUK BOSSIJEVEGA GIBANJA
Severna liga na strani tržaških nacionalistov
Sporazumela se je z LpT, AN in Cristiano popolari
PREVOZI / TISKOVNA KONFERENCA ACT
Potreba po novem statutu
Poziv za pospešitev postopka
Desničarska druščina pred predstavniki tiska (Foto Križmančič/KROMA)
Aleksander Sirk
Severna liga je sklenila sporazum s Staffie-rijevo volilno navezo za sestavo večin v vseh petih mestnih sosvetih tržaške občine. S tem je o-pustila samostojno linijo, s katero se je bila predstavila na tržaških občinskih volitvah 21. novembra lani, ter se povezala s tržaško nacionalistično desnico. Gre za velik in pomenljiv zasuk, ki je prav gotovo v precejšnjem sozvojčju z novejšim zadržanjem Bossijevega gibanja na vsedržavni ravni, le da je še radikalnejši, saj so se tržaški severnoligaši zdaj znašli v zavezništvu tudi z neofašističnim gibanjem MSI oziroma z Alleanzo nazionale.
Sporazum za petero mestnih rajonskih sosvetov je tržaški tajnik Severne lige Fabrizio Belloni predstavil na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj dopoldne na tržaškem sedežu agencije ANSA skupno z voditelji treh list, ki so se na zadnjih tržaških občinskih volitvah predstavile z županskim kandidatom Giuliom Staffierijem, se pravi s tajnikom LpT Giuliom Camberjem, tržaškim tajnikom MSI oziroma voditeljem Alleanze nazionale Robertom Meni o in voditeljem Cristiano popolarov Brunom Marini jem. Sporazum seveda obsega bodisi program bodisi porazdelitev vodilnih funkcij v posameznih rajonih. Kaže, da bo SL imela predsedstvo dveh sosvetov, LpT, Alleanza nazionale in Cristiano popolari pa vsak po enega.
Belloni je na srečanju s časnikarji dejal, da bodoče večine v petih mestnih rajonskih sosvetih ne bodo vodile apriorno obstrukcijo proti Illyjevi upravi, a po drugi strani ni skrival namena, da bi Illyjevo upravo kar se da ošibili. »Če je na Deželi padel Fontanini, bo v Trstu tudi Illy,« je vzkliknil. Sicer pa je Belloni tudi podčrtal, da je sporazum z LpT, Alleanzo nazionale in Cristiano popolari bolj taktične narave in da še ne pomeni dogovora za skorajšnje parlamentarne volitve.
Camber je izrazil zadovoljstvo, da so sile, ki so sklenile sporazum za rajonske svete, znale premostiti navzkrižne vete, ki so jih doslej ločevali. Kar zadeva parlamentarne volitve pa je prvak LpT dejal, da se ta
hip prepoznava predvsem v stališčih Silvia Berlusconija in direktorja milanskega dnevnika LTndipendente Vittori-na Feltrija.
Menia je pozdravil preokret tržaške Severne lige in obžaloval, da do njega ni prišlo že poprej, tako da bi se skupno predstavili na zadnjih upravnih volitvah na Tržaškem. Prvak tržaškega novofašističnega gibanja MSI je tudi podčrtal, da bo imel Illy na rajonski ravni naklonjeno večino edinole na Zahodnem in Vzhodnem Krasu, kjer že tako »krajujejo levičarji in Slovenci«.
Marini je naposled z zadovoljstvom dejal, da bo Illy moral upravljati občino dejansko brez večine Tržačanov. Sicer pa je voditelj podčrtal, da je sporazum za mest-
ne rajonske sosvete res bolj tehnične narave, da pa je vendarle pomenljiv tudi v širšem smislu, vključno za bodoče parlamentarne volitve. Marini se je na tiskovni konferenci tudi nekajkrat obregnil ob KD, češ da se je »prodala komunistom«.
Podobno kritiko na račun KD je tajnik SL Belloni potem potrdil v posebni tiskovni noti, v kateri je napadel predvsem tržaško podkomi-sarko KD Elettro Dorigo. Sicer pa si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili, kako velikih preokretov je zmožna SL. Do včeraj je govorila o federalizmu in celo o osamosvojitvi severne Italije, zdaj pa se povezuje s silami, ki izstopajo po svoji nacionalistični in centralistični usmerjenosti.
Predsednik glavne skupščine Konzorcial-nega podjetja za prevoze (ACT) Massimo Go-bessi je včeraj na sedežu v Ul. D’Alviano sklical tiskovno konferenco, na kateri je orisal smernice bodočega delovanja ustanove, med katere sodi predvsem sprejetje novega statuta. V njem je predvsem predvideno, da bo glavna skupščina ukinjena, vse odločitve pa bodo nato sprejemali le župani, ki bodo Konzorcialno podjetje dejansko vodili. Poleg tega bo morala ustanova sprejeti vrsto sprememb glede sodelovanja z javnimi upra: vami, med katere sodi tudi Kraška gorska skupnost, če bo deželna uprava odločila, da jo ohrani. Vse te ukrepe bo možno sprejeti na osnovi državnega zakona št. 142.
Predsednik Konzor-cialnega podjetja za prevoze, ki ima 950 uslužbencev, je na tiskovni konferenci govoril o dosedanjih pogajanjih in o srečanju z župani, ki je bilo 29. decembra lani na tržaškem županstvu med institucionalnimi organi ACT in župani iz tržaške pokrajine. Na njem so že razpravljali o osnutku novega statuta in pri tem dodal, da so se o njegovi vsebini okviroma strinjali vsi župani. Pristavil je tudi, da si Konzorcialno podjetje za prevoze prizadeva, da bi o njem
čimprej razpravljali pristojni občinski sveti, čeprav se predsednik Gobessi zaveda, da se nahajamo v težkem političnem položaju, ko je tudi dogovarjanje o reševanju skupnih problemov zelo težavno.
Občinske uprave je tudi pozval, da bi posredovale točne smernice posebni komisiji, ki je zadolžena za pripravo statuta; po zakonu ga je treba odobriti do konca leta, brez politične volje, je pristavil, pa bo to delo zelo težavno.
Smo namreč v obdobju, ko so politični spori zelo ostri, zaradi česar je tudi vsakršno dogovarjanje o raznih problemih večkrat problematično. Konzorcialno podjetje zaradi tega zahteva za svoje delovanje jasne zakonske instrumente, ker
želi izpolniti pričakovanja tako osebja, kot uporabnikov, ki se vse pogosteje poslužujejo avtobusov.
Na tiskovni konferenci je tekla beseda še o drugih vprašanjih, ki zadevajo mestni promet, pri čimer je bilo tudi ugotovljeno, da je sedanje stanje mnogo boljše kot pred časom, ker se prebivalstvo v vse večji meri (in ne samo zaradi raznih omejitev) poslužuje javnih prevozov.
Glavna skrb Korzor-cialnega podjetja je torej sedaj izdelava novega statuta v sodelovanju z ostalimi javnimi ustanovami, kar sicer predvideva državni zakon št. 142 o delovanju javnih uprav. Predsednik Gobessi je na tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da se bo vsa zadeva pozitivno rešila.
NOVICE
Župan llly sprejel predsednika Trgovinske zbornice
Zupan Riccardo Illy je včeraj na županstvu sprejel predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija, s katerim sta si izmenjala poglede o vprašanjih skupnega interesa. Prisotna sta bila tudi odbornika za urbanistiko Cargnello in za gospodarstvo Del Piero; na srečanju je bil predvsem govor o vprašanjih gradbeništva, parkirišč, nove urbanistične ureditve in turizma. Slo je za koristno izmenjavo mnenj, ker si novoizvoljena občinska uprava prizadeva, da bi na vseh ravneh zadostila potrebam in pričakovanjem prebivalstva. Na srečanju je bilo tudi sklenjeno, da se bodo obnovila “soočanja" med Občino, Pokrajino, Trgovinsko zbornico in gospodarskimi komponentami za izhod iz sedanjega kriznega stanja.
“Na strani otrok: novinarji o izvajanju deontoloških pravil
Jutri, ob 15.30, bo v avditoriju Sasa Assi-curazioni, v Drevoredu sv. Andreja, na sporedu okrogla miza pod naslovom “Na strani otrok - Izvajanje deontoloških pravil glede informiranja o mladoletnikih". Srečanje prireja deželna zbornica novinarjev iz Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s stanovskim sindikatom, z združenjem Linea Azzurra in deželno federacijo voluntariata.
r KRIZA / SKUPŽCINE FINMAREJA IN TREH DRUŽB SO ODLOŽILI NA 3. FEBRUAR -|
Tržaški Uoyd in arzenal gre vključiti v integriran sistem
Drago Gašperlin
Skupščine upravnih svetov holdinga Finmare, Tržaškega Lloyda, genovske Italie in podjetja Interlogistica, ki bi bile morale biti včeraj, so odložili na četrtek, 3. februarja. Kaj pomeni to za tukajšnjo plovno družbo, je v danih razmerah težko reči. Odlog je pozitiven, če upoštevamo, da bi imeli včeraj na dnevnem redu načrt o likvidaciji Lloyda kot takega oziroma o njegovi spojitvi z Italio, je pa lahko negativen, če utegne biti to nova priložnost za Finmare, da svoj združitveni program izgotovi in lagodneje spelje. Kajti vsa partija se igra strogo zakulisno: gotovi politični in gospodarski lobiji so trdno usidrani v logiko spopada Tirensko morje-Jadran in bi radi iztrgali Trstu kontejnersko progo z Daljnim vzhodom
(toda zanjo se menda poteguje tudi apulijski Taranto), so pa še druge, niti tako podtalne sile, ki hočejo na vsak način dodatno ošibiti industrijsko-ser-visni sistem pri nas, ki bi ga bilo treba nasprotno čimbolj okrepiti in ovrednotiti, če je res, da bo Julijska krajina skupaj s Furlanijo in Venetom začela igrati znotraj novega evropskega sestava tudi novo, odločil-nejšo vlogo.
Sicer ne gre pozabiti, da je ministrski svet s posebnim zakonskim odlokom nedavno tega namenil 65 milijard lir rekapitalizaciji Lloyda (45 milijard) in Italie (20 milijard): to niso drobtine, to je lep denar, ki bi ga radi nosilci različnih interesov vsak zase, medtem ko bi ga bilo potrebno izkoristiti izključno za sanacijo obeh
družb kot predpogoj za njuno uspešno prodajo zasebnikom. Ne samo, če Finmareju ne bo uspelo uresničiti spojitve, pa bo ceno za odkup pošteno zasolil in s tem dejansko zavrl privatizacijski postopek, katerega sprožitev je pravzaprav bližnja, saj si podjetje Clou Container vidno in neprestano prizadeva za prevzem Lloyda, tako je te dni že poslal šefu Finmareja Rosini pismo o namerah. Fontaninijeva deželna vlada se je dejavno zavzemala za takšno rešitev in zanjo se bo nedvomno tudi nova, če pa ne bo šlo, bo treba s problemom neposredno in čimprej seznaniti še načelnika medministrskega odbora za delo in zaposlovanje Gianfranca Borghinija.
Le-tega bi kazalo angažirati tudi za rešitev Tržaškega arze-
nala sv. Marka, ki je ostal brez naročil in mu grozi takorekoč likvidacija. Lloyd, arzenal in Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu (ki je ravno tako v kaši) bi morali v pristaniškem mestu vendarle predstavljati temelje za nov povzpon ladje-delsko-pomorskih dejavnosti, o katerih zatrjujejo, da ne bi bile rentabilne, samo krogi, ki so zazrti zgolj v lastne - recimo trgovske in finančne dejavnosti. V resnici je treba izgraditi na Tržaškem nov, integriran indu-strijsko-servisni sistem z zaslombo pri znanstveno-razi-skovalnem centru blizu Padrič, kar pa seveda pomeni tvoren pristop tudi zasebnih podjetnikov. Prebuditi se mora torej tudi združenje industrijcev in nastopiti po načelu, da brez ri-zika ne more biti razvoja.
SODNO LETO / POROČILO DRŽAVNEGA PRAVDNIKA
Kriminal se razrašča Sodni ustroj v težavah
Primanjkuje osebje, zakonodaja ni najbolj ustrezna
Trgovina z orožjem in Mamili, podkupninske afere, jamstvena obvestila, Pomanjkanje osebja, kopičenje procesov, prepolni zapori, potreba po revirji nekaterih določil, podrobni podatki za ves tržaški okraj, kamor sodijo Videm, Gorica, Pordenone, Tolmeč: glavni državni pravdnik Dome-nico Maltese je na včerajšnji konferenci orisal obširno in poglobljeno Poročilo, ki ga bo predstavil v soboto, 15. t.m. ob slovesni otvoritvi sodnega leta. Poročilo ni le golo poudarjanje nagrmadenih problemov, iz katerih je težko videti izhod, tem-več daje dokaj zaokroženo Podobo italijanskega sodega sistema, najbolj značilnih družbenih in Političnih pojavov, opozarja na marsikatero pomanjkljivost, ki jo bo treba odpraviti, da bo pravica šla hitreje svojo pot.
Poročilo je namreč razdeljeno na dva dela. Prvi je splošnega značaja in se nanaša na celotno državo, drugi pa specifično na tržaški okraj. Tako je na primer načel položaj državnega poglavarja v visjem sodnem svetu, Preobljudenost zaporov (Priprtih je 50 tisoč oseb, Se enkrat več kot leta 4991, a mesta je za 30 ti-s°c), reformo kazenskega zakonika (žal je primeren za preiskovalno fazo, a ne za naslednjo), organizirani kriminal (sedaj je v eku tretja faza, operativni odgovor: mafija ima telo, ;orej premoženje tistih, ki 1° upravljalo, in dušo, zvestobo privržencev; v zadnjih 12 mesecih so zaplenili 3500 milijard lir, Propadel je tudi mit o
Glavni državni pravdnik Domenico Maltese (F. KrižmanCiC/KROMA)
zvestobi, saj je vse več skesancev; vztrajnost sodnikov je načela vezi med politiko in organizoranim podzemljem) in podkupninske afere. Dejal je, da ne gre za nobeno revolucijo, saj so samo uveljavili zakonska določila. Pri tem je ločeval med sodnimi in političnimi posledicami. Slednje so vidne še predno so procesi zaključeni, in v tem smislu se lahko govori o revolucionarnem početju. Pomudil se je tudi pri sredstvih javnega obveščanja in poudaril pravico do informacije, vendar v spoštovanju dostojanstva vsakogar: po njegovem ni potrebno po televiziji prikazovati ljudi z lisicami na rokah. Boleča rana so tudi kontrole, tako da je bilo samo pri podkupninski aferah izgubljenih 40 tisoč milijard.
Nič kaj spodbudni niso
številke, ki se nanašajo na tržaški okraj. Najprej bode v oči veliko pomanjkanje sodnikov, upravnega o-sebja, primernih prostorov (v Gorici je 25 oseb že 4 leta v nekem stanovanjskem bloku). Obnesel se ni niti skrajšani postopek, na katerega je računal zakonodajalec. Število procesov, ki se končajo še pred razpravo, nasploh ostaja dokaj skromno, ker obtoženci in odvetniki odlašajo v upanju, da bodo od tega imeli korist. Z izjemo atentana v Avianu niso zabeležili nobene druge teroristične dejavnosti, mafija k nam ni še prodrla (čeprav so pozornost poostrili zlasti v Tol-meču in Vidmu).
Maltese pa je predvsem naglasil, da je nas okraj po krizi na Vzhodu in vojni v državah bivše Jugoslavije tranzitno področje tako za orožje kot
za mamila, čemur treba posvetiti posebno pozornost. Drugi podrobnejši podatki pravijo, da je bilo namernih umorov 12, poskusili so jih 18 (prej 8 oz. 15), primerov izsiljevanj so našteli 142 (106), ropov 306 (268), kar pomeni, da je kriminal v porastu. V podkupninske afere (podatki veljajo do 30. junija lani) je bilo vpletenih 450 oseb, zahtev za proces je bilo 41, predhodni iter so končali v 75 primerih, nedokončanih procesov pa je 231. Maltese je še dejal, da je vse več primerov nenamernih umorov zaradi kršenja varnostnih predpisov na delovnem mestu, veča se število pravd, povezanih z delovnim razmerjem ter obveznim zavarovanjem, kar pomeni, da so tudi roki vse daljši, medtem ko bi moralo biti prav obratno.
DUS odložilo priziv o obrtni coni
Deželno upravno sodišče je včeraj i-melo na dnevnem redu priziv konzorcija za nabrežinsko obrtno cono proti odredbi, s katero je bivša devinsko-na-brežinska občinska komisarka Mattia Neri zamrznila gradnjo hal te nabre-zinske gospodarske infrastrukture. Resnici na ljubo je na dnevnem redu bila le zahteva konzorcija, da bi odredbo suspendirali, dokler ne bi sodišče meritorno obravnavalo zadevo, kar se običajno zgodi z veliko, celo večletno zamudo.
Predsednik deželnega upravnega sodišča Benedetto Pel-lingra pa je kajpak tudi na osnovi posvetovanja s poročevalcem Umbertom Zuballijem sklenil, da se obravnava zahteve po suspenziji odloži na 9. februar t. L. To pa zato, ker bo tedaj na dnevnem redu priziv, ki ga je konzorcij za nabrežinsko obrtno cono vložil proti deželni upravi, ker je zavrnila izvedne-bi načrt za notranje cestno omrežje cone, potem ko je že bila odobrila zadevni lotizacijski načrt. Oba priziva na deželno upravno sodišče je v imenu predsednika konzorcija Stanislava Švare sestavil in vložil milanski od-vetnik Giorgio Pes.
NOVICE
Posvet v Medji vasi o odlagališčih
Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo v petek, 14. t. m., priredila v gostilni Radetic v Medji vasi z začetkom ob 20.30 posvet o pokrajinkem načrtu za odlagališča.
Govor bo seveda o tistih odlagališčih, ki naj bi jih morebiti odprli v devinsko-nabrežinki občini, še zlasti pa na področju Medje vasi.
Podaljšali rok za dela o Unicefu
Italijanski komite UNICEF sporoča, da je bil podaljšan rok, v katerem morajo učenci osnovnih šol predložiti svoja dela za sodelovanje na natečaju “Torvis for Unicef. Pri pobudi so doslej sodelovali učenci iz 100 razredov osnovnih šol iz naše dežele. Rok je bil podaljšan, ker so bile medtem novoletne počitnice, ki jih mnogo učencev s svojimi družinami izkoristi za zimovanja v raznih turističnih krajih.
Brezplačni prevozi: obvestilo Pokrajine
Pokrajinska uprava sporoča, da posestniki brezplačnih avtobusnih mesečnih vozovnih kart lahko v njenih uradih dvignejo nalepke, ki jih bodo morali prilepiti na vozovne karte, ki bodo tako veljavne do konca leta. Dvignejo jih lahko v uradih pokrajine, v Ul. S. Anastasio 3 (v pritličju), od ponedeljka do sobote, od 9. do 11.30. Invalidi morajo s seboj imeti potrdilo o invalidnosti, ki ga mora prej potrditi KZE.
Zakon 59/86:
prošnje do konca meseca
Pokrajinska uprava sporoča, da je treba do konca meseca predložiti prošnje o prispevkih za pomoč handikapiranim in drugače prizadetim osebam na osnovi deželnega zakona 59/86. Predložijo jih lahko ustanove, institucije in združenja, ki delujejo na tem področju.
V uradih pokrajinske uprave je tudi na razpolago okrožnica z vsemi pojasnili (od 7.40 do 19. ure, od ponedeljka do petka ter od 7.40 do 14. ure ob sobotah). Interesenti lahko prejmejo vse informacije tudi po telefonu (št. 3798465, ali 3798469) vsak dan, in sicer od 10. do 13. ure.
Ciklus konferenc o napredkih v kardiologiji
Jutri, ob 10. uri, se bo v konferenčni dvorani glavne bolnišnice v Ul. Stuparich 1 začel prvi ciklus konferenc v letošnjem letu, ki jih prireja Tržaško zdravniško združenje. Predstavili bodo okroglo mizo na temo “Nedavni napredki v kardiologiji", ki jo bo vodil prof. F. Camerini. Predavati bodo dr. B. Pina-monti, dr. S. Scardi in dr. T. Morgera.
Javni pesjak spet odprt
Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so javni pesjak v Ul. Orsera ponovno odprti (bil je namreč zaprt zaradi obnovitvenih del). Za zdravniška potrdila bodo uradi v pesjaku odprti od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30, za druge službe pa od ponedeljka do sobote, od 10. do 12.30.
VČERAJ POPOLDNE / ZA LAS NI PRIŠLO DO TRAGEDIJE
Skale zasule Obalno cesto
Včeraj niso vedeli povedati, kdaj bodo cesto spet odprli - Velike težave v prometu
Avtomobilist, ki se je včeraj nek P° 13. uri peljal po Obalni cesti prc rstu, je v ogledalu svojega avtomol a opazil, kako so se za njim začele v 11 skale. Ni se ustavil in pogledal, k 86 pravzaprav dogaja, še siloviteje Pritisnil na plin in oddrvel z nevarn §a področja, nakar je po telefor sprožil alarm. Prihiteli so gasilci, po’ )a> karabinjerji ter nemudoma zapi Cesto in začeli preusmerjati promet.
Dobrih 400 metrov pred naravni Predorom, v smeri proti Trstu, se ^ainrec s pobočja udrl plaz kamenja etikih, tudi dva metra visokih skf evalile so se skoraj do' nasprotne] t	a sreča v nesreči je bila, c
, aj ni nihče privozil mimo, sicer 1,° P° njem. V prometu je razumljh Prišlo do hudih zastojev, nakar so
az.mere normalizirale. Tiste, ki : 1 namenjeni v mesto, so zaustavi e v Nabrežini in jih preusmerili | k r.i. cesti, pred semaforom v Ba ovijah so promet preusmerili prc Urlanski cesti, možno pa je bilo z Pei)ati do Brojnice in navzgor prc
Križu. Za to možnost pa se je malokdo odločil, Obalna cesta je povsem samevala. Kdaj jo bodo odprli, včeraj niso vedeli povedati. Uslužbenec Anasa, geometer Fulvio DelVOvo, je povedal, da morajo najprej odstraniti ves material in zatem ugotoviti, zakaj se je plaz usul, nakar bodo preverili, če je vsakršna nevarnost mimo. Gasilci so najprej požagali nekaj dreves, nakar so okrog 12 metrov visoko »rano« v pobočju počistili z močnimi curki vode. Pozno popoldne so pripeljali še težko mehanizacijo, s katero se so lotili skal. Delo so ob svetlobi reflektorjev nadaljevali tudi ponoči.
Marsikdo se je včeraj spraševal, če je bilo nesrečo možno predvideti in preprečiti. Da je področje nevarno, dokazuje tudi močna varnostna ograja, ki stoji nekoliko nad mestom, kjer se je usul plaz, kot tudi nižje, nekoliko na desni. Poleg tega se je lani poleti samo nekaj metrov stran že usula zemlja in nekaj kamenja. Tistega »opozorila« pa očitno ni nihče upošteval.
NOVICE
POLITIKA / NA SKUPŠČINI
SAMATORCA / OBČINSKA JAVNA DELA
Letos dva sončna in dva lunina mrka
Tržaška astronomska opazovalnica napoveduje, da bodo označevali letošnje astronomsko leto Štirje pomembni dogodki: dva sončna in dva lunina mrka ter padec kometa na planet Jupiter. Sončni mrk bo 10. maja in 3. novembra, lunin pa 25. maja in 18. novembra, medtem ko bo komet dosegel Jupitra pozno spomladi.
Hrvaški goljuf speljal rojaka na led
Tržaška policija vneto išče hrvaškega državljana Petra Memiča, ki ga je njegov rojak, 23-letni Radoslav Lukič prijavil organom javnega reda, ker naj bi ga težko ogoljufal. Lukič je prispel v Trst pred nekaj dnevi z namenom, da bi se zaposlil kot mornar pri tržaški pomorski agenciji Cosulich in se vkrcal. Ko je čakal pred vhodom v agencijo se mu je približal rojak Petar Memič in mu zagotovil, da mu bo prek lastnih zvez preskrbel delovno mesto, če mu bo plačal 1.050 nemških mark (milijon lir). Lukič, ki si je z velikim trudom prislužil denar, mu je naivno verjel in mu izročil vsoto pred vhodom v penzion Centrale. Oba sta se nato podala proti nabrežju, med potjo pa sta prestregla skupino Hrvatov. Le-ti so prepoznali Memiča in ga začeli spraševati po delovnih mestih, ki jim jih je obljubil. Goljuf se jim je spretno izmuznil in jo pobrisal. Po tem dogodku je Lukič zasumil, da je Memič brzda ogoljufal tudi njega. V pomorski agenciji je ugotovil, da je bil sum povsem upravičen: obljubljeno vkrcanje na ladjo dne 11. januarja je bilo povsem izmišljeno.
Pozor na ponarejene znamke kavbojk
Agenti tržaške policije so pred dnevi zaplenili 375 kavbojk znamke Replay, ki ga poizvaja podjetje Fashion Box, ker je bila konfekcija ponarejena, pravt ako ponarejene pa so bile zname kavbojk. Policija je zaplenila oblačila v trgovini Paradise v Ul. S. Caterina 5 in v bližnjem skladišču. Upravitelj obeh je Sergio Iaconcic, ki je bil obtožen trgovanja s proizvodi s ponarejenimi znamkami.
Massiminijev musical v Rossettijevem gledališču
»Kralj operete« Sandro Massimini bo predstavil jutri, pojutrišnjem in v nedeljo v Rossettijevem gledališču italijansko izvedbo slovite komedije-musi-cala Victor Victoria. Pri njeni izvedbi so poleg Massiminija, ki jo je tudi zrežiral, sodelovali Pier-luigi Pagano, Roberto Negri in Paolo Limiti.
V	Mieli razstava Elise Vladilo
V	gledališču Miela bo od petka 14. t.m. do 6. februarja razstava slikarke Elise Vladilo, ki jo prireja Skupine 78 v sodelovanju zadruge Bonavventura. Razstavo bodo odprli ob 18. uri. Elisa Vladilo je tržaška umetnica nove generacije, ki se v zadnjem času vse pogosteje pojavlja na krajevni in deželni ravni. Po poklicu je dekoraterka in sodeluje pri prirejanju raznih razstav.
Mattarelia gost pri KD
Gibanje Rete - Mreža predstavilo svoj manifest
Ravnatelj demokri-stjanskega glasila II Po-polo, posl. Sergio Mattarelia, se bo danes v Palači Diana udeležil skupščine z naslovom »Na poti k Ljudski stranki«. Njegov obisk v Trstu gre tolmačiti kot trdno podporo vsedržavne KD in njenega tajnika Martinazzolija prenovitvenemu procesu stranke, ki ga je v zadnjih mesecih vodila komisarka Tina Ansel-mi. Prav Anselmijeva in njena namestnica Elet-tra Dorigo bosta imeli na skupščini uvodni poročili.
Skupščina članov in simpatizerjev KD bo tudi priložnost, da se udeleženci izrečejo o novem imenu stranke.
V političnem vrvežu
teh dni gre omeniti tudi tiskovno konferenco, ki jo je včeraj priredilo gibanje Rete - Mreža. Na njej so predstavili manifest, ki naj bi ga konec tedna odobrili na vsedržavni skupščini gibanja v Riccioneju. V njem se Rete - Mreža zastavlja kot glasnik naprednega pola, življenjski element, ki naj bi povezoval različne a ne nasprotujoče si politične težnje v novi italijanski politični stvarnosti. Člana mestnega koordinacijskega odbora Laura Zuliani in Claudio Mitri sta'naglasila, da se mora v sedanjem obdobju politične negotovosti napredni pol jasno izreči in ponuditi konkretni predlog za vodenje države.
Kmalu začetek gradnje parka
Športni objekt bo gradilo podjetje Pascon
Zgoniška občina je v decembru izpeljala uradni postopek za izgradnjo športno-rekreacij-skega parka v Samatorci, ki bo tako prišla do pomembne družbene strukture. Na dražbo se je prijavilo enajst gradbenih podjetij ne samo iz tržaške, ampak tudi iz bližnjih pokrajin. Najugodnejšo ponudbo z 10,11 odstotnim znižanjem izklicne cene je predstavilo tržaško podjetje Pascon, ki si je tako zagotovilo v zakup to javno delo. Tako številčen odziv na licitacijo in sorazmerno zelo ugodna ponudba (pod tržno ceno tovrstnih storitev) sta samo še dokaz več, v kako hudo krizo je zabredel gradbeni sektor in v tem obdobju suhih krav se podjetniki v režimu konkurenčnosti pod silo razmer morajo pač zadovoljiti z nižjimi zaslužki. Podjetje Pascon bo za realizacijo del prejelo 415 milijonov lir, medtem ko je vred-
nost celotnega projekta 480 milijonov lir, ki si jih je občina Zgonik zagotovila od Sklada za Trst.
Osrednja struktura športnorekreacijskega parka v Samatorci bosta dve pokriti balinarski stezi regularnih dimenzij s tribunami za gledalce. V središču bo operativna tudi večja soba za razvijanje družbenih dejavnosti in seveda sanitarije. Zunanjost objekta bodo smotrno uredili in oblikovali park v zelenju, na ploščadi na odprtem pa se bodo lahko odvijale razne oblike rekreacije. Ko bo sklep občinskega odbora postal pol" nomočen, bo občina Zgonik s poverjenim podjetjem formalizirala podpis pogodbe za pre- : dajo del, ki bodo nato lahko takoj stekla. Predvidevajo, da bo vse nared v teku meseca dni. tako da bi morali stroji za izkop temeljev zabrneti še pred začetkom pomladi. (B)
Obsojen zaradi posesti
vojnega orožja
Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-way je včeraj obsodil zaradi sodelovanja pri posesti vojnega orožja Tržačana Alessandra Mihca, 20 mesecev ječe in 400.000 lir globe, pač pa ga je oprostil obtožbe vtihotapljenja štirih raketometalcev jugoslovanske izdelave, ki so jih našli zapuščene decembra lani blizu Vi-leša na Goriškem. Obto-ženčeveu pajdašu, Malezijcu Somasundara-mu Naiduju, 44 let, ne bodo sodili po hitrem postopku, temveč oktobra letos na kazenskem sodišču. Tožilec je za oba zahteval 2 leti in 6 mesecev ječe.
SINDIKAT / VČERAJ OKROGLA MIZA UIL
Privatizacijski postopek mora sovpadati s smotrnim načrtom o reindustrial izacij i
Pri privatizacijskih postopkih tako v notranjščini države kot pri nas na Tržaškem naj čimbolj sodelujejo tudi družbene sile s sindikati na čelu. To so naglasili med včerajšnjo okroglo mizo, ki jo je priredilo tržaško vodstvo UIL in ki so se je udeležili med drugimi konfederalni tajnik tega sindikata Giancarlo Fontanelli, predsednik krajevnega Združenja industrijcev Mauro Azzarita, sodirektor holdinga Fincantieri in tržaški župan Riccardo Illy.
Privatizacija ima uspeh samo, če se vštric z njo spelje program reindustria-lizacije, drugače z njo samo obubožamo neko območje, in to ne le v zaposleno-stnem pogledu, ampak tudi kar zadeva njegovo industrijsko tkivo, je naglasil Fontanelli. Tržaška tajnica UIL Adele Pino je soglašala in dodala, da predstavlja privatizacija edini možen izhod
iz krize, v katero so zabredli Tržaški Lloyd, škedenjska železarna in Tržaški arzenal sv. Marka, ki zaposlujejo skupaj več kot 2.000 delovnih moči.
Toda privatizacijski postopki se izvajajo prepočasi, je poudaril Azzarita, kajti prej so z njimi odlagali, zdaj pa sovpadajo s preustrojitvenimi procesi, ki v ekonomskem in socialnem pogledu veliko stanejo.
Azzarita se je zavzel za učinkovitejše socialne blažilce in za izdatnejše finansiranje podjetniških investicij, drugače ne bo mogoče rešiti kriznih podjetij, kaj šele jih ovrednotiti.
Govor je bil tudi o privatizaciji javnih storitev, vendar ne takih, ki so bistvene važnosti za prebivalstvo - potniški prevozi, oskrba z energijo itd. Sindikat predlaga v teh primerih prodajo delnic prebivalstvu.
Besede drugega
Skupina 85, ki jo sestavljajo slovenski in italijanski intelektualci in ki je v Trstu s svojim zgledom dejansko utrla pot drugačnemu pristopu do vprašanja sožitja, začenja svoje delovanje v novem letu z zanimivim srečanjem. V dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 bomo danes ob 18. urinamreč lahko prisluhnili pričevanjem o pouku slovenskega jezika in kulture v naši deželi z naslovom »Besede drugega«. Sodelovali bodo predstavnik goriškega Kinoateljeja Aleš Doktorič, predsednik špe-trske dvojezične šole Pavel Petricig in prof. Silvano Magnelli.
FILM / POBUDA ZDRUŽENJA ALPE ADRIA CINEMA
Srbi in Hrvati ter Slovenci skupaj na filmskih srečanjih AlpeJadran
Združenje Alpe Adria Cinema prireja od 19. do 23. januarja že tradicionalna filmska srečanja, ki so namenjena filmskim ustvarjalcem iz Vzhodne oziroma Srednje Evrope. Letošnje srečanje bo razdeljeno na tri skupine: v prvi bodo predvajali še neobjavljene filme iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije, Švice in Madžarske. V Videorami bo na ogled predvsem eksperimentalna produkcija, tretji del srečanja pa bo posvečen okrogli mizi na temo: Etika in informacija -med vojno in »scoopom«. Okrogle mize se bodo predvidoma udeležili novinarji, ki so neposredno sledili vojnim dogodkom na območju bivše Jugoslavije.
Med novosti letošnjega filmskega srečanja sodi tudi odločitev, da organizatorji imenujejo posebno žirijo, v kateri bodo slovenski in italijanski srednješolci. Prireditev sicer ni tekmovalnega značaja, kljub temu pa so želeli organizatorji povabiti mlade ljubitelje filma, ki bodo na podlagi lastnih ocen podelili simbolični nagradi »Trst za mir« in »Trst za novo evropsko kinematografijo«. V žiriji bosta tudi dva dijaka znanstvenega liceja France Prešeren.
Med številnimi filmi, ki jih bodo vrteli v kinodvorani Excelsior in v sinji dvorani muzeja Revoltella, bosta tudi dva slovenska, dva hrvaška filma in film, ki ga je režiral znani srbski režiser Živojin Pavlovič. Organizatorji so na včerajšnji tiskovni konferenci priznali, da so sicer imeli nekaj težav z usklajevanjem programa prav zaradi prisotnosti srbskega in hrvaških filmov. Po daljšem pogajanju pa se je vse izteklo v pravo smer, tako si bo mogoče ogledati tudi film Vrijeme za..., hrvaškega režiserja Oje Kodarja in Zlatne godine, režiserja Davorja Zmegaca. Prvi film se neposredno nanaša na vojno na Balkanu, medtem ko se drugi navezuje na “hrvaško pomlad" leta 1971 in na spremembe, do katerijh je prišlo dvajset let pozneje. Slovenija bo prisotna s filmoma Ko zaprem oči Francija Slaka in Ameriški sen Borisa Jurajševiča. Zanimiva je tudi italijanska ponudba in sicer film Suppli režiserja Vincenza Ver-decchija. Protagonist filma je klošar, ki hodi po rimskih ulicah in vsevprek psuje. Ime mu je Deodoro, v resnici pa ni navaden klošar temveč...Tržačan, (mi)
Z včerajšnje predstavitve filmskih srečanj (F. KROMA)
GLEDALIŠKI KROŽEK
Igra zamenjav v Marijinem domu
V soboto 15. in v nedeljo, 16. januarja bodo člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba pod okriljem Radijskega odra ponovno nastopili v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z mladinsko veseloigro z naslovom Igra zamenjav ali Skupaj je lepše. Mladi se s tem delom aktivno vključujejo v proslavljanje mednarodnega leta družine, saj ima igra, M je sicer zasnovana na veselih domislicah, smehu in petju, tudi zelo resno osnovno sporočilo, ki je razvidno že iz njenega drugega naslova. Ge je »skupaj lepše«, naj bi se pač tako otroci kot starši potrudili, da družina ne razpade.
Besedilo je po Kast-nerjevi literarni predlo-
gi za oder priredila Lučka Susič, ki je tekst svobodno predelala ter ga z verzi popestrila. V igri nastopa devetnajst mladih igralcev, med katerimi izstopajo po zahtevnosti vlog Ivana in Martina Sole v vlogi dvojčic, Manica Maver kot mama, Mitja Peta-ros kot oče, Sara Balde kot Rezka, Alenka Stoka kot očetova tajnica ter Tomaž Susič kot povezovalec. Živahno in zabavno predstavo je popestril še Stefan Bembi s songi, ki jih je tudi sam uglasbil. Za scene pa je poskrbela Jasna Merku.
Igra, namenjena mladim in starejšim, bo na sporedu 15. januarja ob 19. uri, ponovitev pa v nedeljo ob 16.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. (J.C.)
TRST
Četrtek, 13. januarja 1994
ŠOLSTVO / DANES OBČNI ZBOR NA OPČINAH
ŠOLSTVO / DOPIS
»V dveh letih porast članov Sindikata slovenske šole«
Pogovor z drugim tojnikom sindikata Pavlom Čokom
SNALS in naši šolniki
Pojasnilo pokrajinskega tajnika avtonomnega sindikata
Marjan Kemperle
Slovenski Solniki se bo-^j° danes v Prosvetnem domu na Opčinah zbrali na 35 občnem zboru Sindikata slovenske šole. red skupščino smo se o delovanju sindikata v zadnji mandatni dobi pogovorili z drugim tajnikom Havlom Čokom.
Katerim vprašanjem je vodstvo Sindikata slovenske Sole posvetilo največjo Pozornost v zadnjem letu?
»Najvažnejše je bilo de-O’ ki smo ga opravili, da i sindikat vključili v nove sindikalne razmere, ki so nastale po spremembi splošnih sindikalnih odnosov na državni ravni, oziroma po podpisu nove delovne pogodbe julija lani.«
be?
Kakšne so te spremem-
»Sanacijski zakon je precej omejil možnosti delovanja. Sindikati si sedaj na vsedržavni ravni ne zastavljajo več tistih ciljev, ki so si jih zastavljali pred leti, da bi nekaj dosegli. V sedanji situaciji je pomembno, da se breme kri-
■Porazdeli na kolikor toliko sprejemljiv in pravičen način med vse subjekte.«
Bi lahko ponazoril s primerom, da bi bila vsa zadeva malce jasnejša?
»Mi smo bili na vsedržavni ravni vedno zelo malo zastopani. Imamo si-cer predstavnika v Vsedržavnem šolskem svetu, nimamo pa vsedržavnega sindikalnega urada, da bi 7“ stalno prisotni na mini-S z}?1 m s tem učinkovito Pazih na zaščito naših pravic. Prisotnost na vsedržavni ravni pa je postala nujno potrebna v sedanjem trenutku, ko prihaja do reorganizacije italijanskega šol-s a in do nove porazdelit-ye umejenih sredstev za šo-e' Skušali smo zato dobiti ^govornike, ki so nam bli-^ ni priznavajo naše pra-
»Izkazalo se samo zvezni si izhaja iz dejs nomni sindi
s°v, ne pa manjšinske s<
ciie šolske i
lišče kot mi, i
avtonomni s Prli tezo šol krčenju slov ftva glede n Jakov. Tudi v državnem šc so se predsl
nim ”pri\
Smo
fa primer tečaja za uc Ustregli saj
naključje
koli naš primer. Tako je bilo ob vprašanju 12 mest za nove poklicne profile, ko nam jih je ob brezbrižnosti avtonomnih sindikatov uspelo obdržati samo šešt; tako je bilo ob blokiranju letnih štipendij za izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji in nazadnje tudi ob preklicu učiteljskega sindikata.«
Kako pa si razlagate dejstvo, da se je lep del predvsem slovenskih učiteljic vpisalo v avtonomni sindikat SAM?
»Iz tistega, kar sem prebral na Primorskem dnevniku, je razvidno, da so se učiteljice vpisale v sindikat SAM pred nekaj leti. Takrat so bile moči, ki jih je imel Sindikat slovenske šole nameščene za sindikalno delo, dokaj šibke. Zato so se nekateri posamezniki obrnili na večinske sindikate. Sedaj pa ne obstaja več nobena razlika v kakovosti pomoči, ki jo nudi Sindikat slovenske šole v primerjavi z uslugami drugih sindikatov. Rekel bi celo, da prejemamo mi prav na podlagi ve-" zi, ki smo jih stkali na vsedržavnem nivoju, prej informacije kot drugi sindikati, ki delujejo le na krajevni ravni.«
Večkrat je bilo slišati mnenje slovenskih šolnikov, da sindikalistov Sindikata slovenske šole ne dobiš, ko jih potrebuješ. So ti pomisleki upravičeni, ali ne?
»Obstaja umik, ob uradnem umiku so člani, ki so za to zadolženi, vedno prisotni. Umik je bil večkrat spremenjen. V korist članov smo uvedli tudi popoldanski in nato še večerni umik.«
Koliko ur tedensko so sindikalisti na razpolago članom?
»Trenutno pet ur in pol, kar je mogoče celo več kot pri večini italijanskih sindikatih.«
Koliko oseb deluje v okvira sindikatu?
»V tem trenutku smo v zelo ugodni poziciji. Dve osebi sta oproščeni pouka za sindikalno delovanje: ena za celo leto, draga za tri četrt leta. Poleg tega je ena oseba nameščena v sindikalni komisiji na šolskem skrbništvu, ki se ukvarja s pregledi vseh aktov o vključevanju na delovna mesta.«
S katerimi problemi, ki se neposredno tičejo šolnikov, se je Sindikat slovenske šole ukvarjal v zadnjem letu?
»Ukvarjali smo se z imenovanji na delovna mesta, z interpretacijami lestvic, s specifičnimi razmerami na posameznih šolah, urejevanjem dokumentov, ki jih šolniki potrebujejo. Letos je bilo manj prisotno pokojninsko vprašanje.«
Kakšen je po vašem mnenju odnos med članstvom in vodstvom sindikata?
Dingi tajnik Sindikata slovenske šole Pavel Čok (f. KROMA)
»Skušali smo doseči, in mislim, da smo tudi dosegli določeno spremembo v odnosu do članov sindikata: prepričani smo, da mora dobiti član, ki se obme na sindikat, ne le odgovor na zastavljeno vprašanje, pač pa tudi razlago. Sam se mora zavedati, da je nastop sindikalnega predstavnika korekten. Sindikalist ni odvetnik, ki vedno zastopa svojega klienta, pač pa mora tudi naučiti sogovornika, da spozna svoje pravice. V tem duhu stopamo v stik z našimi člani., in kaže, da so naši člani zelo dobro sprejeli tak odnos, sicer se ne bi njihovo število v zadnjih dveh letih toliko zvečalo.«
Koliko?
»Uradni podatki so sledeči: v začetku leta 1992 je imelo odtegljaj na plačah 84 šolnikov, sedaj - izračun je izpred dveh me-
secev - podpira sindikat z odtegljajem na plači 249 slovenskih šolnikov.«
Koliko pa je vseh slovenskih šolnikov na Tržaškem?
»Na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah je v staležu skupno 379 šolnikov. K tem je treba prišteti nekaj suplentov, ki pa jih je vsako leto manj, ter vzgojiteljice v državnih in občinskih otroških vrtcih. Na splošno lahko rečem, da je večina slovenskih šolnikov prisotna v Sindikatu slovenske šole.«
Na Tržaškem vodita sindikat dva tajnika: prvi tajnik in drugi tajnik. Zakaj takšna odločitev?
»Prav pred nekaj dnevi smo razpravljali o tem z našimi nadzorniki. Dva tajnika naj bi bila kot na nekaterih tekmah dva sodnika: postavljena sta zato, da lažje opravljata
svoje delo, sodelujeta in si porazdelita naloge.«
Je mar prišlo kdaj do nesoglasij med tajnikoma?
»Da, seveda, tako kot se to dogaja tudi na tekmah z dvema sodnikoma, ko eden vidi eno, drugi pa drugo. Takrat se da preprosto žogo na sredo. Večkrat pride do nesoglasij iz karakterialnih razlogov, a ko gre za odločanje o bistvenih problemih, so odloki sindikata izglasovani z veliko večino.«
Kaj bi morali storiti, da bi se delo v Sindikatu slovenske šole še izboljšalo?
»Sedaj se zastavlja vprašanje, ali bomo sploh sposobni obdržati to, kar imamo danes. S krčenjem sindikalnega osebja, ki ga predvideva finančni zakon, Sindikat slovenske šole tvega, da bo "izgubil" sindikalista, oproščenega pouka. Ce se bo to dogodilo, bomo prisiljeni spremeniti način in metode našega dela. Vsekakor si bomo prizadevali za zvišanje produktivnosti našega dela. Upamo, da nam bo to uspelo, saj imamo še nekoliko "rezerve". Doslej je bil namreč del naše dejavnosti namenjen delu, ki ni bilo opravljeno prej, na primer urejevanju članstva. Sedaj bi se morali aktivneje lotiti splošnih sindikalnih vprašanj.«
Pred leti je veljalo, da ima Sindikat slovenske šole poleg sindikalne tudi politično vlogo. Je ta ugotovitev še vedno aktualna?
»Vsekakor. To pa zaradi spreminjanja šolskega sistema in uvedbe šolske avtonomije. Zato je še posebno važno, da smo v tem trenutku prisotni, da smo soudeleženi v tem procesu.«
Torkov članek o slovenskih šolnikih, ki so vpisani v italijanske sindikate, je očitno vzbudil pozornost ne le v vrstah slovenskih šolnikov, pač pa tudi med italijanskimi sindikalnimi predstavniki. Včeraj je pokrajinski tajnik avtonomnega sindikata SNALS Giuseppe Ughi naslovil na naš dnevnik dopis, v katerem se je zahvalil za pozornost, ki smo jo namenili temu vprašanju in njegovemu sindikatu, obenem pa je za popolnejšo informacijo dodal nekaj podatkov, ki nam jih odgovorni za osnovne šole in otroške vrtce pri sindikatu SNALS Bossi ni posredoval. U-ghi je bil namreč tistega dne zadržan (udeležil se je seminarja za šolnike italijanskih šol v Istri in na reki, ki se je začel v ponedeljek v Gradežu), zato je želel naknadno pojasniti sledeče:
»V sindikat SNALS ni vpisanih le 25 šolnikov s šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem, pač pa:
25 vzgojiteljic in učiteljic;
40 profesorjev nižjih in višjih srednjih šol;
10 članov upravnega, tehničnega in pomožnega osebja;
Torej skupno 75 članov. «
S tem lahko trdimo, dodaja pokrajinski tajnik avtonomnega sindikata, da je SNALS najbolj razširjeni sindikat šolskega osebja na Tržaškem po Sindikatu slovenske šole. Sam Ughi torej ugo-
tavlja, da je naš sindikat najbolj prisoten med tržaškimi šolniki.
Po mnenju pokrajinskega tajnika SNALS gre vzroke za vpis v ta avtonomni sindikat iskati »prvenstveno v njegovi nestrankarski in apolitični naravi in v prizadevanjih za kulturno zaščito manjšine v spoštovanju uveljavljene tradicije in zgodovinskih korenin teh krajev.«.
Ughi je nadalje prepričan, da se elani vpisujejo v sindikat SNALS predvsem zato, »ker so seznanjeni z našimi prizadevanji sindikata za pluralistično družbo in za šolo, ki naj bi gradila univerzalnega človeka. Samo na ta način se bomo lahko izognili nesporazumom, nestrpnosti, rasističnim konfliktom in pripomogli k ustvarjanju prijateljstva, miru, solidarnosti in skupne blaginje.«
Nazadnje pokrajinski tajnik SNALS omenja po njegovem neizpodbitno dejstvo, da se šolniki vpisujejo in odločajo za ta sindikat zaradi pomoči in skrbi, ki jo posveča članom. Sindikalna oskrba je po njegovem mnenju prvovrstna po kakovosti in vljudnosti: »Nihče ne pogojuje naših prizadevanj za obrambo šole in šolnikov; tudi zato ne, ker ne dovolimo, da bi nas kdo pogojeval,« zaključuje svoj pojasnjujoč dopis pokrajinski tajnik italijanskega avtonomnega sindikata SNALS prof. Giuseppe Ughi.
BORŠT / SKD SLOVENEC
Kulturna prireditev v spomin na štiri padle padle partizane
V ponedeljek je bila v Borštu komemoracija štirih padlih partizanov, ki so umrli v spopadu s sovražnikom, do katerega je prišlo v bunkerju prav sredi vasi in po nekajdnevnem divjanju fašistov po slovenskih domovih. Kulturni del prireditve so s prisrčnimi recitacijami odigrali učenci osnovne šole v Borštu (na sliki - Foto Križ-mančič/KROMA), ki so na kratko obnovili tragični dogodek in povedali nekaj misli o miru in o neodtujljivi pravici otrok, da živijo in rastejo v omikanem in pravičnem svetu. Nastopila sta tudi gledališki igralec Stane Raztresen, ki je recitiral nekaj borbenih pesmi Kajuha, Kosovela in Bora ter mešani pevski zbor “Slovenec -Slavec", priložnostni govor pa je imel predsednik domačega društva Emil Petaros. Od prisotnih gostov so prireditelje pozdravili predsednik ZSKD za Tržaško Boris Pangerc, predsednik tržaške VZPI-ANPI Dušan Košuta in podžupan dolinske Občine Aldo Stefančič. Program je povezovala Ivana Mahnič.
1 Q	Četrtek, 13. januarja 1994			
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predavanje
KOREJA: RIŽEVA POLJA, BUDISTIČNI TEMPLJI IN GOSTOLJUBJE
Svoja doživetja bo v sliki in besedi posredovala Katja Kjuder
Predavanje bo danes, 13. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
OBČINA MONRUPINO REPENTABOR (TRST)
OBVESTILO O DRAŽBI
Se razglaša, da je občinska uprava sklicala dražbo po postopku 1. člena, črka a), zakona 02. 02. 1973 št. 14, za dobavo 2 osebnih računalnikov povezanih v medsebojno mrežo, 3 tiskalnikov, 1 odčital-ca (scanner) ter uporabnih programov za navedeno opremo.
Zainteresirana podjetja v roku 15 dni od dneva objave tega obvestila lahko predstavijo občinskemu tajništvu prošnjo na kolkovanem papirju, v kateri prosijo za povabilo na dražbo. Prošnja mora prispeti po pošti s priporočenim dopisom.
Monrupino - Repentabor, dne 03. 01.1994
ZUPAN
Alessio Križman
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
13.	januarja 1994 VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 8.13 in zatone ob 18.47.
Jutri, PETEK,
14.	januarja 1994
ODON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jana Croselli, Alan Albanese, Sara Bertolotti, Federica Trapani.
UMRLI SO: 75-letni Guido Millo, 77-letna Angelina Gangi, 96-letni Fi-lippo Nodari, 81-letna Maria Razem, 97-letna Vitto-ria Zottar, 83-letni Marcel-lo Grahor, 76-letni Matteo Cossini, 78-letna Maria La-bignan, 84-letna Iride Ric-ci, 85-letna Gioconda Ge-rin.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 9., do nedelje, 16. januarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri:
17.00,	19.30, 22.00 »Carli-to’s Way«, i. Al Pacino.
ENCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edvvards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale .
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II banchetto di nozze«, r. Ang Lee.
NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda.
NAZIONALE 2 - 16.30,
19.00,	21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The In-nocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fan-tozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio.
GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. VValt Disney.
MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Gosi lontano, cosi vicino«, r. Wim VVenders, i. Peter Falk, Nastassia Kinski, VVillem Dafoe.
EDEN - 15.30 - 22.00 »A buchi pieni« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00	22:10»Anni novanta - Parte II«, i. Massimo Bol-di, Christian De Sica, An-drea Roncato.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Addio, mia concubina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li.
LUMIERE -	16.30,
18.20, 20.10, 22.15 »Dave, presidente per un giorno«, i. Kevin Kline, Sigourney Weawer.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Donne e cavalli«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
SD PRIMORJE in ZADRUGA KULTURNI DOM
P. K. vabita v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom - Prosek na GLASBENI ZABAVNI VEČER. Sode-lujejo: Mix orkester -Tržaški narodni ansambel, sopranistke Edith Kocjan, Marta Fabris, Cristina Besednjak, tenorist Mario Simič, klepet Vanke in Tonce.
SPDT TRST vabi elane in prijatelje na predavanje KOREJA: RIŽEVA POLJA, BUDISTIČNI TEMPLJI IN GOSTOLJUBJE. Svoja doživetja bo v sliki in besedi posredovala Katja Kjuder danes, 13. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
RADIJSKI ODER in SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na uprizoritev mladinskega odrskega dela z naslovom IGRA ZAMENJAV ALI SKUPAJ JE LEPŠE, ki bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) v soboto, 15. januarja, ob 19. uri in v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri. Izvajajo elani gledališkega krožka SKK, režija Lučka Susič.
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - vabi mlade in odrasle v soboto,
15.	januarja, ob 20. uri v društveno dvorano na predstavitev spevoigre SNEGULJČICA, besedilo in režija Boža Hrvatič, v izvedbi Mladinske skupine SKD Primorec iz Trebe.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V soboto, 15. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah izredni koncert za dve violini in klavir. Nastopajo ČRTOMIR SISKO-
VIC - 1. violina, VERA BELIC - 2. violina, VLADIMIR MLINARIC - klavir. Na sporedu: Reger, First, Martinu, Bartok, Milhaud, Šostakovič.
SKLAD MITJA CUK vabi na spevoigro SNEGULJČICA, tekst in režija Boža Hrvatic, izvedba Mladinska skupina SKD Primorec - Trebče, v nedeljo,
16.	januarja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
TRADICIONALNA RAZSTAVA številnih božičnih motivov in jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini se nadaljuje do 16. januarja vsak dan od 15.00 do 18.30. Izdelki so delo mladine in priznanih izvedencev.
V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI.
OBVESTIIA
OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja v nedeljo,
16.	januarja, ob 17. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu srečanje starejših občanov ob priliki začetka novega leta. Na programu je kul-turno-zabavni del ter družabno srečanje. Prisrčno vabljeni prav vsi starejši občani.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ bo imel PRVO VAJO V TEM LETU jutri, 14. januarja, ob 20.30 v Bazovici v Partizanskem domu. Vaja je namenjena samo pevcem.
SEMINAR ZA RETORIKO za vse, ki javno nastopajo in se želijo naučiti gladkega in jasnega izražanja, osvojiti tehniko sproščenega in učinkovitega sporočanja bo v dneh
20.,	21. in 22. ter 28. in 29. januarja 1994 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Prijave'sprejemamo v uradu ZSKD še jutri, 14. januarja 1994, (tudi telefonsko: 040 / 635626).
KK ADRIA sporoča, da se je 10. januarja zaCela REKREACIJSKA TELOVADBA na Melari s sledečim urnikom: ponedeljek 20.00 - 21.30, četrtek 20.30 - 21.30. Vabljeni vsi elani in prijatelji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
17.	t.m., ob 20.30 na srečanje z Rafkom Dolharjem, avtorjem knjige »Stezice«, ki je pravkar izšla pri Mladiki . Knjigo bo predstavila prof. Zora Tavčar. Istočasno bodo odprli razstavo fotografij, ki jih je posnel avtor.
ANPI-VZPI priredi DRUŽABNO KOSILO v soboto, 15. januarja, ob 13. uri v restavraciji Desco (bivši Dispral) v Ul. Mor-purgo 9 pri Domju. Naročila sprejemajo sekcije in na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 661088, še danes, 13. januarja.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI bo v soboto, 15. t. m., ob 15.30 v kinodvorani v Bazovici. Na dnevnem redu bo nadaljevanje splošne razprave, obnovitev strankinih pokrajinskih organov in izvolitev delegatov za deželni kongres.
S ČESTITKE
Robi in Kristina, Čestitamo vama za prijetno presenečenje - MATJAŽA. Tetice Martina, Elena in Sandra.
MALI OGLASI
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
V ZGONIKU na št. 71 je odprl osmico Mario Milič.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak v BrišCah pri Križu.
FARMA KRALJIC - Pre-beneg 99 - prodaja kokoši po 3.000 lir. Ima na razpolago tudi gobe.
OBUTVE ALENKA -
Prosek 111 - nudi izredne popuste na vseh zimskih artiklih.
PRODAM mizarski Sank (banco). Telefonirati ob uri kosila na St. 040 390601.
PRODAM	novo
opremljeno hišo v Barbari-gi (52 kv. m stanovanjske površine, 18 kv. m kleti in velik vrt). Tel. 0038661 446414 po 19. uri.
PRODAM motor honda africa twin 750, letnik 92, Crno-rdeCe barve, v odličnem stanju. Tel. na št. 040 228333.
IMPORT-EXPORT zaposli takoj dinamičnega fanta z delovnimi izkušnjami v trgovskem sektorju, pripravljen tudi potovati. Tel. na St. 040 763620 v uradnih urah.
19-LETNA, diplomirana na Znanstvenem liceju France Prešeren, išče katerokoli stalno ali začasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. 214440 -Katja.
DIPLOMIRANA nudim lekcije ali konverzacijo iz angleščine. Tel. od 19. do 21. ure na St. 761684.
INSTRUKCIJE iz matematike, fizike, elektronike, el. meritev in informatike nudim. Tel. na St. 00386-66-34-428, inž. M. KorenC.
IZGUBIL sem zapestno uro znamke seiko crono-graph 8. t. m. med 13.00 in
13.30	na cesti med gostilnama Pri Andreju in Peric v Doberdobu. Poštenega najditelja nagradim. Tel. na št. 0481 78144.
IZGUBIL se je psiček v noči med 24. in 25. decembrom v DevinSčini - Proseku pasme spinone, dolge dlake svetlorjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na št. 229234 ali 225191.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297.
PRISPEVKI
V	spomin na Dano Luxa vd. Rupel daruje Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Dano Rupel daruje hci Nives z družino 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Janeza Grudna daruje Lina Kenda 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	počastitev spomina Rožke Živec vd. Miklavec daruje Isa Arban
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Virkota Antončiča darujeta Andrej in Vlasta Nabergoj
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Fani Bukavec-Sardoč darujeta Marija in Anita Furlan
25.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago sestro Rozalijo Gerlanc daruje brat Mario 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Hermana SulCiCa darujejo Franc, Drago, Paolo, Walter, Darjo, Davo, Edo, Filippo, Claudio, Vojko 100.000 za SD Vesna.
t
Zapustil nas je naš dragi brat in stric
Danilo Coretti
Pogreb bo v soboto, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestra Valerija in nečaka Dinora in Dario z družinama.
Ricmanje, 13.1.1994
VRH / USPEH GOSTILNE DEVETAK
Srečanje enologov v slovenski gostilni
Člani Goriškega enološkega kluba laskavo ocenili ponudbo značilnih kraških jedi in vin
Gabriella in Uštili Devetak med predstavnikoma Goriškega enološkega kluba nd nedavnem delovno-družabnem večeru v njuni gostilni na Vrhu
Tradicionalna kraška kuhinja je izredno zanimiva za vse ljudi, ki prihajajo v naše kraje, ker izhaja iz naše tradicije. Tega se zavedajo tudi pri Goriškem eno-loškem klubu, ki je pred dnevi priredil v gostilni Devetak na Vrhu srečanje za svoje člane in člane združenja Arci-gola Slovvfood. Vsekakor je bilo srečanje priznanje za upravitelja znane slovenske gostilne na Vrhu, za Gabriello in Ušfilija Devetaka, ki ju gotovo ni treba posebej predstavljati našim bralcem, saj sta z marljivim delom in skrbno pripravo jedi zaslovela daleč naokrog.
Člani enološkega kluba so v poročilu o večeru zapisali, da sta Gabriella in Uštili pripravila stare kraške kmečke jedi na imeniten način, kakor so jih nekoč pripravljali naši predniki. Navajajo še dejstvo, da je Devetakovim uspelo ohraniti tradicijo stare kmečke kraške kuhinje in jo na bogato obloženi mizi še oplemenititi s tipičnimi kraškimi vini. Z zadovoljstvom so člani Goriškega enološkega kluba na delovnem srečanju na Vrhu pojedli znane kraške bleke, šelinko, razne paštete, kraške salame, se posladkali s palačinkami in štruklji in na koncu popili še kozarček travarice.
PROSVETNO DRUŠTVO ”STANDREZ“ Dramski odsek
Georges Feydeau
ODLIKOVANJE
Komedija v treh delih Prvič v slovenščini Rezija: Emil Aberšek
PREMIERA v soboto, 15. januarja 1994, ob 20.30 v župnjiski dvorani ”A. Gregorčič" v Standrežu.
Ponovitev bo v nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri.
KINO
GORICA
VITTORIA Gorica ki-nema: 20.45 »Condanna-to a nozze«. Rež. G. Pic-cioni, i. Sergio Rubini in Margherita Buy. Jutri: 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Aladdin«. Prod. VValt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.00-18.30-20.10-22.00 »II figlio della Pantera Rosa«. Igra Roberto Benigni.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto.
E KONCERTI
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU - jutri ob 20.30 v okviru abonmajske sezone koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut, solista Lui-sa Castellani (sopran) in Sergej Krilov (violina). Spored: Chrales Edward Ives - “The Unansvered Question”, Philip Glass -Koncert za violino in orkester, Hen-ryk Gorecki - Sinfonija št. 3, op. 36. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure.
SCGV EMIL KOMEL in GLASBENA MATICA -
koncertna sezona 1993 /94 - SIJAVUS GADZIJEV, Klavir v dunajski klasiki. Koncert bo v Katoliškiem domu v torek, 18. januarja 1994, ob 20.30. Na sporedu:	Mozart, Haydn,
Beethoven. Vstopnina 10.000 lir. Dijaki imajo vstop prost.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - GORICA
vabi na
POPOTOVANJE OD BOLIVIJE DO ČILA
z novinarjem in planincem Lojzetom Abramom
Na diapozitivih bo prikazal vzpon na nekaj andskih vrhov, kulturnozgodovinske spomenike in utrip južnoameriških mest.
Danes, 13. januarja, ob 20. uri v predavalnici knjižnice Damir Feigel v Križni ulici - Ul. Della Croce 3.
M PRIREDITVE
KNJIŽNICA F. BEVKA
v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brig. 25) vabi danes ob 19. uri na predstavitev dela Marije Stanovnik Pozdravljeno trpljenje (poezija konteksta I.) in Na tleh leže slovenstva stebri stari (poezija konteksta H.J. V vsebino dela in v pogovor z avtorico bo uvedel prof. Janez Dolenc.
NA GRADU KROM; BERK bo jutri ob 18. uri predstavitev serije poštnih znamk “Znamenite osebnosti”. Sodelujejo prof-Zoltan Jan, prof. Janez Dolenc, predstavniki skupine Novi Kolektivizem in Fantovski oktet in Dornberka.
; I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8.30 Maria Marassi vd. Ratti iz splošne bolnišnice v Ovi-glio (Alessandria), ob 9.30 Giuseppe Marinis iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Antona na glav; no pokopališče, ob 11. un Francesco Čeme iz Lonata (Brescia) v mrliško vežo bolnišnice Janeza od Boga in v Standrež, ob 11-3° Armando Pascoli iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.45 Alessandro Zanutto iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro in ob 13.15 Maria Marega por-Mian iz splošne bolnišnice v Moš.
Odborniku Danilu Blažonu in družini izreka iskreno sožalje ob izgubi vnuka Franka Černeta športno društvo Juventina
PRIPRAVE NA VOLITVE
DEŽELA / NOVA UPRAVA
NOVICE
Spet nevarno poigravanje z nacionalizmom
V ospredje morajo programi
Marko Marinčič
Temperatura na go-riskem političnem prizorišču se ogreva v pričakovanju občinskih volitev. Datum Se ni znan, četudi prevladujejo domneve o drugi polovici maja, kljub temu pa so že v teku veliki manevri za oblikovanje koabcij. Napredne sredinsko-levicarske sile, ki jih je močno opekla izkušnja na pokrajinskih volitvah, so v tem pogledu v določeni, vsaj Časovni prednosti. Transverzalno zavezništvo Se isce županskega kandidata, je pa že izpopolnilo programe in utrdilo zavezništvo med silami ©SL, Per Gorizia, SSk in drugi), ki ga sestavljajo. Prizadevajo si, da bi zajeli še druge do tega zavezništva mlačne sile levice, zlasti zelene.
Drugače je z zmemo-desničarskim blokom, kjer se šele v zadnjih tednih vrstijo mrzlični poskusi, da bi se njegove precej različne “duše” zbrale pod isto streho. Paleta je tu dokaj pestra. Na skrajni desni najdemo misovce, ki si skušajo z etiketo Nacionalnega zavezništva dati malce spodobnejši videz. Nekje v njihovi bližini se premika (nekdanji?) socialdemokrat Žiberna, ki skuša biti ob podpori bivšega župana Scarana in drugih nacionalističnih sil pobudnik povezovanja na desni.
Ti poskusi se prepletajo z drugimi, bolj sredinsko usmerjenimi, ki se skušajo izogniti prevelikemu prevešanju na
desno. Tu najdemo Severno ligo (ki pa s svojim “zgodovinarjem” Marcom Pirino škili tudi skrajni desnici), dele razpadajoče KD in sredinskih strančic ter se-gnijevce in berlusco-nijevce, ki se sicer šele pojavljajo na krajevni politični sceni. Se velika neznanka pa je Ljudska stranka (naslednica KD), ki niha med napredno usmeritvijo po tržaškem modelu ali povezovanju z zmerno desničarskimi silami.
Stanje je še v polnem razvoju, vrstijo se ožja in širša srečanja (tako bo tudi jutri ob 18. uri na sedežu UGG na pobudo nekaterih starih glasnikov goriškega nacionalizma). Zaskrbljujoče je pri tem, da skušajo v pomanjkanju skupnih imenovalcev glede upravnih programov, mnoge med temi silami ponovno zaigrati na obrabljene karte antikomunizma in protislo-venstva. Prva je že skoraj patetična, druga nekoliko manj, saj pristranska propaganda in izkrivljanje dejstvev, kakršnega zasledimo v teh dneh v nekaterih izjavah že omenjenega Žiberne in drugih njemu podobnih, še vedno zavajajo del javnega mnenja.
Upati je, da bo javnost dovolj zrela in da bo politična konfrontacija v naslednjih mesecih temeljila predvsem na stvarnih programih, ne pa na oživljanju starih umetnih strahov.
Goriška bo imela dva odbornika
To sta Michele Degrassi (DSL) iz Štarancana in neodvisni (prej Liga) Mauro Larise iz Gorice
Z oblikovanjem nove napredno usmerjene koalicijske uprave na deželi bo Goriška povečala svojo prisotnost in vpliv v deželni vladi, samo mesto Gorica pa bo spet dobilo deželnega odbornika, ki ga je s prejšnjim odborom Severne lige izgubilo prvič po dolgih letih. Med novimi deželnimi odborniki sta namreč dva predstavnika iz naše pokrajine, Michele Degrassi iz Štarancana, izvoljen na listi DSL in Goričan Mauro Larise, izvoljen na Listi Severne lige, ki pa je kmalu prišel v navzkriž z vodstvom tega gibanja in prestopil v mešano skupino. Degrassi je publicist, star 27 let, diplomiral je iz političnih ved, ima
Mauro Larise
pa že precej izkušenj tudi kot Zupan v Staranca-nu. Larise je star 40 let, po poklicu je trgovec. Čeprav je v politiki novinec, je na junijskih volitvah dosegel velik osebni uspeh in prehitel vse krajevne veljake Lige, ki
Michele Degrassi
so mu tudi zaradi tega močno zamerili. Porazdelitev resorjev v odboru še ni uradna, zanesljivo pa naj bi Degrassi dobil vplivno odborništvo za finance, Larise pa naj bi postal odbornik za trgovino in obrt.
SOVODNJE / PO SPEVOIGRI SE DRUGE PRIREDITVE
Kratka a intenzivna sezona
Konec marca bodo začeli delno prenavljati Kulturni dom
V Kulturnem domu v SovocLnjah je prejšnjo nedeljo na povabilo domačega kulturnega društva gostovala mladinska skupina SKD Primorec iz Trebč. Številnemu občinstvu, med katerim je bilo še posebej veliko navdušenih otrok, je gostujoča skupina v obliki spevoigre prikazala priljubljeno in znano pravljico Sneguljčica. Za tekst in režijo je poskrbela Boža Hrvatič, nastopilo pa je kar devetnajst otrok in mladincev, ki so svojo vlogo res lepo izpeljali v veliko veselje prisotnih.
Kulturno društvo Sovodnje je želelo s to predstavo na prijeten način voščiti srečno novo leto vsem članom in prijateljem, kar je po zaslugi mladih Trebencev popolnoma uspelo.
Kulturno društvo Sovodnje je s tem gostovanjem uspešno začelo leto
1994, čeprav se bo društvena kulturna sezona letos zaključila že marca. Takrat bodo namreč morali zaradi nujnih del na električni napeljavi zapreti Kulturni dom, kar bo seveda nekoliko prizadelo kulturno življenje v vasi. Upajmo le, da se dela ne bodo vlekla preveč na dolgo in da se bo jeseni sezona lahko redno začela.
Do predvidenega zaprtja doma, konec marca, pa se bo v njem zvrstilo še nekaj prireditev. Zadnjo nedeljo v januarju bo enajsta revija Sovodenjska poje, v februarju načrtujejo Prešernovo proslavo, v glavnih obrisih pa je že definiran tudi program družabnosti ob dnevu žena. Zadnja prireditev pa bo verjetno v sodelovanju z domačo osnovno šolo, s katero društvo že nekaj časa plodno sodeluje. (AF)
Doberdob: v soboto slovesnost ob 50-ietnici pokola partizanov
Na območju doberdobske občine se bodo tudi letos odvijale slovesnosti ob 50. obletnici pomembnih, tudi tragičnih dogodkov, ki so se odvijali med drugo svetovno vojno. Gre za spored slovesnosti, dogovorjen med občinsko upravo in združenjem VZPI -ANPI. Prva letošnja spominska slovesnost bo v soboto, 15. t.m., ob 16. uri, ko se bodo pred obeležjem na Jelenovi hiši poklonih spominu sedmih mučenih in pobitih občanov. Ob tej priložnosti se bodo s šopkom cvetja poklonih tudi spominu neznanega partizana, ki ima spominsko obeležje za cerkvijo, in spominu domačina Jožefa Jarca (Ljubsevega), ki je padel 18. aprila 1944.
Spet Gorica kinema
Nocoj bo v okviru filmskega niza Gorica kinema v kinodvorani Vittoria na Travniku prva letošnja filmska predstava po novoletnem premoru. Ob 20.45 bo na sporedu film “Condannato a nozze” režiserja Giuseppeja Piccionija. V filmu igrata Ser-gio Rubini in Margherita Buy ter Valerija Bruni v stranski vlogi. Naslednji četrtek, 20. januarja, bo v okviru istega cikla znani film “Hoffa Santo o Mafio-so” ameriškega igralca in režiserja Dannya de Vita, ki je glavno vlogo prepotentnega sindikalista, za katerim je nenadoma izginila vsaka sled, zaupal Jacku Nicholsonu.
Javna skupščina v Revmi
V	osnovni šoh v Pevmi bo nocoj ob 20.30 izredna skupščina krajanov, ki jo sklicuje rajonski svet. Na skupščino so povabili tudi načelnika občinskega tehničnega urada inž. Ignazia Spanoja. Govor bo o usodi pevmskega župnišča, ki so ga upravitelji svojčas obljubili vaški skupnosti za sedež rajonskega sveta, sedaj pa je na spisku občinskih poslopij, ki naj bi prišla v poštev za prodajo.
25 let Števerjanskega vestnika
Drevi bo ob 20.30 v Sedejevem domu v Steverjanu slovesnost ob 25. letnici izhajanja Števerjanskega vestnika. Na slovesnosti bodo tudi predstavili novo številko društvenega glasila Steverjanski vestnik, ki je začelo izhajati pred 25. leti: prva številka glasila je namreč izšla 12. januarja 1969. leta.
Pri Vrhu gorel avtobus APT
Včeraj zjutraj je prišlo do neljube dogodivščine, ko se je vozniku avtobusa APT, ki pripelje ob 7.30 na Vrh, vnel pred vasjo motor avtobusa. Voznik je takoj z ročnim gasilnim aparatom začel gasiti dizelski motor, ki se je najbrž vnel zato, ker je nekje puščalo gorivo. Na pomoč so mu priskočili še karabinjerji, zatem še gasilci iz Gorice, ki so požar hitro pogasili. K sreči se je ognja v motorju praznega avtobusa voznik takoj zavedel in s takojšnjim posegom preprečil hujšo škodo.
Danes v Štandrežu pogreb Franca Černeta
V	Štandrežu bodo danes pospremili k zadnjemu počitku nesrečenega Franca Černeta, 30-letnega mladeniča, ki si je vzel življenje v kraju Lonato pri Brescii. Pogrebni sprevod bo krenil ob 11. mi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Štandrežu.
PODGORA / POD KALVARIJO
PODGORA / POSEGI ČLOVEKA SO KORENITO POSEGLI V OKOLJE
Drsenje usada se je ustavilo
Kdo naj odpravi posledice ?
Izboljšanje vremena so stanovalci v Ul. Attems v odgori sprejeli z olajšanjem. Usad, ki je v oljo zasul vrt in ogro-. hišo družine Mazza-ri°L je včeraj miroval, k • *”*ara Sgubin iz občinskega tehničnega brada nam je povedala, a )e geolog opravil še en ogled kraja in izključil n]0Varn°st napredovanja a 1 širjenja usada. Geolog oo danes predložil prve ugotovitve in predloge za ^nacijo območja, ki jih 0 uato morala vzeti v Pretres komisarska upra-Va na občini.
Najnujnejša bo najbrž kanalizacija vode, ki se 12 lzvirka nad delno za-suto posestjo steka danes naravnost proti hiši in Pnnaša s seboj blato. Mi-uio predlogov geologa pa
se že postavlja tudi vprašanje pristojnosti. Deželna civilna zaščita je javila, da sanacija ni v njeni pristojnosti. Na občini pa so nam povedali, da na katastrskih mapah še ugotavljajo, čigava last je zemljišče, s katerega se je utrgal usad. Zdi se namreč, da je predel nad stezo (ta je v lasti države) last zasebnika, ki bo torej moral sam kriti stroške za poseg.
Družina Mazzariol (starša in dva otroka), ki so jo iz previdnosti izselili iz hiše pod usadom, spi še vedno pri sorodnikih, saj so zavrnili možnost -namestitve v hotelu na občinske stroške. Raje kot za hotel, pravijo, naj občina nameni denar sanaciji usada.
Na starih mapah kar devet potokov s Kalvarije v Sočo
Drsenje tal je na fliš-natem območju dokaj pogost in pravzaprav povsem naraven pojav. Razlog je v značilnosti kamnine, ki je slabo prepustna za vodo in kjer se vrstijo mehkejše plasti gline in plasti trdnejšega peščenjaka. Posredno je za drsenje tal kriv tudi človek, z uničevanjem gozda, preoblikovanjem celih pobočij in preusmerjanjem manjših vodnih tokov. Posledice so pogostoma katastrofalne, predvsem pa drage. Naj kot primer navedemo usad, ki odnaša pokrajinsko cesto med Oslavjem in Steverja-nom. Za saniranje odseka bo šlo po sedanjih predvidevanjih kar nekaj milijard lir.
Deževje v začetku ja-
nuarja je povzročilo več manjših usadov v raznih predelih Brd. Pisali smo te dni o drsenju tal, ki ogroža stanovanjsko hišo v Podgori, na pobočju Kalvarije, pod zbiralnikom goriškega mestnega vodovoda. Upati je, da bodo s primernimi ukrepi plaz zaustavili in da nove škode, mimo tiste, ki je že nastala, ne bo.
Zelo verjetno pa bo treba v prihodnje ob gradnji stanovanjskih hiš in drugih objektov v znatno večji meri upoštevati značilnosti zemljišč in nekaj zelo preprostih ugotovitev, kakor recimo, da voda zmeraj teče s hriba v dolino in da, če ji zapreš pot, si nujno poišče drugo.
V starih katastrskih mapah za Podgoro je za-
risanih kar devet potokov, ki zbirajo vodo na pobočjih Kalvarije in se izlivajo v Sočo. Nasploh je celotno območje zelo bogato na vodi. Vodni tokovi označujejo tudi občinske meje katastrske občine na sverovzhodu (Grojnica), na jugovzhodu (Soča), z južne in jugozahodne smeri (Potok) in deloma tudi na severozahodu. V katastrski mapi iz leta 1811 so zarisani naslednji potoki, ki odtekajo s pobočij Kalvarije v Sočo: štirje potoki (nimajo posebnega imena, ampak so zabeleženi kot Rio Patoc oziroma Patuocena) v zgornjem delu vasi, če gledamo iz smeri Grojne. V bližini pokopališča je spet potok, manjši potok pa je tekel vzdolž nekdanje
papirnice. V bližini cerkve se stekata Podruperca in potok nad Britofom. Z jugozahodnega dela Kalvarije, nekako nad nekdanjo “palačo” Attemsovih - torej na območju, kjer se je v prejšnjih dneh usul usad - zbirajo vode Patoc, potok “Uc-ciaravem” in potok “Per-stalo”. Tako so namreč na mapi v popačeni obliki zabeležena domača imena. Z zahodnih in jugozahodnih pobočij Kalvarije (ime je nastalo zaradi treh križev, ki so stali na najvišji točki) pa se vode stekajo v Potok, oz. Patoc, ki predstavlja tudi mejno črto med katastrskima občinama Podgora in Ločnik. Struga tega potoka je v spodnjem toku še danes zelo lepo vidna. Ob nor-
malnih vremenskih pogojih je to jarek, kjer se voda komajda pretaka, nevaren pa postane Potok ob močnem deževju. Pred leti je bilo kar precej polemik, da bi umazanija, ki se steka v potok utegnila pronicniti v zemljo in onesnažiti vodno zajtje pri Mocchetti. Potok namreč teče ravno skozi območje vodovodnega zajetja.
Zanimivo bi bilo z mapo v roki ugotoviti, kako je danes z odvodnja-vanjem na območju Pod-gore. Sicer so na to problematiko že pred leti (kar tudi dokazuje, da težave niso od danes) opozorili in to večkrat in dovolj jasno, tudi v rajonskem svetu. Vendar pa konkretnih ukrepov, kot kaže, ni bilo.
KULTURNI DOGODKI
12
Četrtek, 13. januarja 1994

	
ZA NAJMLAJŠE / GLASBENA PRAVLJICA O SNEGULJČICI V TREBČAH	p RAZSTAVE / JOSEPH BEUVS "1
Mladim je treba prepustiti veliko akcijskega prostora
Razgovor z Božo Hrvatič, ki je pravljico priredilo in tudi režiralo
Mima Kapelj
Pred kratkim je mladinska skupina kulturnega društva Primorec iz Trebe uprizorila pravljico o Sneguljčici in palčkih. Klasični tekst so spremenili v glasbeno pravljico, del glasbe je napisal AljoSa Starc, besedilo pesmic in glasbo nanje je zložila Boža Hrvatič, ki je prevzela tudi režijo, medtem ko je za glasbeno spremljavo poskrbela Tatjana Slokar. Z Božo sva se pogovarjali, kako se je ta pobuda rodila, kako je rasla in nekako prerasla zasnovane okvire in tudi o tem, kako je zlasti pri mladi publiki naletela na skorajda nepričakovan odmev. 2e na premierni uprizoritvi je namreč požela zavidljiv uspeh, tolikšen, da bo mladi in živahni igralski ansambel zaseden vsaj tja do konca februarja. Gostoval bo namreč na Tržaškem in Goriškem, po šolah, društvih in gledališčih.
Tremo debitantov ste najbrž že premostili, vendar pa, kako so se počutili igralci pred premiero?
»Priznam, da je bilo strahu kar precej. Skoraj nihče ni prej javno nastopal, igralci so vsi še zelo mladi, malokdo se ukvarja s petjem, dvorana ljudskega doma v Trebčah je bila nabito polna, skratka, vzrokov za tremo je bilo veC kot dovolj. Priznati pa moram, da je bila skrb nastopajočih predvsem ta, ali bodo znali občinstvu posredovati občutke, ki so jih navdajali, saj so se dolgo časa pripravljali na na-
stop, razne vloge pa so vzeli zelo resno. Prav vživeli so se vanje. Sedaj lahko rečem, da so v svojem namenu uspeli. Bilo je sicer nekaj pripomb, da bi morali posvetiti večjo pozornost jeziku oziroma dikciji. Tu bi rada nekaj dodala, ne v svoj zagovor, paC pa v pojasnilo. Pravljico o Sneguljčici sem predelala pred leti, ko je bila moja hčerka Nika še živa. Omislila sem si, kako bi rekla, pravljico za Niko. Delali sva tako jekoC skupaj, saj je nekaj verzov napisala hčerka sama. Po sili razmer sem morala to zamisel opustiti in tekste spraviti v predal. Potem je prišla ponudba iz Trebe, na dan so prišli novi predlogi in ideje, ki sem jih seveda upoštevala, kolikor je bilo pač mogoče. Iz drobne pravljice se je tako razvil nekoliko širši projekt in ker nismo profesionalci, je normalno, da smo kakšno pomanjkljivost spregledali. Ne glede na to, pa sem z delom, ki smo ga opravili, zadovoljna.«
Večkrat se znašamo nad mladino, Ceš, da je nič ne navduši, da se malo udejstvuje v društvih in podobno. Kakšna je bila tvoja izkušnja?
»Mladim ne smemo vsiljevati starih klišejev, prepustiti jim moramo veliko akcijskega prostora in bodo dobro delali. Z mladimi iz Trebč smo takoj navezali dober stik, znašli smo se na isti valovni dolžini. Pa ne samo z mladimi, temveč tudi z njihovimi starši in s sta-
Prizor iz predstave o Sbeguljičici in palčkih, ki jo je pripravila Boža Hrvatič (Foto Ferrari)
rejšimi člani odbora. Od scene do oblek, vse so naredili sami, nakupili so, kar je manjkalo, to pa pomeni tudi znatno finančno breme. Delali so vestno, redno so prihajali na vaje, skratka, obnašali so se kot pravi profesionalci. Osebno mi je to v veliko zadoščenje, zato toliko bolj obžalujem dejstvo, da v nekaterih društvih dejavnost zamira ali da se omejuje na tradicionalne prireditve. Potenciala, ki ga imajo mladi, ne smemo podcenjevati, nasprotno, spodbujati ga moramo, jim prepustiti veC prostora in manj kritizirati.«
V Sneguljčico si gotovo vložila veliko Čustvenega napora, kljub temu morda že pripravljaš kaj novega?
»Da, prav gotovo, že sanjam o tem, Čeprav ne vem toCno, kaj bi lahko bilo. Izkušnja z mladimi iz Trebe me je napolnila z novo energijo, ki jo bo treba ustrezno izkoristiti.«
Kaj pa tvoja dejavnost pevovodje?
»Na to seveda ne pozabljam in je ne zanemarjam. Zbor iz Skednja, ki ga vodim že nekaj let, me je tako rekoC posvojil, dobro se razumemo in skupaj delamo z veseljem in zadoščenjem. Poleg tega se stalno izobražujem, saj - kot sem že omenila - nisem profesionalka, to pa še ne pomeni, da se zadovoljim s povprečnostjo. Od zbora zahtevam vse, kar zmore, vendar ne išCem virtuoznih izvajanj. Povem pa
naj še to, da je Skedenj majhno in skrajno ogroženo slovensko jedro sredi mesta. Pevski zbor druži Slovence, ki tam živijo, in jim pomaga, da se tudi potrjujejo.«
Po tem uradnem delu pogovora sva z Božo klepetali še dober cas. Zaupala mi je svoje bojazni in skrbi, veselja in poraze. V tako neznatni postavici, kakršna je Božina, ki jo je poleg vsega usoda hudo zaznamovala, se skriva neslutena energija, odločnost in domišljija. Zato verjamem, da bo te svoje lastnosti prav kmalu vložila v kaj novega, prav tako prisrčnega, kot je Sneguljčica, ki je sicer bila namenjena mali Niki v spomin, postala pa je prava pravcata gledališka predstava.
Umetnost kot posnetek dogajanja
Sercu Cesar
V	sodelovanju z Goethe Institutom je tržaška galerija Bas-sanese postavila razstavo oziroma video program pokojnega sodobno avantgardnega nemškega umetnika Josepha Beuysa. Po njegovih besedah je »jezik prav gotovo prvotna oblika skulpture. Človek daje mislim obliko z uporabo izraznih sredstev in prvo tako sredstvo je jezik.« Filozofija in miselni tok sta Beuysu osnova pri ustvarjanju skulptur, performansov, video in filmskih projektov ter mešanice vseh.
Joseph Beuys ne izhaja iz umetniške vizije sveta okoli sebe, ampak registrira svet in dogajanje samo kot umetniški dogodek, neponovljiv, kajti, Ce bi bil ponovljiv, bi izgubil svojo specifičnost in postal potrošni izdelek. Ker pa umetnosti ne priznava kot potrošništvo, Beuys smatra in trdi, da je vsak človek ustvarjalec s svojo kreativno moCjo.
V	teh kontekstih so nastala dela, ki so jih posneli na film sodelavci in prijatelji, v katerih je Beuys predmet in osebek ustvarjalnega procesa
obenem.S svojo pojavnostjo zeli ustvariti direkten stik z gledalcem in ga spodbuditi, da tudi sam postane del takega procesa, da ni samo pasivni gledalec, kljub umetnemu mediju, ki ga v tem primeru predstavlja film. Prav ta medij uporablja Beuys kot prenosnik idej in ustvarjalnega postopka ter sredstva, da dobi stik z gledalcem.
Njegovi izrazni postopki pa so minimalni, saj večkrat obstajajo le iz enega samega kadra, kamera je večinoma statična, kot bi hotel umetnik z najminimalnejšimi sredstvi prisiliti gledalca, da se koncentrira na bistvo in da mu nič odvečnega ne odtegne zanimanja. Tako, na primer v delu »Soziale Plastik« iz leta 1969, umetnik zre nepremično v kamero in edina sprememba so le minimalne mimi-čne spremembe njegovega obraza. To je raziskava možnosti kako bi vspostavil stik med ustvajalcem in občinstvom; odnos, ki je ob sodobnih komunikacijskih sredstvih potrošniške družbe postal anonimen in pasiven.
ZGODOVINA / IZŠLA KNJIGA Z REFERATI S POSVETA O PRVEM GORIŠKEM NADŠKOFU
Attems in njegov čas
Do izraza prihajajo nadškofov spoštljiv odnos do vseh jezikov, njegovo obsežno znanje in odločnost
JurdPaljk
V	Gorici je pred kratkim prišla v roke bralcev drobna knjižica z naslovom Osemnajsto stoletje na alpskem območju; Kultura in družba. Knjižico je v italijanščini izdal Inštitut za družbeno in versko zgodovino skupaj z Inštitutom za srednjeevropska srečanja, finančno pa je izdajo knjige omogočila goriška Trgovinska zbornica.
Sam naslov knjižice ne pove veliko, šele podnaslov, ki pravi, da so v knjigi zbrani vsi posegi zgodovinarjev na mednarodnem istoimenskem posvetu, ki so ga bili organizirali 3. julija 1993 v sejni dvorani Trgovinske zbornice v ulici Crispi v Gorici, nam razjasni, da gre za izredno zanimiv posvet o prvem goriškem nadškofuo Karlu Mihaelu Attemsu. Carlo Michele D’Attems je bil prvi nadškof in naj takoj povemo, da je takratna goriška škofija obsegala domala celo današnjo Slovenijo, Koroško, pol današnje Furlanije in še kaj.
V	Gorici je bil ta veliki mož plemenitega duha in izvrstnih šol na čelu go-riške nadškofije v letih od 1752 do 1774. Na posvetu, ki ga je organiziral
profesor zgodovine Sergio Tavano s svojim inštitutom za zgodovino iz Gorice, je sodelovalo več zgodovinarjev, bili pa so prisotni tudi restavratorji, ki so opisali, kako so poskrbeli, da se bodo ohranili zapisi škofovih pastoralnih obiskov po župnijah širom velikanske škofije, poznejšim rodovom. Prof. Daniele Menozzi je Cisto v akademskem in izčrpnem slogu razložil zgodovino in pomen pastoralnih obiskov škofa v takratnem času.
Zgodovinar in arhivist Peter Tropper iz Celovca je predaval na temo Krščanska cerkev na Koroškem v letih 1751-1762, Alessandra Martina Tassin je govorila »o življenju v avstrijski Furlaniji in v Gortini«. Edini slovenski predavatelj je bil izvedenec in zgodovinar za slovenske cerkve, duhovnik na Slapu v Vipavski dolini in profesor zgodovine Franc Kralj, ki je svoje briljantno zgodovinsko predavanje naslovil: Razmere in težave cerkve na slovenskem Gori-
škem za časa prvega pastoralnega obiska Karla Mihaela Attemsa (1750-1751).
Kralj je na imeniten in dopadljiv način opisal čas in razmere slovenskega življa in slovenske cerkve v času prvega škofovskega obiska na Vipavskem, Goriškem, Krasu in na Tolminskem. Attems je namreč bil izredno odločen in bister mož, kot škofa ga duhovniki niso mogli (pre) varati, saj se je posvetoval z ljudmi, z njimi govoril v slovenskem jeziku in jim bil, čeprav plemič in nadškof, izredno blizu. Ko smo že pri tem, da je nadškof Attems govoril slovensko s slovenskimi verniki, naj povemo, da o tem priča izredna knjiga nadškofovih slovenskih pridig, ki jih je pri ZTT-ju lansko leto pripravila za tisk prof. Lojzka Bratuž.
Kot dušni pastir, ki je imel pod seboj Nemce, Furlane, Italijane, Ladince, Slovence, se je zavedal važnosti poznavanja vseh jezikov in se jih je tudi vseh
naučil, slovensko je poznal dokaj dobro in tudi do duhovnikov je bil odloCe-nen, zahteval je, da v slovenskih župnijah znajo slovensko in v tem jeziku, spovedujejo in mašujejo. Franc Kralj v svojem prijetnem in duhovitem zgodovinarskem poročilu med drugim pravi, da je Attems poslal v Vipavo za župnika nekega nemškega duhovnika po imenu Franz Bernhard von Ranntell-shoffen, kateremu je ukazal, naj se v dveh letih nauči slovenskega jezika, ker mu bo ta nujno rabil pri bogoslužju. Ko je šel po desetih letih (leta 1758) nadškof Attems na drugi pastoralni obisk v župnijo, je na svojo veliko žalost ugotovil, da se nemški župnik še ni naučil slovenščine in ga je zato nemudoma odstavil in na njegovo mesto poslal slovenskega duhovnika.
Se veliko podobnih podatkov dobimo v tej mali knjižici o posvetu o tem velikem goriškem nadškofu, ki je pred 200 leti vedel tisto, Cesar danes prene-
kateri njegov kolega ne ve veC, ali pa še ni zvedel... Gre namreč za to, da je goriški nadškof Attems že pred dvesto leti vedel, da se mora z ljudmi pogovarjati v jeziku, ki ga govorijo, zavedal se je pomembnosti vseh jezikov v svoji škofiji in je v vseh občeval, imel jih je za enakovredne, v vseh se je tudi naučil pisati in razmišljati, pa Čeprav je bil bolj vese v latinščini in nemščini. Njegov zgled je še vedno aktualen, Franc Kralj pa je v dokumentih o pastoralnih obiskih na slovenskem Goriškem našel še zapis, kako je Attems ustanovil šolo v Vipavi v slovenskem jeziku in je tako za veliko let prehitel sicer znano poznejšo šolsko reformo Marije Terezije.
Knjižica o posvetu o Času nadškofa Attemsa in njegovih pastoralnih obiskih (vizitacijah) v župnijah na naših tleh je lep primer svetle zgodovine, iz katere bi se lahko vsi veliko naučili, posebno tukaj ob meji. Attemsu je bilo že pred veC kot dvesto leti jasno, da so si vsi jeziki enakovredni in se je tako tudi obnašal.
OBLETNICA / ZAVEZNIŠKO IZKRCANJE
NEMČIJA / 2RTEV JE BILO TELESNO PRIZADETO DEKLE
Normandijo čaka »Jubilej svobode«
Junija pričakujejo 45 tisoč povabljencev Preko poletja po vsaj 4 milijone turistov
PARIZ - Normandija Čaka na 5. in 6. ju-nT ko se bo 50. obletnice zavezniškega lzkrcanja udeležilo veC deset tisoC veteranov iz ZDA, Kanade, Velike Britanije in evropskih držav. Komemoracije, ■J 80 ji dali doneč naziv »Jubilej svobo-oe«, se bodo poleg veteranov udeležili Predsedniki in monarhi držav zmagovalk v drugi svetovni vojni. Ob francoskem predsedniku Mitterrandu bodo tako na slovesnosti ameriški predsednik Clinton, britanska kraljica Elizabeta, monarhi Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Norveške, predsedniki vlad Grčije, Poljske, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Kot Predvideno, niso povabili predstavnikov držav poraženk Nemčije, Italije in Japon-
V spomin na zavezniško izkrcanje v Normandiji bo kar 300 različnih manifestacij. Osrednja in najprestižnejša, na ka-eri bo 45 tisoC povabljencev, bo 6. junija 14.30 na Omaha beachu, kjer so se izkrcali Američani. Tu je na površini 20 hektarov eno najvecjih ameriških vojaških pokopališč v tujini (9 tisoC grobov). Zvečer bo ob 21.uri prireditev ob
spominskem obeležju v Caenu, glavnem mestu Calvadosa. Bržkone pa bo najbolj spektakularna prireditev s pravim padalskim desantom v kraju Sainte-Mere-l’Egli-se, prvem mestecu, ki so ga osvobodili ameriški padalci.
Poleg osrednje bo veC dvostranskih in nacionalnih komemoracij. Francosko-ameriška bo na Utah beachu, britanska pa v Arromanchesu, kjer so Britanci v nekaj dneh sestavili pontonsko pristanišče, tako da so ob njem lahko pristale tudi navadne trgovske ladje.
»Jubilej svobode« bo seveda kolosalna turistična prireditev, ki bo trajala vse poletje. Poskrbeli bodo za vodene ekskurzije po obalah, kjer so se izkrcali zavezniki, za izlete na bojišča in celo za prelete Normandije s pravim DC-3 (Douglas-Dakota).
Francozi pričakujejo vsaj 4 milijone turistov, tako da so vse prenočitvene zmogljivosti v Normandiji že razprodane. Nekateri veterani so sobe rezervirali že pred štirimi leti. Calvadoški department pa je »osvoboditeljem« pomenljivo ponudil brezplačno prenočitev pri ljudeh, ki niso pozabili, kdo jih je osvobodil.
Vrezali kljukasti križ v lice dekleta: krivci še prosti
Opozarjajo, da je vedno več primerov nasilja nad prizadetimi
BERLIN - Po vsej Nemčiji se na"daljuje lov za tremi gologlavci, ki so v Halleju, v nekdanji Vzhodni Nemčiji z nožem vrezali kljukasti križ v lice mladega fizično prizadetega dekleta. Doslej policija še ni mogla aretirati trojice mladih desničarskih skrajnežev, dveh fantov, starih približno 18-20 let, in približno 15-let-nega dekleta.
Humanitarna zveza, ki skrbi za pomoč fizično prizadetim osebam, je včeraj sporočila, da so neznanci v letih 1992 in 1993 napadli kar 80 oseb zaradi njihovih telesnih pomanjkljivosti. Dejstvo gre pripisati, trdi zveza, v katero je včlanjenih
73 organizacij, neustrezni in zgrešeni družbeni politiki, katere posledica je emargi-nacija telesno prizadetih ljudi.
Dogodek v Halleju je povzročil val ogorčenja v vsej Nemčiji. Vladni delegat, ki se ukvarja z vprašanjem prizadetih ljudi, je dejal, da se število primerov nasilja zoper prizadete stopnjuje, dodal pa je, da je po njegovem mnenju kriva tudi televizija, ki predvaja vedno veC filmov, kjer je nasilje osrednja tema. Prav pred kratkim so po televiziji predvajali film, v katerem so žrtvi agresije vrezali v lice kljukasti križ. Najbrž res ne gre za golo naključje.
~CTšPANUA/
BIKOBORBA
JUŽNA AFRIKA / POMEMBNA IZNAJDBA
NOVICE
Japonski torero
Bikoborbo bo »uvozil« na Japonsko
MADRID - Med nadobudnimi španskimi najstniki, ki se učijo rokoborskih veščin v šo-h kraja Alcala de Gua-daira pri Sevilli, je tudi 23-letni Atsuhiro Si-mojama, ki bo prvi japonski bikoborec. Njegov učitelj, nekoč znani bikoborec Manuel Cam-pillos »Meravillas« (Čudoviti), ne skopari s hvalnicami na raCun svojega učenca s podolgovatimi očmi, ker je za razliko od drugih gojencev spoštljiv in točen. Ker je za Spance njego-v° jme neizgovorljivo, ga imenujejo »Pepito«.
Večina njegovih »sošolcev« je starih od 10 do 15 let, a Pepito za njimi ne zaostaja z okretnostjo, saj se je v mladosti ukvarjal z baletom in atletiko. V Španiji je le slaba dva meseca, a po mnenju vseh kaže večje navdšenje za bikoborbo kot večina Spancev.
Atsuhiro »Pepito« Simo jama, sin kuharja iz Saitame pri Tokiu, se je zaljubil v bikoborbo in sklenil, da jo bo uvedel na Japonskem, tako da bi tudi Japonci spoznali »večni in slavni boj med človekom in živaljo«.
Radijski »scanner« bo napravil konec vrstam pred blagajnami veleblagovnic
LONDON - Neskončne vrste ob blagajnah veleblagovnic bodo kmalu le medel spomin, saj so iznašli radijski »scanner« (odčito-valec), ki nam bo v nekaj sekundah povedal skupno ceno vsega kupljenega blaga, ne da bi blago vzeli iz veleblagovniškega vozička. Sistem nalepk z radijskimi kodami je iznašel Južnoafriški svet za znanstveno in industrijsko raziskavo (CSIR), britanska družba BTG pa je kupila patent, tako da bo to inovacijo lahko prodala po vsem svetu.
Predstavnik južnoafriškega CSIR je za lon-
donski Times pojasnil, da radijski »scanner« v eni sekundi prebere 50 nalepk s kodami in takoj napravi raCun. Novi sistem ne bo odpravil samo vrst pred blagajnami, temveč ima izredne prednosti pred sedanjim optičnim »scan-nerjem«, ki bere crtkaste kode. Po mnenju izumiteljev je nezmotljiv, kar pa je najpomembnejše, odpravil bo vse kraje in goljufije. Na blagajnah bo namreč prava elektronska pregrada, tako da bomo dobili raCun tudi za blago, ki smo ga morebiti »pozabili« v žepu, prav tako nam blagajničarka ne bo
računala dvakrat istega blaga.
Od ponedeljka je ta sistem poskusno v rabi v nekaterih južnoafriških veleblagovnicah in je bil po prvih vesteh zelo učinkovit. Times je tej inovaciji posvetil kar uvodnik, v katerem poudarja, da je »veleblagov-niški voziček postal simbol naše ere, na vsakdanje življenje pa ima večji vpliv kot rakete«. Trenutno si nihče ne beli glave zaradi tistih bistroum-nežev, ki bodo skoraj gotovo našli sistem, kako bi prelisičili radijski »scanner«.
ZDA / ODVETNIKI OBTOŽENKE PREŠLI V PROTINAPAD
John Wayne Bobbitt je bil nasilnež, trpinčenje žene pa ga je vzbuijalo
Sosedi in znanci so sodnikom podali nespodbudno sliko bivšega marinca
Pr°ces zaradi odrezanega spolnega uda so izrabili kramarji, ki radovednežem pro-'l|ajo najrazličnejše »spominke« skrajno neokusne vsebine (Telefoto AP)
NEW YORK - Odvetniki Lorene Bobbitt, ki ji v virginijskem Manassa-su sodijo, ker je možu odrezala penis, so pred sodnike povabili številne priCe, ki so trdile, da je bil John Wayne Bobbitt do skrajnosti nasilen do svoje žene. »Neizpodbitno sem skozi stene slišal zvoke, značilne za spolni odnos, a vsakih nekaj sekund sem slišal, kako je ženska kričala, bili so kriki bolečine,« je povedal Mike Dibble, sosed Bobbitto-vih. Na podobni valovni dolžini je bil tudi Bob-bittov prijatelj iz vojaških let John Whi-taker, ki je sodnikom povedal, da jim je John Wayne pravil, kako mu je všeC, Ce dekleta kričijo ob bolečine, krvavijo in
prosijo za usmiljenje. Neka druga priCa je povedala, da se je bivši mornariški strelec vzburjal, Ce je trpinčil ženo. Podobne, za Bobbitta neugodne izjave so dale še druge priče, ki so bile tako ali drugače v stikih z Bobbittovimi. Ob takem zapletu se marsikdo sprašuje, kako to, da so Johna Wayna Bobbitta na prvem procesu novembra lani oprostili obtožbe, da je posilil ženo.
Američani so seveda tudi včeraj, na tretji dan procesa, buljili v televizijske ekrane. Lorena in John Wayne sta postala junaka in neke vrste simbola vojne med spoloma, ki že desetletja povzroča polemike in razprave v ameriški družbi.
V	avtobusni nesreči 30 mrtvih
DAKA - V Bangladešu se je vCeraj ob zori pripetila huda prometna nesreča, ko je avtobus, ki je bil natrpan z verniki, ki so se peljali na versko konferenco, zgrmel v prepad. Do nesreče je prišlo zaradi goste megle, v njej pa je umrlo, pravijo očividci, vsaj 30 ljudi, medtem ko je bilo 20 oseb ranjenih.
V	Teheranu zaprli prvo McDonaldovo restavracijo
TEHERAN - Prva McDonaldova restavracija je v Teheranu imela zelo kratko življenje. Komaj so prodali nekaj hamburgerjev s paradižnikovo omako in gorčico, že so jo oblasti zaprle, Ceš da širijo dekadentno zahodno kulturo. Ne bo se dobro godilo niti 90 ljudem, ki so prihiteli na otvoritev restavracije, saj so tudi oni kršile islamsko moralo, trdijo teheranski Časopisi. Mnogo žensk je bilo namreč našminkanih in oblečenih pregrešno - po zahodnjaško. Za sedaj jih policija ni aretirala, temveč jih je le pokarala. Kaj se bo zgodilo, ko bodo o dogodku slišali ajatulahi, pa še ne vemo.
Odpuščen, ker je spal med pilotiranjem helikopterja
LONDON - Potniki so bili sicer malce zaskrbljeni in so si na vse kriplje prizadevali, da bi Wil-liam Allen ostal zbujen, vendar jim je to le delno uspelo. Kljub skrbi svojih potnikov je Allen namreč v kokpitu helikopterja, ki je letel nad Severnim morjem, prespal dobro polovico poti. Škotska družba, ki skrbi za povezavo med kopnim in vrtalnimi ploščadi v Severnem morju, ga je zato odpustila.
Allen se je sedaj obrnil na sodišče v Aberdeenu in zahteva, da ga ponovno sprejmejo v službo. Na procesu so njegovi potniki pričali proti njemu in poskrbeli za kopico podrobnosti o poletu do vrtalne ploščadi, Cesar Allen sicer ni zanikal, krivdo za svojo utrujenost pa je pripisal delodajalcem, ki da ga izkoriščajo...
Še zadnja trdnjava maskilizma tik pred padcem
NEW YORK - Tudi zadnja trdnjava ameriškega maskilizma bo najbrž kmalu padla: na vojaško akademijo v Charlestonu se je vpisala prva ka-detka, 18-letna Shannon Faulkner, njen vpis pa ni dokončen, saj so se Častniki, ki vodijo 152 let staro vojaško Solo, pritožili na vrhovno sodišče in sedaj čakajo na razsodbo. Kakorkoli že, Ce ji washingtonski sodniki ne bodo preprečili vpisa, bo Shannon lahko sledila predavanjem, vendar le podnevi, spat bo hodila domov. Prav tako ne bo mogla jesti v družbi z moškimi sošolci (kaj je pregrešnega v tem, navadni smrtniki ne moremo razumeti) in se ne bo mogla udeleževati športno rekreacijske dejavnosti kadetov.
NOVICE
Burna razprava o preureditvi socialne države
DUNAJ - Razprava o potrebi nove ureditve socialne države, ki sta jo v teh dneh sprožila socialni minister Rudolf Hesoun in zvezni kancler Franz Vranitzky močno odmeva v avstrijski politični javnosti, Čeprav Se niso znani konkretni načrti oz. ukrepi. Socialdemokratski elani zvezne vlade so včeraj na klavzuri SPO v VViener Neustadtu sklenili, da bodo dali izdelati obširno Studijo, kako doseči večjo pravičnost in hkrati preprečiti zlorabo socialne države. Študija naj bi bila na razpolago še pred državnozborskimi volitvami jeseni letos, tako da bi prav ta problematika postala tudi bistveni del koalicijskih pogajanj pri sestavi nove zvezne vlade, je poudaril kancler Vranitzky. V intervjuju za ORF sta tako kancler kot tudi minister za socialne zadeve namignila, da bi eden od ukrepov lahko bil zmanjšanje socialnih storitev pri tistih, ki imajo visok družinski dohodek.
Rekordna brezposelnost
DUNAJ - S povprečno 6, 8 odstotka je bila leta 1993 v Avstriji dosežena najvišja brezposelnost v zadnjih 39 letih. To je vCeraj sporočil institut za raziskovanje poklicev na Dunaju. Medtem ko je leta 1992 bilo povprečno brez dela 193.000 ljudi, se je to število v minulem letu zvišalo na 222.265. To pomeni naraščanje brezposelnosti v samo enem letu za 15 odstotkov. Med zveznimi deželami z najvišjo brezposelnostjo je Koroška, kjer je odstotek brezposelnih z 12,6 odstotka znatno nad povprečjem.
Umri bivši minister Otto Mitterer
INNSBRUCK. V 83. letu starosti je v Kitzbiihlu na Tirolskem umrl nekdanji minister za trgovino Otto Mitterer. Rojeni Dunajčan je bil dve leti (1968 -1970) elan zvezne vlade kanclerja Josefa Klausa, med leti 1970 do 1975 pa je bil tudi predsednik dunajske trgovinske zbornice.
Begunci iz BiH morajo zapustiti Avstrijo
INNSBRUCK - Skupina bosanskih beguncev, ki jih je avstrijska cestna policija v noči na torek ustavila na avtocesti pri Innsbrucku in jih pripeljala v začasno begunsko taborišče blizu glavnega mesta dežele Tirolske, mora nazaj v begunsko taborišče na Južnem Tirolskem, odkod je tudi prišla. To so vCeraj sporočiti avstrijski oblasti. Skupina 12 žensk z otroci se je začetek tedna podala na pot v Nemčijo, kjer so jih baje Čakati znanci oz. sorodniki, toda na avstrijsko-nemškem mejnem prehodu jo je zaustavila nemška mejna policija in ženske z otroci sredi noči poslala nazaj v Avstrijo.
Policija zajela skupino ponarejevalec denarja
SALZBURG - Kriminalna policija je zajela sedemčlansko skupino ponarjevalcev prav v trenutku predaje ponarejenih dolarskih bankovcev. Pri tem so zasegli ponarajene dolarje v vrednosti 11 milijonov šilingov. Kriminalisti so aretirati dva Nemca in pet Avstrijcev. Ponarejeni denar, tako domnevajo, je bil namenjen za »zamenjavo« na Dunaju, kjer so aretirati tudi šefa skupine ponarjevalcev.
AVSTRIJA / PO VEČMESEČNIH POGAJANJIH MED SPO IN LJUDSKO STRANKO
Koalicijski dogovor na račun civilnih uslužbencev
SPO popustilo: 1994. leta enajst mesecev, 1995 verjetno dvanajst
DUNAJ- Po večmesečnih neplodnih pogajanjih partnerjev vladne koalicije sta - po ponovni in-tervencijiji predsednikov SPO in OVP, kanclerja Vranitzkega in vice-kanclerja Buseka - obrambni minister VVerner Fasslabend in notranji minister Franz Loschnak v torek zvečer le še skovala kompromisno rešitev glede vprašanja civilnega služenja vojske.
Civilna služba bo v letu 1994 trajala 11 mesecev, torej za en mesec dalje kot v okviru trenutne provizorične ureditve, za leto 1995 pa zakonski osnutek predvideva ponovno podaljšanje civilne službe, Ce bo od 1. maja do 31. oktobra letos veC kot 3000 prošenj za civilno služenje vojske. Novi
Ivan Lukan
zakon je veljaven samo vo rešitev, je bilo pou-
do konca leta 1995, po- darjeno.
tem bo treba poiskati no- S skovanim kompro-
Notranji minister Franz Lo- Minister za obrambo W. schnak (SPO).	Fasslabend (OVP).
misom so predvsem socialdemokrati popustili pri svojih dosedanjih zahtev in pogajalskih pozicij, tako da je OVP in obrambnemu ministru Fasslabend tako rekoč skozi »odzadnja vrata« le še uspelo izsiliti možnost podaljšanja civilne službe na 12 mesecev, Čeprav šele leta 1995. SPO in njen notranji minister Loschnak se nista uveljavila glede odbijanja vsakega podaljšanja trajanja roka civilne službe, edini uspeh je v tem, da kompromisna rešitev prizadetim civilnim uslužbencem v bodoče dopušča dve varianti: ali odslužiti 11 mesecev v enem teku ali pa odslužiti 10 mesecev in 11. nadoknaditi v okviru dodatni vaj in vpoklicov. To velja tudi
AVSTRIJA / SPORAZUM O SVOBODNI TRGOVINI S SLOVENIJO
Pred začetkom pogajanj?
Minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel.
DUNAJ - Med državami Efte in Republiko Slovenijo naj bi se že kmalu začela pogajanja o dokončnem sporazumu o svobodni trgovini po vz-rocu že veljavnih sporazumov z državami bivšega Vzhoda.
Avstrijski minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel je s tem v zvezi na zadnji seji avstrijske zvezne vlade tudi že zahteval potrebna pooblastila za pogaganja s Slovenijo.
V tiskovni izjavi avstrijskega ministrstva za gospodarstvo je med drugim zapisano, da se je od osamosvojitve Slovenije
trgovina med to novo državo in državami Efte ugodno razvijala. Tako so leta 1992 državi Efte iz Slovenije uvozile robo v vrednosti 390 milijonov dolarje, v Slovenijo pa so izvozile blago v vrednosti 640 milijonov dolarjev.
Podoben da je bil razvoj tudi v letu 1993. Republika Avstrija je izvozila v Slovenijo blago v vrednosti nad 8 milijard šilingov, s tem pa je Avstrija drugi postala najpomembnejši trgovinski partner Slovenije iz vrst držav Efte, je zapisano v izjavi ministrstva .
Pri zadnjem obisku predsednika slovenske gospodarske zbornice Dagmarja Šusterja na Koroškem je predsednik koroške gospodarske zbornice napovedal, da raCu-na s bilateralnim sporazumom o ustanovitvi svobodne trgovinske cone med Avstrijo in Slovenijo še v prvi polovici tega leta.
Kot znano, je Slovenija v zadnjih mesecih poudarila potrebo po sklenitvi bilateralnega sporazuma, predvsem tudi iz vidika za Slovenijo neugodnega razvoja njene zunanjetrgovinske bilance.
za morebitno podaljšanje na 12 mesecev v letu 1995.
Privolitev socialdemokratskih pogajalcev v poslabšanje službenih p°' gojev civilne službe je zapustila svoje - za bodode letnike civilnih uslužbencev neprijetne - sledi: prošnjo za civilno službo bo treba staviti takoj po naboru; finančnih doklad za obleko in hrano civilni uslužbenci ne bodo veC prejemali, in tudi dosedanji mesečni dohodek se bo občutno zmanjšal Na drugi strani bo vojaška služba postala bolj atraktivna, dohodek bodo zvišanjli od trenutno 2000 na 3000 šilingov mesečno, uvedli pa bodo tudi brezplačne vožnje za rekrute pri javnih prometnih sredstvih.
Tako kancler Vranitz-ky kot tudi notranji minister Loschnak sta poudarila, da bodo socialdemokrati lahko živeli s tem kompromisom ter da niso klonili pred koalicijskem partnerjem, ki je v zaključni fazi pogajanj spretno izrabljal argument resne ogroženosti države, če bi zmanjkalo vojakov.
K besedi se je javil tudi zvezni predsednik in prvi poveljnik avstrijske vojske Thomas Klestil ter pozdravil dosežen kompromis. Ostra kritika pa je prišla iz vrst Zelenih, ki so kanclerju očitali, da je zapustil svojo prvotno pozicijo in privolil v podaljšanje cilvilne službe-Svobodnjaki pa so koalicijski dogovor označili kot »gnil kompromis«.
Zakon mora zdaj izglasovati še avstrijski parlament.

I
KOROŠKA - SLOVENIJA / POZITIVEN SKLEP KOROŠKE DEŽELNE VLADE
Dežela Koroška dala »zeleno luč« za izgradnjo smučarskega centra na Peci
Pogajanja z nemško skupino investitorjev - Sodelovanje preko državne meje
CELOVEC - Dežela Koroška je za pospešitev turizma in izgradnjo sodobnega smučarskega centra na Peci pripravljena podpreti pobudo skupino nemških zasebnikov. To je po seji koroške deželne vlade povedal deželni glavar Chri-stof Zernatto in obenem tudi napovedal pogajanja s to skupino investitorjev.
Referent za gospodarska vprašanja in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy je na seji poročal o tozadevni želji zasebnikov in tudi o nji-hovh narCrtih za požititev turizma v tem delu Koroške.
Med drugim je ostale elane deželne vlade infor-
Ivan Lukan
miral o načrtu izgradnje veC vlečnic do državne meje s Slovenjo, kolegij pa je seznanil tudi o slovenskih prizadevanjih za izgradnjo zimske turistične ponudbe na slovenski strani meje, kjer da je predvidena izgradnja dveh vlečnic.
Kot je Ambrozy dejal, je na koroški strani nadaje v načrtu izgradnja veC hotelskih objektov in obratov, ureditev terena za golf ter gradnja vec teniških igrišč za poletni turizem. Celoten projekt - tako izjave predstavnikov skupine investitorjev - bi lahko uresničili v dveh etapah do leta 1998, obseg investicij pa bi
znašal okrog 250 do 300 milijonov šilingov.
Kot smo obširno poročali, je decembra lanskega leta na koroški strani Pece zaCela obratovati nova gondolska žičnica s kapaciteto 800 oseb na uro. Ugodni snežni pogoji v tej tekoči zimi so imeli za posledico, da se je frekvenca v prvem mesecu zvišala za dobro četrtino.
Poslovodja nove žičnice in hkrati župan občine Bistrica nad Pliberkom Johann Pajank pa je v intervjuju za »Republiko« ponovno podprl tudi pobudo za nadaljno izgradnjo Pece in njene okolice za turistične namene.
Prvi korak k uresničitvi projekta je bila nova žičnica.
r AVSTRIJA / 7. ČLEN APP
Kdaj Slovencem na Štajerskem manjšinske pravice?
Parlamentarno vprašanje Zelenih
DUNAJ - Kljub ustavno zajamčenim določilom v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP) slovenska narodnostna skupnost na (avstrijskem) Štajerskem ne uživa istih pravic kot koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati.
Na to je v parlamentarnem vprašanju opozorila zveznega kanclerja Franza Vranitzkega manjšinska govornica Zelenih v avstrijskem parlamentu, državna poslanka in gradiščanska Hrvatica Terezija StojsiC.
Zeleni da želijo pojasnila šefa avstrijske zvezne vlade, zakaj za štajerske Slovence doslej ni bil ustanovljen
narodnostni sosvet in kdaj naj bi bil ustanovljen takšen gremij, Stojsičeva v parlamentarnem vprašanju nadalje še sprašuje, zakaj slovenska narodnostna skupnost na Štajerskem doslej tudi ni bila deležna javnih podpor iz sklada sredstev za pospeševanje narodnostnih skupnosti v Avstriji.
Nadaljnjo vprašanje zveznemu kanclerju se nanaša tudi na pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika pred sodiščem in pred deželnimi oz. okrajnimi uradi oz. oblastmi.
Zvezni kancler bo na zastavljena vprašanja odgovoril pismeno.	(I.L.)
koalicijska
pogodba
MED
strankami
Nova pravila igre med koalicijskimi partnerji
Najbolj nedisciplinirana naj bi bila vladna stranka LDS
. Ljubljana - Tudi soti-3 demokratska stranka bo Podpisala aneks h koalicij-sb Pogodbi, ki partnerice zavezuje k spoštovanju dogovorjenega proračunskega okvira in posameznih po-3 avk. Taksno odločitev je sprejela na seji predsedstva stranke, na kateri so Slcer še enkrat ugotovili, da )e najbolj nedisciplinirana vladna stranka LDS, pri ka-eri »pogosto ni opaziti aktivnejše podpore lastni vladi«. Prav zato je predsed-s o SDSS še enkrat razpra-vgalo o smotrnosti podpisa odatka k pogodbi, saj je menilo, »da nima smisla Podpisovati aktov, ki se jih močnejši partnerji ne držijo, in s tem pristajati na prenašanje balkanskih vzorcev v slovensko politiko« - so sporočili socialdemokrati v Pismu javnosti. Tako je torej tudi četrta stranka vladne koalicije pristala na nova, nekoliko bolj natančna pravila igre, ki so jih liberalni demokrati, krščanski demokrati in združena Usta že
potrdili s podpisi njihovi Predsednikov. Socialdem krati so na aneks pristali z to, ker »Janez Janša iz notr nph m zunanjih razloge mora ostati obrambni mir s er*’ k°t je povedal na s Stanku enega od občinski
odborov poslanec Ivo Hvalica. Verjetno pa tudi zato, ker so krščanski demokrati precej jasno povedali, da tokrat ne bodo tako trdovratno zahtevali, da se tudi SDSS vključi v vlado, kot se je to zgodilo lani januarja, ko je Drnovšek sestavljal koalicijo. Ker je torej Četverica aneks sprejela, se bodo v petek začela tudi pogajanja o proračunu v strokovni komisiji, ki jo vodi poslanec LDS Janez KopaC. Ta hip vse štiri stranke Se vedno ne odstopajo od svojih megalomanskih finančnih zahtev, ki bi lahko porušile sistem javnih financ, državo pa privedle do'bankrota. Zato se bodo pogajanja spet začela pri začetku - z dogovori o tem, kakšen bo proračunski okvir (389 milijard tolarjev), Čeprav je bil ta v parlamentu že določen in sprejet.
Socialdemokrati so med drugim tudi sporočili, da bodo po koncu sprejemanja proračuna ocenili uspešnost izvajanja koalicijske pogodbe v celoti. Prav delitev proračunskega denarja bo namreč preizkusni kamen, ob katerem se bo obdržala ali pa se obenj spotaknila Drnovškova ekipa.
Tanja Starič
Sodelovanje pedagogov
LJUBLJANA - Državna sekretarka na ministrstvu za S<lv v'0 'U šPort rnag' Teja Valenčič je včeraj v Trstu obiskala Deželni inštitut za vzgojo, raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje učiteljev Furlanije, Benečije in Julijske krajine. S predsednico inštituta dr. Lnrico Mazzuchin-Marin se je pogovarjala o meddrža-vnem sodelovanju na področju izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Obe strani bosta do konca januarja oblikovali skupno komisijo za pripravo programov izpopolnjevanja pedagoških delavcev, ki se jih bo udeležilo večje število slovenskih in italijanskih učiteljev.
_________STAVKA V KOČNI / ODMEVI___________
Ravnali samo v skladu z zakonom
V primeru Kočne je bilo delo pravobranilca korektno
LJUBLJANA - KoCna, d. d. Kamnik, je eno izmed številnih slovenskih podjetij, za katere je SDK že pred Časom ugotovila, da so kršila zakon z oškodovanjem družbene lastnine. O tem smo v Republiki pred Časom že obširno pisali, tokrat pa objavljamo pojasnilo o ukrepanju družbenega pravobranilca samoupravljanja glede na ugotovitve SDK v tem primeru. Kot je zapisano v pojasnilu, je zaradi oškodovanja družbene lastnine v podjetju Kočna, d. d. Kamnik, pooblaščeni družbeni pravobranilec samoupravljanja vložil predlog
za začetek postopka pred sodiščem, za pripravo in vložitev tožbe pa pooblastil tudi odvetnika. Podjetju KoCna pa je bila dana možnost, da ugotovljeno škodo z ustrezno uskladitvijo do ustreznega zakonsko predvidenega roka sama odpravi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v nobenem primeru ni ravnal mimo zakona, kar je kasneje potrdil tudi revizijski organ, ki je podjetju KoCna tudi izdal soglasje k preoblikovanju iz družbenega v podjetje z mešano lastnino ter k dokapitalizaciji podjetja na podlagi sklepa delavskega
sveta KoCne, ko je le-ta še bil legalen. Glede stavke zaposlenih v podjetju KoCna, d. d., pa družbeni pravobranilec nima pristojnosti, da bi ugotavljal, ah je ta stavka potekala v skladu z zakonom o stavkah ali pa mimo tega zakona. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ugotavljanje teh vprašanj prepustilo republiškemu inšpektoratu za delo, s tem pa, piše v pojasnilu, le še potrdilo stališče družbenega pravobranilca, da po zakonu o stavki le-ta v tem primeru nima nikakršnih pristojnosti za ukrepanje. (B. K.)
PO VKLJUČITVI JE KRŠKO V OMREŽJE
Zaradi JEK spori s Hrvaško
Sovič je ravnanje hrvaške strani označil kot »brez primere«
LJUBLJANA - Po besedah državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča je ravnanje hrvaške strani brez primere, saj je v nasprotju s pravili ravnanja v evropskem elektroenergetskem sistemu. Ob vključitvi nuklearke v omrežje hrvaška dispeCer-ska služba namreč ni spoštovala obvestila slovenskega dispeCerja, da za hrvaške odjemalce ne bo na razpolago električne energije iz slovenskega energetskega sistema. Da ne bi prišlo do napetostnih nihanj v energetskem omrežju, je moral ELES včeraj povečati proizvodnjo v termo- in hidroeletkrar-nah po Sloveniji. Ravnanje hrvaške strani je presenetilo ELES, saj jo je v skladu s pravili ravnanja dispeCerskih služb pravočasno obveščalo o (ne) možnosti izvoza električne energije. Kot menijo poznavalci, bi lahko nedovoljen odvzem označili tudi kot krajo energije. Včeraj je o podrobnostih torkovega srečanja na OtoCcu s hrvaškim ministrom za gospodarstvo, Nadanom Vidoševičem, spregovoril minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar. Na političnem kolegiju pri predsedniku vlade Drnovšku je povedal, da je hrvaška stran v pogovorih navedla, da dolga med drugim ni poravnala tudi zaradi 19 hrvaških delavcev JE Krško, ki jim Slovenija ni podaljšala delovnih dovoljenj. Hrvaška stran je očitala slovenski, da odstopa od pogodbe, ki sta jo leta 1970 podpisala slovenski in hrvaški izvršni svet ter skupščini obeh takratnih republik. Po tej pogodbi
naj bi bila polovica zaposlenih v elektrarnih slovenskih, druga polovica pa hrvaških državljanov. Tajnikar je zavrnil hrvaške argumente, Ceš da je Slovenija ravnala v skladu s svojo zakonodajo. Poudaril je, da bo vztrajala pri svoji zahtevi o poravnavi dolga za dobavljeno električno energijo. Energijo iz nuklearke lahko Slovenija v celoti porabi doma, lahko jo proda v tujino ali pa zmanjša obratovalno moC elektrarne. Tajnikar je še napovedal, da se bo najverjetneje v kratkem ponovno sestal s hrvaškim ministrom Vi-doševidem. V finančni službi JE Krško so povedali, da včeraj od hrvaškega elektrogospodarstva niso dobili nobenega obvestila o nadaljnjih poravnavah dolga. Nazadnje je 11. januarja elektrarna na svoj devizni raCun Ljubljanske banke dobila pol milijona mark, štiri dni pred tem pa 1, 5 milijona mark. To sta bili prvi gotovinski nakazili po 8. oktobru lani, medtem pa so opravili nekaj kompenzacijskih poslov. Terjatve do hrvaškega elektrogospodarstva v višini 41 milijonov nemških mark so nastale od junija do novembra lani. Torej ne gre za dolgove iz časov Jugoslavije, kot je te dni trdila hrvaška stran. Zaradi nepredvidenega odjema energije iz energetskega sistema lahko slovenska stran sprejme tudi druge ukrepe, je dejal Sovič, pri Čemer ni izključil možnosti, da bo izklopila daljnovode, po katerih je hrvaški energetski sistem povezan tudi v evropsko omrežje.
Borut Meško
ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE / SEJA
Slovensko-hrvaški odnosi v »slepi ulici«
Ali ima višegrajska četverica boljši image kot Slovenija?
Odbor o spornih sporazumih
Odbor za mednarodne odnose je že pred Časom ugotovil, da nekatere mednarodne pogodbe 'n sporazumi niso bili ratificiram v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, zato je zahteval natan-cnejše informacije. Te nai bi obravnavali na včerajšnji seji, vendar zaradi bolezni v vladi to ni m°goCe. Predsednik odbora Zoran Thaler je ob tem opozoril na podati® iz zadnje lanskoletne številke Uradnega lista, k)er je objavljen pregled vseh predpisov in drugih ^btov, ki so jih sprejeli mžavni organi. Posebej )e navedel sporazuma o medsebojnem sodelovanju obrambnih ministrstev Slovenije in Češke Slovenije in Avstrije, m ju je ratificirala vlada s svojo uredbo, čeprav zakon nedvoumno določa, da je za to pristojen državni zbor.	(B. L.)
LJUBLJANA - Sodec po včerajšnji seji odbora za mednarodne odnose, je gripa, ki te dni razsaja po Sloveniji, moCno razredčila tudi vladne vrste. Odbor namreč zaradi odsotnosti obolelih predstavnikov vlade oziroma zunanjega ministrstva ni mogel obravnavati dveh pomembnih točk, ki ju ima že nekaj Časa na dnevnem redu: informacijo o kadrovski politiki v zunanjepolitičnem sistemu Slovenije ter informacijo o uresničevanju zakona o zunanjih zadevah. Zunanje ministrstvo tudi (še vedno) ni pripravilo kakovostne informacije o financiranju slovenske manjšine v zamejstvu, tako da so prestavili tudi to točko. Zato pa so podprli celo vrsto mednarodnih sporazumov, ki naj bi jih ratificiral državni zbor, strinjajo pa se tudi z vključi-
tvijo Slovenije v sklad za sodelovanje pri Cezevropski železnici. Na zaprtem delu seje pa so ob navzočnosti visokih finančnih mož (minister Gaspari, guverner Arhar in svetovalec Mrak) obravnavah tudi podatke o zunanji zadolženosti Slovenije.
Kot ponavadi so bila zanimiva vprašanja in pobude elanov odbora in kot ponavadi je tu prednjačil poslanec Dimitrij Rupel. Nekdanjega zunanjega ministra je zanimalo, »kako je Sloveniji uspelo zapraviti priložnost za tesnejšo povezavo z zvezo Nato.« Ugotovil je, da ima višegrajska četverica boljši »image« kot Slovenija, ki spada med »balkanske demokracije«. Rupel je govoril tudi o slovensko-hrva-ških odnosih in vprašal, ali vlada sploh ima kakšen načrt, da bi jih izboljšali, saj so
zdaj v »slepi ulici«. Odgovorila sta mu državni sekretar Ignac Golob in generalni sekretar zunanjega ministrstva Tomaž Kunstelj. Golob je dejal, da Slovenija ni v slabšem položaju kot više-grajske države, saj so vsi skupaj dobili ponudbo za partnerstvo za mir-. To je po Golobovem mnenju tudi največ, kar se trenutno da dobiti, vec informacij pa bo na voljo po petkovem obisku posebne odposlanke predsednika ZDA, Madelei-ne Albright. Tomaž Kunstelj pa je dejal, »da se ravno zdaj ministrski predsednik Drnovšek skupaj s pristojnimi ministri ubada z odnosi s Hrvaško,« napovedal pa je tudi skorajšnje srečanje na »dovolj visoki ravni, da bi se stvari premaknile z mrtve točke.«
Boštjan Lajovic
Težaven finančni položaj manjšine
Včeraj je umanjkala tudi informacija o financiranju slovenske manjšine v zamejstvu. Kot je povedala vodja delovne skupine za manjšine, Jadranka Sturm Kocjan, sta obe poročili, ki ju je doslej pripravilo zunanje ministrstvo, pomanjkljivi in nezadostni za kakovostno razpravo. Novo poročilo pa naj bi bilo nared konec meseca, ko naj bi se odbor končno lotil tudi tega oreha. Da bo trd, dokazuje tudi besedni »spopad« med Jadranko Sturm in Ivom Hvalico. Poslanka LDS je opozorila, da italijanska vlada zamuja pri poravnavanju finančnih obveznosti, zato nekatere ključne zamejske ustanove ne morejo veC normalno delovati. Zaradi tega
so za premostitveno posojilo zaprosili tudi slovensko vlado, ki pa sploh ni odgovorila. Sturmova je predlagala, naj odbor pozove vlado, da naj pomaga rešiti težak položaj, temu pa se je uprl poslanec SDSS Ivo Hvalica, Ceš, da ni vse tako preprosto kot je razložila Sturmova in da »se ve, kdo ima v rokah ustanove, kjer ostajajo brez plač.« Sturmova je odgovorila, da gre za štiri ustanove nacionalnega pomena za Slovence, Hvalica pa je v repliki dejal, da je bil prej en del manjšine stoodstotno financiran, zato zdajšnje naCelo 50: 50 ni pravično, vendar, da bo za razpravo o tem priložnost prihodnjič, ko bodo na voljo natančni podatki. (B. L.)
^	Četrtek, 13. januarja 1994
KULTURA
VABILO NA RAZSTAVE
GERHARD ALTEN-BOURG: DELA 1947-1989. Mestna galerija, Piran, Tartinijev trg 3. Na ogled je 41 slik, grafik in risb. Postavitev: Andrej Medved, besedilo nemškega kataloga (1000 SIT): Annegret Janda, slovenski prevod (200 SIT). Odprto do 15. februarja (od torka do sobote med 10.-12. uro in 17.-19. uro, nedelja med 10.-12. uro). Vstop prost.
Predstavljen je obsežen izbor del pomembnega vzhodnonemškega slikarja, grafika, kiparja, literata in pesnika (1926-1989). Izbor prinaša pregled razvoja umetnikovega slikarskega in grafičnega ustvarjanja od študijskih let v Altenbur-gu in VVeimarju do smrti. Zaradi modernističnih in naprednih značilnosti svojih del je bil umetnik doma v nemilosti, na zahodu pa cenjen. (V. U.)
ROZA PISCANEC: OTROŠKE ILUSTRACIJE. Galerija Ilirija, Ljubljana, Tržaška 40. Na ogled je 62 ilustracij, nastalih med 1955 in 1982. Postavitev: avtorica, Irena Tršinar, besedilo (brezplačne) zloženke: Irena Tršinar. Odprto do 27. januarja (od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro). Vstop prost.
Tokrat so na ogled otroške ilustracije Rože PišCanec, akademske slikarke, ki sodi med naše starejše ilustratorke. Gre za ilustracije iz osmih literarnih predlog - od najstarejše Levstikove Kdo je napravil Vidku srajčico do Kam potuje cesta Valerije Skrinjar-Tvro-ve. Ilustracije odlikuje zelo pretehtana, mehka barvna obdelava, ki ji avtorica daje prednost pred risbo in bogata paleta barvnih odtenkov, s katerimi nakazjuje tudi prostor. (V. U.)
IVAN BOGOVČIČ: POKLONI. Galerija Labirint, Ljubljana, Trg revolucije 2. Na ogled so tri slike, nastale leta 1993. Postavitev: avtor, besedilo (brezplačne) zloženke: dr. Lev Menaše. Odprto do 26. januarja (ponedeljek med 13.-19.30 uro, od torka do petka med 10.-19.30 uro, sobota med 9.-13. uro). Vstop prost.
Dejavnost Ivana BogovCiCa zaobjema slikarstvo in restavratorstvo (na ALU je diplomiral 1966, 1968 je zaključil restavratorsko specialko) . V Labirintu razstavljene slike so pokloni trem freskantom, ki so delovali v časovnem razponu med koncem 14. in koncem 15. stoletja na Slovenskem, oziroma na področju med Prekmurjem in Istro: Janez Aquila iz Radgone, Janez Ljubljanski in Janez iz Kastva.
Dela so organizirana v obliki triptihov; avtor jih je, kot je zapisal dr. Menaše, povezal z elementi, značilnimi za okolja, kjer so slikarji delovali: Štajerska - zemlja, Kranjska - voda, Primorska - ogenj ter osredjimi, “fotografsko" zabeleženimi figuralnimi skupinami.	(V. U.)
Ivan Bogovčič: Poklon Janezu iz Radgone, 1993
Roža Piščanec: Kdo je napravil Vidku srajčico, 1955
Gerhard Altenbourg: Zalobnost zgodnje svetlobe, 1975
ARHITEKTURA / RAZSTAVI V CANKARJEVEM DOMU IN GRADCU,
Arhitekti ne iščejo idej v starih revijah
V Ljubljani se predstavljajo najmlajši avstrijski arhitekti, v Gradcu pa dva pola našega arhitekturnega ustvarjanja
Roland Gnaiger: Igralnica v Dorenu, Vorarlberg, 1990
I
LJUBLJANA - Za vse ljubitelje, ustvarjalce, radovedneže, profesionalce, ki se zanimajo za arhitekturo ali arhitekturno fotografijo je v Cankarjevemu domu od 12. januarja do 6. februarja na ogled razstava Nove hiše v Avstriji na fotografijah Margherite Spiluttini. Galerija Cankarjevega doma se odpre vsak dan ob 15. uri. V celovški galeriji pa bo do 28. januarja na ogled moderna slovenska arhitektura.
V arhitekturi je zelo pomembna svežina in v Ljubljani se predstavlja najmlajša generacija avstrijskih arhitektov. Najmlajša generacija ne pomeni, da razstavljajo golobradi mladeniči, saj v Avstriji zaradi strogih kriterijev arhitekti ne smejo graditi pred 35. rojstnim dnem. Na razstavi se predstavlja 47 ustvarjalcev, rojenih po letu 1945, z deli, ki so jih naredili v zadnjih štirih letih.
Značilnosti avstrijske arhitekture in fotografinjo Margherito Spiluttini sta ob otvoritvi predstavila VValter Zschokke, kritik in urednik revije Bauform in Andrej Hrausky, direktor galerije Dessa in eden najbolj zaslužnih ljudi za otvoritev te razstave. Lahkost, neobremenjenost, odprtost in veselje do potovanj navdihujejo in pomagajo ustvarjati novi generaciji. Arhitekti prihajajo iz vseh avstrijskih zveznih dežel, zato je v razstavljenih delih zajeta vsa širina ustvarjanja v Avstriji. Najvecji arhitekturni boj se bije med Gradcem in Dunajem. Zanimivo je, da je glavno mesto Štajerske mnogo pozorneje in hitreje reagiralo na mednarodne razvojne težnje in si priskrbelo potrebne informacije.
Ustvarjanje arhitektov je raziskovalno in ne iščejo idej po starih revijah. Želijo najti nov izraz na osnovi urbanističnih raziskav. V ustvarjenih delih ohranjajo neobremenjenost in s svojimi hišami pričajo o spreminjajoči se arhitekturi.
Margheriti Spiluttini je že priznana mojstrica arhitekturne fotografije in je imela popolno svobodo pri iskanju svojega pogleda na arhitekturo. Fotografije imajo, meni kritik Zschokke, jasno kompozicijo in visoko estetsko vrednost. Razstavljenih je 120 fotografij, ki so si jih lahko ogledali že ljubitelji v Parizu, Varšavi, Budimpešti, na Kubi, v Milanu in na Dunaju.
Slovenska in avstrijska arhitektura sta tradicionalno povezani, meni arhitekt Hrausky. NekoC sta bili deželi v isti državi in slovenski arhitekti so množično odhajali na Dunaj. Ljubljansko šolo za arhitekturo je Plečnik zastavil pa VVagnerjevem dunajskem vzoru in prenekatera stavba v Sloveniji se zgleduje po tem. V zadnjem obdobju vzdržuje slovenska arhitektura tesne stike z Dunajem predvsem po zaslugi Borisa Podecce in njegove generacije.
Tudi za razstavo sodobne slovenske arhitekture Od konteksta do detalja v Celovcu se je najbolj potrudil Andrej Hrausky, pomagal pa mu je arhitekt Miloš Florjančič, predstavnik Društva arhitektov Ljubljane.
Predstavljena sta dva pola slovenskega arhitekt-skega ustvarjanja. Prvi je posvečen arhitekturnim realizacijam zadnjih let, drugi pa prikazuje zanimivejša dela s področja notranje arhitekture. Razstava se uvršCa v sklop širše promocije slovenske arhitekture v tujini, saj je bila že predstavljena v Budimpešti, na ogled pa bo tudi v Trentu v Italiji. Sredi januarja pa bodo odprli razstava z naslovom Contemporary Ar-chitecture in Slovenia v Torontu.
Tudi Slovenija ne bo ostala praznih rok, saj bodo poleg avstrijske razstave v Cankarjevem domu v ponedeljek, 17. januarja, odprli razstavo madžarske arhitekture v galeriji Dessa.
Tina Lucu
Denar nazaj - toda kako?
Vsi tisti, ki ste verjeli, da bo podjetje Lacar, organizator Bajaginega koncerta v Ljubljani in Mariboru, po drugi decembrski odpovedi napovedanega koncerta kupcem vstopnic vrnil denar - tako so namreč predstavniki Lacarja zagotovili na novinarski konferenci - ste že najbrž ugotovili, da temu paC ni tako. Zdaj večina od šest tisoC kupcev vstopnic razprodanega koncerta, ki ne morejo dobiti denarja nazaj, svojo upravičeno jezo stresa na prodajalke in prodajalce vstopnic, ki sicer res niso nic krivi, če jim predstavnik organizatorjev Lazovič, denarja ne da. Toda to je pravzaprav zgodba, ki se vseh, ki mo hoteli na koncert, sploh ne tiCe. Dejstvo je, da koncerta navkljub trem obljubam ni bilo in da hoCe vsak dobiti denar nazaj - razen Ce še kdo upa, da bo koncert 24. januarja, kot zatrjuje Lazovič.
V ljubljanski prodajalni vstopnic imajo vendarle posluh za razjarjene kupce vstopnic in poskušajo navkljub vsemu »zadeve reševati individualno«, ali povedano bolj natančno, do denarja vendarle lahko tu pa tam kdo pride, razen Ce ni kupil veliko število vstopnic. Zglasiti se morate pri informacijah v pritličju Maximarketa, kjer jim boste pokazali svojo osebno izkaznico, da vas bodo popisali, dali jim boste vstopnico in dobili boste denar. Takšna »procedura« je zato, ker so prodajalci vstopnic očitno spoznali, da se bodo morali z Lacar jem oziroma Lazovičem srečati na sodišCu in na ta način izterjati denar, tako zdaj zbirajo podpise, da bodo vložili kolektivno tožbo.	(M.V.)
Allied - Lyons sponzor Shakespearovega teatra LONDON - Britanska družba Allied-Lyons, ki proizvaja whisky, čaj, gin in je v Veliki Britaniji lastnik veC sto pivnic, po svetu pa ima veliko fast food poslovalnic Dunkin Donuts, je prevzela sponzorstvo nad Royal Shakespeare Com-pany (RSC‘s). Pred kratkim so predstavniki družbe podpisali triletno pogobo, v kateri piše, da bodo tej najpomembnejši angleški gledališki ustanovi namenili 3.3 milijona fiintov (4, 9 mili' jona dolarjev). Zato bo lahko The Royal Shakespeare Company. spet veC gostoval; umetniški vodja gledališča načrtuje letos večtedensko turnejo po ZDA, Evropi, Novi Zelandiji in Japonski. To velikodušno potezo je pozdravil tudi predsednik RSC‘s, britanski prestolonaslednik princ Charles.	(Reuter)
Jutri podelitev štipendij Jazz Master VVASHINGTON - Bobnar Louis Bellson, pianist Ahmad Jamal in pevka Carmen McRae so dobitniki letošnjih štipendij "Jazz Master, ki jih podeljuje ameriško Umetniško združenje. Štipendija zvezne ustanove za umetnost je vredna 20.000 dolarjev, nagrajencem pa jo bo jutri, 14-januarja v Bostonu izročila predsednica te ustanove Jane Alexander. Nagrade - najboljšim jazzovskim glasbenikom jih podeljujejo že od leta 1982 - so med drugim prejeli že Ella Fitzgerald, Joe VVilliams, Dorothy Donegan in Max Roach. Skupaj je nagrado za prispevek k jazzovski interpretaciji dobilo že 40 ameriških jazzovskih glasbenikov in interpretov.	(Reuter)


LIKOVNA UMETNOST / 1. MEDNARODNA RAZSTAVA MALE GRAFIKE
Odprto za vse, zlasti za mlade umetnike
Maribor - v nedeljo sta se v Umetnostni galeriji in Galeriji Rotovž iztekli prva mednarodna razstava male grafike Mini Print Slovenija 1993 in Mini Print International Sarajevo Art Aid.
Obsežna prireditev, ki je bila hkrati velik organizacijski in finančni zalogaj, je pomenila najpomembnejšo lansko novost v slovenskem likovnem prostoru in novo možnost promocije mesta Maribor, Slovenije in slovenske likovne ustvarjalnosti v svetu. Dan pred zaprtjem razstave so organizatorji na zaključno slovesnost povabili številne pomembne goste tako z likovnega kot tudi s političnega področja in jim predstavili svoj projekt. Dnevov Mini printa se je poleg slovenskega dela mednarodne žirije Aleksandra Bassina in Braneta Koviča, prejemnika velike premije grafika Stefana Galiča in nekaterih drugih pomembnih likovnikov udeležila Se vrsta v Sloveniji akreditiranih tujih diplomatov, na čelu z nemškim veleposlanikom
in doaenom diplomatskega zbora Guntherjem Seiber-tom. Poleg njih so prišli Se direktorji in vodje vrste kulturnih ustanov in mnogo drugih vidnih osebnosti s političnega in kulturnega področja. V imenu mesta Mariborjih je gostila županja Magdalena Tovornik.
Mala grafika je kot možnost likovnega izražanja do nedavno ostajala dokaj prezrta in odrinjena v senco grafike velikih dimenzij. Intimnejši, manjši grafični format je postal predmet pomembnih specializiranih mednarodnih razstav Sele pred kratkim; pred 16 leti v Španskem Cadaq-uesu, v zadnjih petih do desetih letih pa so med odmevnimi razstavami nastale Se prireditve v Torontu, Seulu, kalifornijskem Napa Valleyu in francoskem Chamalieresu. Idejo in odločitev o organizaciji podobne razstave pri nas je prispeval grafik Leon Zakrajšek. Projekt je začel razvijati pred dvema letoma kot umetnik, ki je s sodelovanjem na mednarodnih prireditvah navezal veliko
stikov z mnogimi organizacijami, ki se ukvarjajo z grafiko. Ze od začetka je sodeloval s soavtorjem in tajnikom Mini printa ’93 Milanom Zrimom. In kar je Se posebej zanimivo: prireditev v ničemer ne obremenjuje proračunskega tolarja - vsa sredstva sta avtorja zbrala s pomočjo sponzorjev, zlasti Smelta, SLT studia in marketinga, Tama in vrste drugih.
Častno pokroviteljstvo nad uradnim Mini printom je prevzelo univerzitetno mesto Maribor in njegova županja Magdalena Tovornik, nad International Sarajevo Art Aidom pa ministrstvo za kulturo.
Koncept mariborske razstave se nekoliko razlikuje od sorodnih v tujini; odprta je vsem umetnikom sveta, zlasti mladim, ki bodo v prihodnosti ustvarjali grafični jezik na mednarodnih razstavah.
Zaključek uradne razstave Se ne prinese zaključka organizacijskih prizadevanj, saj je treba dela skupaj z razstavnim katalogom poslati avtorjem. Organizatorji
upajo, da bo to zmogli v enem mesecu. Hkrati je treba o rezultatih obvestiti še vrsto ustanov po svetu: galerije, akademije, različne sklade in ministrstva, s katerimi želijo ohraniti in poglobiti sodelovanje. Februarja bo izšla publikacija Mini print news, ki bo vključevala podatke o prvem Mini printu in razpis za natečaj za Mini print 1994. Prireditev bo namreč vsakoletna. Članstvo v mednarodni žiriji bi radi razširili tudi na strokovnjake iz ZDA in Azije, zlasti Japonske. V slednjo bo Zakrajšek odpotoval čez mesec dni in skušal k sodelovanju pridobiti tamkajšnje strokovnjake, hkrati pa bo na Japonskem tudi samostojno razstavljal..
Vzporedno so v Galeriji Rotovž postavili razstavo malih grafik, namenjenih dobrodelni avkcijski prodaji; njen izkupiček bodo namenih obnovi študija grafike na sarajevski likovni akademiji. Akciji se je odzvalo 247 na Mini printu sodelujočih umetnikov iz vseh sodelujočih držav. Za-
radi finančnih razlogov in relativne neorganiziranosti avkcij pri nas so se organizatorji odločili za izvedbo dražbe na tujem. Natančen kraj in ustanova sicer Se nista določena, zanjo pa se zanimajo zlasti v Maastrichtu, kjer je bila lani zelo obsežna mednarodna razstava grafik velikega formata. Sarajevska likovna akademija je bila na območju Jugoslavije najmlajsa, večina njenih profesorjev pa je študirala prav v Ljubljani. Po prodaji bodo izkupiček shranili v banki za, kot upajo, Cimkrajši čas - do ureditve razmer v BiH.
Zaključno prireditev M-ni printa 1993, razstave, ki predstavlja tudi ambicije mariborske Umetnostne galerije ob izteku četrtega desetletja njenega delovanja, da bi razstavljala tudi tujo umetnost, je na koncu popestrila Se premierna uprizoritev Dumasovih Treh mušketirjev. Nekoliko teatralično in kraljevsko lahko zato na koncu zapišemo: Mini print 1993 je mrtev, živel Mini print 1994.
Vojko Urbančič
fot h peSu,
ih
Stefan Galič: Mala grafika nagrajenca Mini printa 1993 Štefana Galiča: Fosil MP XX, 1993, lesorez, 25 x 20 cm
Organizatorji so se povezah z mnogimi akademijami in galerijami z vsega sveta, razpis so Poslali na več kot 3500 naslovov. Na natečaj se je prijavilo približno 270 avtorjev iz 35 držav z yseh petih celin (nekateri grafiki so poslali prijavo celo na preslikanih prijavnicah), kar je za prvič organizirano razstavo veliko tudi v primerjavi s tujino in je omogočilo prikaz različnih dojemanj grafičnega jezika iz zelo različnih okolij. Izmed okoli 1500 prispelih grafičnih listov so izločili in razstavili 514 grafik. Iz Slovenije je sodelovalo 34 grafikov. Da je bil avtor sprejet, je zadoščalo, če je zanj glasoval eden izmed petih članov mednarodne žirije. To so poleg direktorja ljubljanske Mestne galerije Aleksandra Bassina in likovnega kritika
Braneta Koviča sestavljali dr. Laszlo Beke, direktor budimpeštanske Narodne galerije in poznavalec likovnega dogajanja v južni in vzhodni Evropi, predvsem grafike in male plastike (kot selektor je sodeloval že na bienalu male plastike v Murski Soboti), direktor Kunstmuse-uma v Bonnu in specialist za grafiko Klaus Schreck ter pariški likovni kritik in specialist za simbolizem Mchael Gibson. Strokovnjaki so prišli tako z vzhoda kot z zahoda. Veliko premijo Mini printa ’93 je prejel pri nas in v tujini že velikokrat nagrajeni lendavski grafik Stefan Galič, ki je od možnih 25 dosegel 24 glasov (vsak član žirije je dela ocenjeval z ocenami od 1 do 5). Nagrade za tehnično tehniko so prejeli: Janez Knez iz Slovenije, Nikola Koydl
iz Hrvaške, Maria Femanda Vera iz Argentine, Michael Miiller iz Nemčije, Peter Stefanovits iz Madžarske in Josef Tichy iz Avstrije. Po Galičevih besedah je Mini print kot novost priložnost, da se srečajo mladi in da se mala grafika tudi pri nas bolj uveljavi. Zanj predstavlja mah grafični format zanimiv izziv; njegove grafike pogosto nastanejo najprej v malem formatu, izkušnje nato prenese na velike grafične liste. Tudi na Mini printu nagrajeno serijo zdaj nadaljuje v večjem formatu. Njegovi barvni lesorezi nastajajo v več stopnjah odtisov različnih barvnih nanosov. Med slovesnostjo ob zaključku razstave sta z grafikom Zakrajškom v galeriji M-art odličnim gostom izdelavo malih grafik tudi praktično predstavila.	(V. U.)
Nagrada je ostala doma
"1
Preberite in ne bo vam prišlo
Med vse večjo poplavo revialnega tiska, za katero ne zaostajajo publikacije najrazličnejših interesnih skupin, predvsem tistih, ki so bile še pred nekaj leti postavljene na margino slovenske družbe, se je decembra lani pojavil nov slovenski mesečnik, namenjen gay populaciji, s pomenljivim, če že ne kar najbolj ilustrativnim naslovom njegove vsebine - Keke(c). Kakšna je njegova ciljna publika po pregledu dvanajstih strani tega »cajtnga« (tako ga deklarirajo njegovi ustvarjalci in izdajatelji) nikakor ni težko ugotoviti, zastavlja pa se vprašanje o smotrnosti izdajanja tovrstnega revialnega tiska za slovensko gay skupnost, ki je s Kekčevim pandanom, Revolverjem- revijo za kulturna in politična vprašanja s homoerotičnim nabojem, že pred leti poskušala opozoriti že kar tradicionalno konservativno slovensko javnost, da gayi v našem kulturnem in političnem prostoru še ne pomenijo Sodome in Gomore za slovensko ho-mofobično družbo. Kekec (naslov bi lahko brali tudi kot keke s copyrightom) je v nasprotju z že omenjenim, vsaj na trenutke nekoliko bolj intelektualistično zasnovanim Revolverjem, namenjena manj zahtevnemu bralstvu, predvsem tistemu, ki prisega na obešenjaški humor, nasvete »tipa« tabloida Lady in najrazličnejše recepte - od izdelave domačega lubrikanta do cruisinga po domačih in tujih logih. O tem, kakšen koncept časopisa se bo uveljavil v naslednjih številkah, še ne gre govoriti, omenimo lahko le nekatere rubrike njegove nulte številke, ki se bodo najverjetneje ustalile: Mali in veliki oglasi, vedno prisoten in obvezen horoskop, Pehtine arcnije (poglobljeni seksualni in psihološki nasveti), slovarček gay izrazoslovja (homofobija, fafanje in backroom), Z JAT-ičem okoli sveta (tokrat cruising v Budimpešti), glasba, film. Skratka časopis, ki ga lahko tudi ne preberete ali če parafraziramo slogan nedeljskih večerov v K4 - preberite in ne bo vam prišlo. Miha Trefalt
		
J—	IZŠLO JE / REVIJI	—1
CELJSKI ZBORNIK 1993, več avtorjev, izdala Osrednja knjižnica Celje, zanjo Janko Ger-madnik in Branko Goro-pevšek, naklada 600 izvodov, cena 2.000 SIT.
Ko se je pred nekaj leti dejanske in vsebinske oživitve Celjskega zbornika lotil dr. Janez Cvirn, ni nihče upal pomisliti, da bo zbornik postal stičišče znanstvenega osvetljevanja naše preteklosti tako starejših kot mlajših slovenskih intelektualcev. Prav to pa se je pripetilo. Zagotovo ne šele letos, ko je iz Cvimovih rok urejanje zbornika prešlo v roke Branka Go-ropevška. Toda z zbornikom, ki nosi letnico 1993, je postalo očitno, da je Cvirn vedel, kaj počne, in da njegovi nasledniki znajo začeto nadaljevati. Tokrat je zbornik obsežen kot še nikoli, na 366 straneh prinaša 15 razprav. Razpon tem je širok, omenimo morda le nekakšni skrajnosti, Igorja Grdine prispevek z naslovom Avtobiografsko in avtotematsko v Prešernovem opusu na eni strani in morda Milka Mikole pisanje o Delovanju partizanskih in vojaških sodišč na celjskem v letih 1941 -1945 na drugi.	(B. P.)
CELJSKI ZBORNIK

-
Revolver >
*»**:«.■»* tfca.-fe'	- jj
1N*HWEWU t&teMi	.
Revolver, št.10, izdaja Roza klub, 48 strani, 400 tolarjev.
Četrtletna revija za kulturna in politična vprašanja prinaša tokrat med drugim dva obširnejša intervjuja; z vokalistko Diamando Galas, ki jo pozna tudi slovenska publika, pripoveduje pa o tem, zakaj je večino življenja posvetila epidemiji aidsa idr., ne nazadnje pa govori o svojem delu in projektih. Drugi intervju je posvečen britanskemu koreografu in plesalcu Michaelu Clarku. Poleg že stalne priloge - tokrat gre za obširnejši pregled filmov, prikazanih na 9. Dnevih gay in lezbičnega filma -lahko preberemo zapis o še eni tabu temi - pedofiliji, daljši zapis o življenju in delu Jeana Coctea-uja, razmislek o filmu Grenke solze Petre von Kant, zapis o Erosu Ra-mazzottiju in krščanskem pogledu na homoseksualnost. leposlovja Tokratna Številka ponuja Se odlomek iz avtobiografije Francisa Kinga ter novelo, ki je prejela nagrado na natečaju Pandore za kratko zgodbo. Osrednje foto strani pa so tokrat prispevali Alen Kos, NES in Jasna Kla-sinčar.	(M.T.)

SARAJEVO - V noči na sredo so se spopadi v Bosni in Hercegovini nadaljevali, Se posebej siloviti pa so bili v Sarajevu. Po dosedanjih podatkih je v napadih srbskih sil na Sarajevo umrlo najmanj devet ljudi, približno 50 pa je bilo ranjenih. Bosanski radio je poročal, da so obrambne sile Sarajeva zavrnile poskus pehotnega prodora v bosansko prestolnico.
Poveljnik mirovnih sil ZN v Bosni in Hercegovini, general Briquemont, pa je na tiskovni konferenci poročal o muslimanskem obstreljevanju srbskih položajev okoli Sarajeva. Boji so se nadaljevali tudi v osrednji in južni Bosni. Muslimanske in hrvaške sile so se spopadle v okolici Viteza.
ZraCni most za prevoz Človekoljubne pomoči Vi-
sokega komisariata za begunce pri ZN do Sarajeva so v sredo zjutraj po enotedenski prekinitvi znova vzpostavili. Po prvotnih načrtih naj bi ga vzpostavili že v torek, vendar so ga zaradi bombardiranja letališke pi-ste morali odložiti. Za sredo je bilo napovedanih približno 20 poletov.
Tiskovni predstavnik Unproforja je na tiskovni konferenci povedal, da se je konvoj devetih tovornjakov ZN s hrano in zdravili za oblegani Maglaj v sredo »zataknil« na srbski kontrolni točki v kraju Ozmica, približno štiri kilometre pred mestom. Zadnji konvoj je prispel v mesto 25. oktobra lani. Podobno usodo doživlja tudi konvoj za Gorazde. Poveljnik švedskega bataljona Unproforja, ki je že od oktobra blokiran
v Pančevu, se je odločil, da ne bo upošteval prepovedi bosanskih Srbov, ki že več mesecev tankom in oklepnim vozilom modrih čelad ne dovolijo odhoda v Tuzlo.
Papež Janez Pavel H. pa je v včerajšnji poslanici, ki se nanaša na bruseljski vrh zveze Nato, zapisal, da se boji, da bi se spopadi na tleh nekdanje Jugoslavije sprevrgli v vsesplošno vojno. Poudaril je, da bi bilo treba napadalca razorožiti s človekoljubnimi, ne pa z vojaškimi posegi.
Glede vpliva svetovne diplomacije na dogodke v BiH so Sarajevčani ohranili grenek skepticizem, ko so slišali za novo resolucijo Nata, ki omenja možnost letalskih napadov na srbske položaje, če Srbi ne bodo prenehali napadati prestolnice in drugih mest v državi. Odkar je Nato avgusta lani napovedal tako možnost in z letali, ki vzletajo iz Italije in z letalonosilk v Jadranu, celo začel izvajati tako imenovani nadzor zračnega prostora nad BiH, so jih Srbi bombardirali, ostrostrelci pa streljali takorekoč vsakodnevno. »Zakaj nas ne pustijo pri miru,« se je ob resoluciji razjezil tridesetletni Meliha Raguz, »kaj nam pomagajo laži. Ce že živimo kot živali, naj nas vsaj pustijo dostojanstveno umreti.« (Reuter, AFP)
NOVICE
Skrivnostni vodja upora mehiških Indijancev
_________FRANCIJA / TERORIZEM______
Policija mora spoštovati zakone
BIH / SPOPADI IN HUMANITARNA POMOČ

V Sarajevu je vsaka pomoč dobrodošla (felefoto: AP)
Nezaupanje v zahodno diplomacijo
Papež se zavzema za človekoljubne posege
Francozi niso ravnodušni do vojne v Bosni
PARIZ - 51 odstotkov Francozov ni naklonjenih »brutalnemu vojaškemu posegu« OZN v nekdanji Jugoslaviji, Čeprav si kar 47 odstotkov vprašanih želi, da bi ZN svoje vojaško delovanje na tem področju okrepili, ugotavlja anketa inštituta BVA, izvedena po naročilu francoskega obrambnega ministrstva. Ugotovitve navajajo, da se kar 85 odstotkov vprašanih Čuti prizadetih spričo položaja v nekdanji Jugoslaviji. Zoper vojaški poseg ZN se je izreklo 51 odstotkov. Ti ne bi podprli »brutalnega vojaškega posega, na primer zračnih napadov, zavedajoč se morebitnih posledic na kraju samem,« ki bi utegnile prizadeti tudi francoske vojake. 44 odstotkov vpmšanih pa se zavzema za tak poseg. 47 odstotkov vprašanih se zavzema tudi za okrepitev vojaškega posredovanja ZN v nekdanji Jugoslaviji, medtem ko-si dobra tretjina (34 odstotkov) želi, da bi ZN se naprej zagotavljali predvsem humanitarno pomoC, ne da bi se neposredno vpletali v spopade. 12 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi se moral Unprofor do prihodnje pomladi umakniti z ozemelj nekdanje Jugoslavije. Med vprašanimi je bilo tudi 65 odstotkov takšnih, ki nasprotujejo odpravi embarga, ki »v vojno vpletenim stranem prepoveduje nabavo orožja«, medtem ko se je 28 odstotkov zavzelo za to, da bi ta ukrep odpravili.	(AFP)
SAN CRISTOBAL - Vlada trdi, da je tuj intelektualec, plačanec, ki je Indijance v Chiapasu zavedel na krivo pot. Drugi trdijo, da je Mehičan, ki se je boril z nikaragovskimi sandinisti, njegovo pravo ime pa naj bi bilo Marcos Rojas. Človek, ki si je nadel ime Sumcom-mandante Marcos, pa trdi, da je sin mehiške revolucije in da se je deset let v džungli pripravljal na upor proti vladi, ki ne stori ničesar za revne državljane. Resnična identiteta Marcosa, ki je razglasil vojno Zapa-tistične nacionalne osvobodilne vojske proti vladi, pa ostaja skrivnost. V javnosti se je pojavil le enkrat, še takrat z masko prek obraza, in sicer na Silvestrovo na trgu v San Cristobalu, kjer je razglasil revolucijo. Čeprav je Marcos razkril le malo podatkov o svoji identiteti, je znano, da je javno zanikal vladine obtožbe, da je Gvatemalec. »V skupini ni nobenih tujcev. Nikoli tudi nismo prejemali pomoči revolucionarnih gibanj iz drugih držav,« je zapisal v izjavi za javnost. Kdorkoli Markos že je, vladne enote bodo potrebovale Se nekaj časa, da ga bodo našle.	(STA, AP)
Ševardnadze v Ankari
ANKARA - Gruzijski predsednik Edvard Sevardnad-ze je v sredo dopotoval na enodnevni uradni obisk v Turčijo, kjer naj bi okrepil odnose med sosednjima državama. Turški predsednik Sulejman Demirel in Ševardnadze naj bi danes podpisala sporazume na gospodarskem področju ter na področjih trgovine, varnosti in preprečevanja tihotapstva. (STA, AFP)
Znan prvi kandidat za letošnjo Nobelovo nagrado za mir
BONN - Nemški politiki so norveškega zunanjega ministra Johana Joetgena Holsta predlagali za Nobelovo nagrado za mir v letu 1994. Johannes Ger-ster, vodja poslanskega kluba Kohlovih Krščanskih demokratov, je Holsta predlagal predvsem zaradi posredovanja na tajnih pogajanjih med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki so pripeljala do zgodovinskega mirovnega sporazuma.
' »Brez velikega osebnega prispevka Johana Holsta kakor tudi njegove družine se čudež, kot se zdaj zavedamo, sploh ne bi bil zgodil,« je v pismu Nobelovemu komiteju na Norveškem Gerster pohvalil norveškega zunanjega ministra.	(Reuter)
Zapleti ob novembrski aretaciji domnevnega alžirskega terorista
Notranji minister Charles Pasqua zagovarja svojo policijo
AL23R - Oboroženi neznanci so v torek ubili prefekta alžirske pokrajine Tissemsilt na jugovzhodu države Mo-hammeja Bellala in nekaj njegovih spremljevalcev. Za zločin sumijo islamske fundamentaliste, uradni viri pa zatrjujejo, da so takoj sprožili temeljito raziskavo. Po številnih atentatih, ki odmevajo po tej nekdanji francoski koloniji, je bil tarča napada tokrat prvič prefekt. O smrti štirih policistov pa poročajo iz mesta Kouba v bližini alžirske prestolnice, oporišča islamskih skrajnežev. O zločinu je poročal dnevnik Liberte, ki je dobro obveščen o varnostnih zadevah. Liberte poroča, da so neznanci streljali na policijski avtomobil, ki je patruljiral v okolici osnovne šole. Poleg štirih mrtvih policistov so streh zadeli še učitelja in mimoidočega študenta, ki sta bila le ranjena. (Agencije)
PARIZ - Francoski premier Edouard Balladur je v torek zvečer v televizijskem intervjuju francosko policijo posvaril, da niti ona ni nad zakonom. To ostro svarilo se je nanašalo na domneve, da so bili dokumenti, ki jih je policija ob aretaciji zasegla v aktovki nekega islamskega fundamentalista, v resnici podtaknjeni.
»Policijske akcije proti terorističnim skupinam so pomembne, vendar želim, da so dosledno v zakonskih okvirih,« je dejal Balladur, ki je komentiral novembrsko aretacijo Mousse Kraoucha, osumljenega, da je organiziral teroristične akcije. Pri njem so našli dokumente, ki ga povezujejo z islamsko osvobodilno fronto FIS, organizacijo, ki s terorističnimi akcijami spodkopava alžirsko vlado. Francoski minister za notranje zadeve Charles Pasqua je ob tem izjavil, da je morda prišlo do manjše policijske napake ter da je interna policija raziskala primer ter ugotovila, da ni bilo nobenega namena, da bi osumljencu podtaknili omenjene dokumente. Državni tožilec pa je sprožil Se eno preiskavo, da bi ugotovili, od kod so se vzeli ti dokumenti. Balladur je pokazal manj podpore policiji kot minister Pasqua, saj je dejal: »Čakam na konec preiskave in Sele takrat si bom izoblikoval svoje mnenje.« (Agencije)
SRBIJA / NEURADNO O NATU,
Srbi v BiH prepričani, da jim Zahod ne more do živega
BEOGRAD - Srbske in Črnogorske oblasti uradno niso reagirale na odločitve Nata o vojni v BiH, zato pa so se oglasili voditelji bosanskih Srbov. Razvpiti Radovan Karadžič je govorice o morebitnem bombardiranju srbskih položajev v okolici Sarajeva, Ce ti ne bi nehali napadati mesta, komentiral kot »nerazumljive grožnje«, le nekaj ur kasneje pa je že govoril o tem, da vrhunsko zasedanje zveze Nato »nudi možnosti za mirno rešitev krize,« kar je po njegovem mnenju ohrabrujoče.
Na bolj umirjeno Karadži-čevo komentiranje je vplivala odločenost ZDA, pa tudi »tradicionalnih zaveznic Srbije« Velike Britanije in Francije, da je treba ustaviti napade na Sarajevo in tako imenovana varnostna območja, da se omogoči odprtje letališča v Tuzli in zamenjava vojakov ZN v Srebrenici. V prvi izjavi, ki jo je o tem Karadžič dal ameriški agenciji AP, je namreč dejal, da odprtje tuzlanskega letališča ne pride v poštev pred podpisom mirovnega sporazuma z Muslimani, s čimer je pogo-
jeval tudi srbsko deblokado britanske enote ZN v Srebrenici. Predsednik parlamenta samozvane srbske republike Momčilo Krajišnik pa je bil nekoliko bolj umirjen in je pozdravil odločitve vrha Nata, pri čemer pa groženj o morebitnih zračnih napadih na srbske položaje ni omenjal. Več pozornosti je posvetil pogovom z novim vodjem Unprofora, Japoncem Akašijem, ki se je v ponedeljek mudil na Palah. Kot trdi Koljevič, se je Akaši zavzel le za Natovo podporo iz zraka, ne pa tudi za zračne napade, CeS da ti ne pridejo v poštev, dokler so v BiH vojaki ZN. Po Koljevičevih besedah je bil Akaši presenečen, ko so mu srbski predstavniki govorili o možnosti Natovih zračnih napadov na njihove položaje. V radijski oddaji, ki je Srbom posredovala Koljevi-čeve izjave, je nastopil tudi neki »vojaški strokovnjak«, ki je menil, da imajo Srbi v BiH na razpolago dovolj orožja in da obstajajo geografski in drugi razlogi, zaradi katerih se Zahod nikoli ne bo odločil napasti njihovih položajev. Davor Kriška
BLIŽNJI VZHOD / POGAJANJA
0 usodi kulturne dediščine po prevzemu avtonomije
KAIRO, JERUZALEM, ŽENEVA - Izrael in Palestinska osvobodilna organizacija sta se v sredo na pogajanjih o miroljubni prihodnosti in sožitju med Židi in Palestinci, ki potekajo v egiptovskem mestu Taba, dotaknila preteklosti. Gre predvsem za vprašanje kulturne dediščine in njene usode po prevzemu palestinske avtonomije.
Eden od treh podkomite-jev pogajalskih delegacij se je namreč pogovarjal o arheoloških najdiščih, muzejih in kulturnih spomenikih na zasedenih ozemljih. Pogajalci so se osredotočiti predvsem na nedavno izraelsko »operacijo Scroll«, arheološka izkopavanja v okolici Jeriha, ki potekajo na območju, kjer bodo Palestinci prevzeli avtonomno oblast. Palestinci, ki si prizadevajo, da bi zgodovinska dediščina ostala na njihovem ozemlju, so izraelske oblasti obtožiti ropanja zgodovinskih najdišč in kršenja mednarodnega prava o varovanju kulturne dedišči-
ne. Obe pogajalski strani sta sporočili, da se pogajanja o varnostnih vprašanjih, vključno z velikostjo območja Jeriha in nadzora nad mejnimi prehodi, niso napredovala. Izraelska delegacija pa je v sredo popoldne prekinila pogovore in odpotovala v Jeruzalem, kjer se bo udeležila pogrebne slovesnosti poveljnika izraelske vojske na zasedenih ozemljih, generalmajorja Nechemia Tamarija, in še treh oficirjev izraelske vojske, ki so se v sredo v bližini Jeruzalema smrtno ponesrečili. Nezgodo je povzročila okvara helikopterja.
Iz Ženeve so sporočili, da bo prihodnji teden ameriški koordinator za bli-žnjevzhodni mirovni proces Dennis Ross odpotoval v Jeruzalem, kjer bo izraelskega premiera Jicaka Rabina, zunanjega ministra Simona Peresa in predsednika Eze-rja VVeizmana seznanil s srečanjem ameriškega predsednika Clintona in sirskega predsednika el-Asada v nedeljo v Ženevi. (Agencije)
Generacija, ki bo lahko gradila in odkrivala svoj svet

I
|
1
f



|
__ RUSIJA / ZAPLET V SVETU FEDERACIJE
Brez predsednika zgornjega doma
Predsednik Boris Jelcin poziva poslance, naj se odločijo za Vladimirja Šumejka
MOSKVA - Na začetku sredinega zasedanja zgor-njega doma ruskega par-arnenta, tako imenovanega Sveta federacije, se je zdelo, da bo predsedniku Jelcinu gladko uspelo uveljaviti svojo voljo in predstavnikom ruskih regij vsiliti svojega človeka.
Razprave pred glasovanjem o predsedniku Sveta federacije so bile uglajene in mirne, pravo nasprotje včerajšnjega direndaja v Dumi, ko so poslanci kričali drug Cez drugega in je razvpiti Vladimir Zirinovski med drugim celo pozval, naj red v parlamentu zagotovi policija. Ko je prišlo do glasovanja, pa so se razmere zapletle. Jelcinovemu kandidatu Vladimirju Sumejku je v prvem glasovanju do izvolitve za
predsednika Sveta manjkal le en glas (za izvolitev jih potrebuje najmanj 86). S 56 glasovi mu je tesno sledil konservativni predstavnik Pjotr Romanov, soustanovitelj nacionalističnega Ruskega nacionalnega zbora, ki ga vodi nekdanji general zloglasnega KGB Aleksander Sterlingov. Romanov zastopa Krasnojarsk v Sibiriji. Druga dva kandidata (Edvard Rossel in Aleksander Titkin) sta dobila premalo glasov, da bi se vključila v drugi krog glasovanja.
Pred drugim krogom je prišlo do zapleta, ko je predsedujoči zbranim povedal, da so po telefonu dobili glas odsotnega poslanca v prid Sumejku, ki naj bi ga upoštevali. Ce bi poslanci predlog
sprejeli, bi bil Sumejko izvoljen. Reakcija poslancev je bila burna in v drugem krogu je Sumejko pred Romanovim imel le še dva glasova prednosti (79 Romanov, 81 Sumejko). Do tretjega glasovanja tako v sredo ni prišlo. Poslanci bodo to skušali urediti danes.
»Smo mar spet hipnotizirani in se pretvarjamo, da so razmere take, kot bi v resnici morale biti,« se je glasil jezen komentar enega od poslancev na omenjene zaplete. Poslanca Tulejev in Kalmi-kijan pa sta novinarjem v odmoru dejala, da je Kremelj nanje izvedel silen pritisk, da bi izvolili Su-mejka, zagovornika močne predsedniške, torej centralizirane oblasti.
(Reuter, AFP)
V ruskem parlamentu je vedno burno (lelefoto: AP)
EVROPSKA TURNEJA BILLA CLINTONA
Pogovori v Moskvi so tako za Rusijo kot za ZDA izredno pomembni
MOSKVA - Ameriški Predsednik Bill Clinton je v sredo odpotoval v Moskvo z upanjem, da b0 »zgodovinske« dosežke Nata vnovčil s sklenitvijo sporazuma z Rusijo in Ukrajino o jedrski razorožitvi. Hkrati naj bi sogovornike spodbudil k hitrejšim gospodarskim reformam.
Čeprav so razmere v Rusiji precej napete, bo Clinton v Moskvi ostal tri dni. Ruski minister za zunanje zadeve Andrej Ko-zirev je po bruseljskem sestanku za televizijsko jnrežo CIS izjavil: »Narejen je bil korak v pravo smer.« Partnerstvo za mir 80 podprle tudi nekatere nekdanje sovjetske republike, med njimi Ukrajina ni baltiške države. V izjavi, objavljeni po sestanku oied predsedniki baltiških držav, je posebna Pozornost namenjena tesnemu sodelovanju zno-haj partnerstva.
VVashington je opozoril, da so ZDA dosegle tudi drug, prav tako pomemben sporazum, po katerem naj bi se Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju. Zato bo predsednik Clinton obiskal tudi kijev. Trojni sporazum naj bi zadovoljil ukrajinske zahteve po kompenzaciji, v zameno se je Ukrajina pripravljena odpovedati nekdanjemu sovjetskemu jedrskemu orožju. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da je potrebno sporazum natančno definirati, kljub temu pa se je predsednik Leonid Krav-Cuk v petek pridružil moskovskim rusko- ameriškim pogovorom o tem vprašanju. Nekateri, med njimi tudi ameriški podpredsednik Al Gore, menijo, da bo težko doseči Politično stabilnost v Rusiji, zato naj ne bi preveč Poudarjali potrebe po hi-
trih ruskih gospodarskih reformah. Mnogi politiki so spoznali, da je bil predsednik Jelcin preveč optimističen, ko je upal, da bo s tem, ko se je rešil starega parlamenta, spodbudil gospodarske reforme. Uspeh Vladimirja 2i-
rinovskega, ki je dobil večino sedežev v dumi, je vse presenetil. Čeprav ima po novi ustavi ruski predsednik veliko moč, ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri si jo bo upal uveljaviti.
Vanora Bennett / Reuter
Rusija s/ zasluži večjo pomoč
lVASHINGTON - Med obljubami, ki jih na obisk pri predsedniku Jelcinu prinaša Bill Clinton, je tudi tista o učinkovitejši gospodarski pomoči. Tako je novinarjem povedal predstavnik ameriške državne zakladnice, ki pa ni želel biti imenovan.
»Predstavniki skupine sedmih najbogatejših držav sveta (G-7) in mednarodnih denarnih ustanov se vendarle približujejo skupnim ugotovitvam o tem, kako ukrepati, da bi bila pomoC Čimbolj učinkovita«. V ta namen so se finančni ministri Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in ZDA v nedeljo sestali v Frankfurtu. NajrazvitejSe države so Rusiji doslej poslale le polovico od obljubljenih 43 milijard dolarjev pomoči in Se to večinoma v obliki odpisa dolgov, ki jih Rusija tako ali tako ni bila sposobna odplačati. Predsednik ameriške državne zakladnice Uoyd Benston, ki je tudi odpotoval v Moskvo, da bi se predsedniku Clintonu pridružil na srečanju z Jelcinom, je prepričan, da je Rusija pri reformiranju gospodarstva dosegla veliko več, kot se sploSno misli, ter da prav zato zasluži odločnejšo podporo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB).	(Reuter)
Clintonova evropska turneja
• Voditelji Nata so se odločili, da vse članice n^danjega Varšavskega pakta in Sovjetske zveze, predvsem pa Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko povabijo k podpisu sporazumov o partnerstvu, ki krepijo vojaško sodelovanje, vendar še ne pomenijo širitve članstva.
•	Predsednik Clinton se bo od 12. do 15. januarja mudil v Moskvi.
•	Z Jelcinom se bosta verjetno posvetovala o bolehnem ruskem gospodarstvu in prizadevanjih Zahoda, da bi pomagal olajšati prehod iz komunističnega v tržni sistem.
•	Voditelja naj bi razpravljala tudi o zaskrbljenosti Rusije spričo morebitnega vključevanja njenih nekdanjih satelitov in zaveznikov v zahodno vojaško zvezo.
• Predsednik Clinton je skupaj s 15 partnerji iz Nata bosanskim Srbom zagrozil z letalskimi napadi, če bodo preprečevali odprtje sarajevskega letališča ter tako zadrževali dovoz človekoljubne pomoči ali če bodo ovirali gibanje modrih čelad v Bosni.
Članice
Nata
© Portugalska @ Španija (5) Francija (S) Velika Britanija (5) Belgija : © Nizozemska ©Nemčija
® Danska ® Norveška 10. Islandija Italija Grčija @ Turčija © Luksemburg 15. Kanada 1 K 7 n A_____
•Ameriški voditelj se bo ustavil v Kijevu, kjer se bo se srečal z ukrajinskim predsednikom Kravčukom.
•V petek, 14. januarja, se bodo sestali Clinton, Jelcin in Kravčuk in podpisali sporazum, s katerim bo Ukrajina jamčila, da po sedmih letih na njenem ozemlju ne bo več jedrskih sredstev za množično uničevanje.
V zameno bosta Rusija in ZDA zagotovili, da te dežele ne bosta napadli z jedrskim orožjem, Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi pa bo potrdila ukrajinske državne meje.
Rusija bo prav tako spoštovala ozemeljsko celovitost Ukrajine, ki naj bi kot povračilo za uran iz svojih jedrskih konic dobila tudi milijardo dolarjev.
Nekdanje članice Varšavskega pakta
ITI Poljska GD Češka ITI Slovaška GD Madžarska
Nekdanja
Sovjetska
zveza
AP/Carl Fox, Dawn Desilets
NATO / PARTNERSTVO ZA MIR
Srednja Evropa je brez navdušenja prejela načrt
PRAGA - Države Više-grajske skupine (Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška), katerih voditelji so se v sredo v Pragi sestati z ameriškim predsednikom Clintonom, so se odločile, da se bodo pridružile ameriškemu načrtu partnerstva za mir, ki so ga v ponedeljek sprejeti na vrhunskem zasedanju Nata.
Kot je izjavil eden od uradnih predstavnikov Poljske, je tudi predsednik VValesa, ki je bil do ameriškega načrta najbolj zadržan, Clintonu v torek izjavil, da Varšava »ne bo zavirala ameriške pobude«, ki predvideva okrepitev političnih posvetov in večje vojaško sodelovanje med državami Članicami Nata ter nekdanjimi Članicami Varšavskega bloka. Vendar načrt ne ponuja jamstev za varnost, ki jih je zahtevala zlasti Poljska. Vladislav Klaczynski, tiskovni predstavnik poljskega
ministrstva za zunanje zadeve, je povedal, da med pogovorom s Clintonom VValesa ni omenil prejšnjih kritičnih pomislekov, Čeprav je jasno poudaril, da je predlog »nezadosten«. 2e v torek zvečer si je Clinton zagotovil podporo Češkega predsednika Havla, ki meni, da gre za dober in uravnotežen predlog. Tudi Madžarska in Slovaška sta z naklonjenostjo pozdravili ameriški načrt.
V splošnem je Češko javno mnenje ob partnerstvu za mir razočarano, kot pričajo pisma bralcev, naslovljena na Clintona, ki jih je v sredo objavil anglofonski štirinajstdnevnik Prague Post. »Poskrbite za to, da vaše ime v prihodnosti v ničemer ne bo povezano z Jalto ali celo z Munchnom,« je zapisal Pjotr Pithart, nekdanji Češki premier (1990-1992), pred razhodom Češkoslovaške.	(AFP)
Clinton spet ob češkem pivu (Telefoto: AP)
OBISK AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Kako se je saksofonist Clinton potepal po Pragi
PRAGA - Simpatični American s saksofonom je znal osvojiti srca Praža-nov. Popil je nekaj Češkega piva ter jih kot hamelinski podganji pastir popeljal v jazz klub, kjer je zaigral veselo melodijo ali dve. Predsednik Bill Clinton je s svojim sprehodom po uticah prelepe Češke prestolnice zbudil pri njenih prebivalcih tiste vrste navdušenje, ki so ga doslej hranili za zahodne pop zvezdnike, kot so Rolling Stones ali Velvet Underground.
»Radi imamo gospoda Clintona. Hoteli smo priti sem in mu pokazati, kako všeč nam je,« je dejala starejša ženska, medtem ko jo je gruča najstnikov, ki so se prerivali, da bi vsaj za trenutek videli ameriškega voditelja, tiščala ob pobcijsko pregrado. »Moramo ga videti! Tako krasen je, pravi lepotec,« je vpila skupinica razburjenih deklet.
Predsednika Clinton in Havel sta sta si kot navadna smrtnika privoščila kozarec piva v pubu Pri zlatem tigru v starem delu mesta. Nato je American vodil množico novinarjev, varnostnikov in radovednežev do bližnjega jazz kluba Re-duta ter odigral dve večni uspešnici, My Funny Valentine in Gershvvinov Summertime.
Vendar pa se je vsakršna utvara, da gre za le še enega
sproščenega ameriškega turista, razblinila, ko je Clinton zapuščal klub. Kar naenkrat je namreC odjeknil močan pok, verjetno petarda, in nasršeni pripadniki predsednikove varnostne službe so brž zapeljali Črno limuzino na ploCnik, medtem ko je eden izmed njih prihitel z neprebojnim jopičem v rokah. Clintona, ki sicer ni nataknil zaščitnega jopica, je pa izgledal zaskrbljeno, so posadili v avto in oddrveli proti hotelu Atrium.
2e od zgodnjega jutra so se na bregu Vltave zbirale stotine ljudi, upajoč, da bodo med redkimi srečneži, ki jih bodo uslužbenci Bele hiše izbrali za srečanje s predsednikom Združenih držav, ko se bo ta spuščal s praškega gradu in se sprehodil prek srednjeveškega Karlovega mostu. Nihče pa ni povsem zagotovo vedel, kaj bo »saksofonist« storil, ko bo prišel na nasprotni breg. Množica se je mrmrajoč spraševala: »Bo kakšno zaigral v klubu za vogalom? Bo Sel nazdravit s Havlom?« Clinton seveda ni razočaral, napravil je oboje. Spontanost pohajkovanja so motile le televizijske luči in kamere, neznosna gneča in ameriški varnostni agenti, ki so pridno nadirali in preiskovati Pražane, Ce so se ti preveč približati gostu.
John Mastrini / Reuter
SLOVENSKI	PROGRAMI
fr* SLOVENIJA 1	
S
RAI 1
RETE 4
Sl Koper
DtD
Hrvaška 1
Od Kneippa do kofeta s smetanco in nazaj,
Studijski film Amira Muiatovida Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa:
45 let AFS France Marolt, 2. del
Sola podjetništva, 5/8 del izobraževalne serije
Po sledeh napredka
Po domače
Poročila
Studio City, ponovitev Svet poroča, ponovitev Osmi dan. ponovitev Slovenci v zamejstvu TV dnevnik 1 Živ žav
Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Četrtek v cirkusu:
Veliki cirkusi sveta, 5. oddaja Tednik
TV dnevnik 3, VPS 2210 Sova
Hiša naprodaj, 14/21 del ameriške nanizanke Nora na Bobbjja
Igrajo: Philip Charles MacKenzie, Alison LaPlaca, Danny Gans, Ellen DeGeneris, Mary Page Keller, Nick Tate.
Tekmeci Sherlocka Holmesa, 12/26 del angleške nanizanke
SLOVENIJA 2
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes dnevnik , 7.35 gospodarstvo
šEl Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 dnevnik Film: Fuoco d’artificio (kom., Nem. ’53), vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Mladinski variete: Uno per tutti, vmes kviz, risanke, nanizanke, aktualnosti, zanimivosti Mikrofon je Big!
Big News
Risanke: Gartoonbig! Mikrofon je Big!
Dnevnik, snežne razmere Nan.: Ai confini delPal-dila, 19.00 Don Fumino Vreme, dnevnik, šport Film: Mani di' velluto (kom., It. ’79, i. A, Celen-tano, E. Giorgi)
Dnevnik
Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA’59, r. B. Wilder, i. M. Monroe) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Camere d’autore Film: Ad ovest di Paperi-no (kom., It. ’82)
Video strani
Kinoteka - James Cagney:
Mož s tisoč obrazi, ameriški cb film, 1956 Po zgodbi Ralpha Whelewrighta
Sova, ponovitev
Burleske Charlieja Chaplina, 7. epizoda am. cb nanizanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 11/26 del angleške nanizanke | Asirski pomlajevalne I Že veste Poslovna borza | Dnevnik 2
Habsburžani: Zgodovina neke evropske rodbine, 1/4 del av-I strijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke Umetniški večer:
Katera pesem rabi moj glas?, umetniško zdomstvo Radeta Serbedžije
Aliča, evropski kulturni magazin | Video strani
A KANALA	
	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
	CMT
	A-Shop
	Luc svetlobe, ponovitev 78. dela ameriške nanizanke
	A-Shop
	Matlock, ameriška nanizanka Fotografinja
	Video strani
	A-Shop
	Ustava, 4. del ameriške serije o državi
	Luc svetlobe, 79. del ameriške nadaljevanke
	Rock starine, ponovitev 48. oddaje
	Risanke
	A-Shop
	CMT
	Risanke
	Poročila
	V ognju, politični triler Igrajo: Nick Nolte, gene Hackman, Joanna Cassidy, Ed Harris, Jean-Louis Tritignant, Richard Masur in drugi; režija. Ro-ger Spottisvvoode.
	Rock starine, 49. oddaja
	Poročila
	Matlock, ameriška nanizanka Fotografinja
	A-Shop
	CMT
	Video strani
KOPER
Slovenski program
mmw KOROŠKA
Cas v sliki
^ RAI 3	
	Jutranja oddaja
	Kulturni dnevnik Tortu-ga, od 9.00 dalje DSE
	Idealna knjižnica
	Dnevnik 3 iz Milana
	Parlato semplice
	Dok.: Raffaello Sanzio
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Figaro qua, Figaro lš
	Sola in kultura v Italiji
	Šport: IP v balinanju, 16.05 hokej na kotalkah, 16.30 hokej na ledu, 17.20 Derby
	Nan.: Vita da str ega
	Dok.: Geo
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	BlobCartoon, Blob, Una cartolina
	Aktualno: 11 rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro)
	Dnevnik
	Sort: E’ quasigol
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
4	| RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Male in velike zgodbe
	Nan.: Lassie
	Jutranji dnevnik: 2
	Nad.: Quando si ama
	Aktualna odd.: Detto tra noi-Kronike v živo
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	I suoi primi 40 anni
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik, Iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	In viaggio con Sereno va-riabile
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Film: VVanted, vivo o morto (krim., ZDA ’87, i. R. Hauer, G. Simmons)
	Variete: Indietro tutta!
	Dnevnik in vreme
	Košarka: EP klubov
	Vremenska napoved in filmske novosti
	Nan.: Un giustiziere a New Tork
Nanizanke, 8.30 nad. Piccola Cenerentola, 9.00 A nima persa, 9.30 dnevnik
Nad.: Soledad, Febbre d’amore, 11.30 Maddale-na, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.00 Principessa,
16.00	Cuore selvaggio,
vmes (11.55,	13.30}
dnevnik
Kviz: La verita delVanno nuovo (vodi Marco Bale-stri), 17.30 dnevnik Aktualno: Funari News,
19.00	dnevnik
Nad.: Micaela (i. Jeannet-te Rodriguez)
Film: Brubaker (dram., ZDA ’80, i. Robert Redford, J. Alexander) Dnevnik Funari News Nan.: Lou Grant
CANALE 5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sarii vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviz: OK il prezzo e giu-sto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (E. Greggio, Ric)
Film: Scuola di polizia (kom., ZDA ’84, i. Steve Guttenberg, Kim Catrall, Bubba Smith)
Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
# TELE 4
19.30, 22.25 Dogodki in odmevi
Košarka: Stefanel-Chipita Panionios

MONTECARLO
19.30, 22.30 Dnevnik Film: II grande sonno Variete: Tappeto volante Filma: Widsom (dram., ’86, r.-i- E., Estevez)), 0.45 II re del rock and roli (’56, i. J. Kerr}}
TV novice
Stanje stvari - kultura, vodi Nataša Melon Slovenski magazin Slovenski program: Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
»Meridiani«, aktualna tema
Achtung Baby!, kulturna
oddaja
TV dnevnik
i	> ITALIAl
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Aktualno: Tu Italija
	Otroški variete
	Odprti studio
	Variete: Non b la RAI
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
	Aktualno: Luogo comune
	Šport studio
	Nan.: SuperVickky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Nan.: Beverly Hills
	Film: La bamba (dram., ZDA ’87, r. L. Valdez, i . Lou Diamond)
	Luogo comune, 0.30 Sgarbi quotidiani
	Šport studio
	
lOMaF' Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Argumenti, pon.
	Črno na belem, pon.
	Cas v sliki
	Družinske vezi
	Ladja zaljubljencev
	Bill Body-Nori svet športa
	Otroški program:
	Captain Planet
	Black, serija
	Cez galaksijo in potem na levo
	Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja
	Znanost
	Cas v sliki
	Hribovski zdravnik, 5. del
	Pogledi od strani
	Liebling Kreuzberg, serija
	Morilska ladja, angleški film, 1970
	Cas v sliki
	Neusmiljeno maščevanje, am. psih. kriminalka, 1952 Igrajo: Jack Palance, Joan Crawford, Gloria Grahame in drugi; režija David Miller,
	Poročila
Dobro jutro Poročila Šolski spored Rojstvo Evrope, 4/7 del dokumentarne serije TV leksikon: Dokumentarni film
TeCaj nemškega jezika, 8/9 del
Knjige, knjige...
Narnijske kronike, 9/18 del angleške nanizanke Poročila
Divja vrtnica, 4/199 del mehiške nadaljevanke Bagdad Cafe, 4/15 del am. humor, nanizanke Gooniji, ameriški film Igrajo: Josh Brolin, Jeff Cohen, Corey Feldman, Ke Huy (Juan in drugi; režija Richard Donner. Monofon
Učimo se o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega jezika, 8/10 del Poročila Otroška oddaja Z zdravljem do lepote Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 609. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik 1
Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Znanost in mi VeCer ob glasbi Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV koledar
Narnijske kronike, pon. 9/18 dela angl. nanizanke Skrivnosti, am. serija Vrzi kovanec, pon. 3/4 dela avstralske nadaljevanke
Ekran brez okvirja
Risanka
Dnevnik
Košarkarska Evroliga: Gibona - Buckler Bear, 1. polčas
Košarka, 2. polčas Vrzi kovanec, 4., zadnji del avstralske nadaljevanke
Pristanišče v New Torku, ameriški Cb film, 1949 Igrajo: Scott Brady, Tul Brynner, Richard Rober, K.T. Stevens in drugi; režija Lazslo Benedek. Video strani
			
		Madžarska	
Avstrija 2			
			Dobro jutro
			
	Tisoč mojstrovin		Cez dan
	Lipova ulica, serija		Riviera, serija
	V orlovi deželi, 1. del:		Moselbruška zgodba, ko-
	Neznani novi svet		produkcijska serija
	Zveneča Avstrija:		Igra
	Glasbeni sprehod po na-		Opoldanski zvon
	ravnem parku Hohe Tau-		Dnevnik
	em.		Nacionalna zakladnica:
	Okavango, dok. serija:		Zalaegerszeg, 'glavno
	Življenje ob veliki reki		mesto Gocseja
	Pri Huxtablovih:		Telešport
	Pet kil v šestih tednih		Stoletnica Nobelove na-
	Made in Austria, kviz		grade, 2. del dokumen-
	Regionalna poročila		tarne serije
	Kultura		Spored za otroke
	Domače reportaže		Stavimo!
	Kuharski mojstri		Pravljica
	Rešiti, kaj?, novi kabare-		Dnevnik
	tni show		Podeželske zgodbe, 4.
	Večerni studio		del: Oregbereny
	Otroci Svetega Pava:		Apropo: Andrds Kepes
	Jezidi - ponovno odkritje		Madžarska polprete-
	izginule religije		klost, 10. del serije
	Sporna vprašanja		Velike družine, 1. del
	Poročila		francoske serije
	TisoC mojstrovin		Dnevnik BBC
TV SPORED
Četrtek, 13. januarja 1994
TV SLOVENIJA 1	20.35
ČETRTEK V CIRKUSU, razvedrilna oddaja	
00
Nocoj vam bomo v prvi polovici oddaje predstavili razkošne kostume, prelepo scenografijo in razburji-Vo drsanje. Videli boste predstavo Francoske drsalne revije v okviru Mednarodne drsalne revije Holiday on ice, ki gostuje v Roenu v Franciji. Sledila bo predstavitev največjih in najbolj znanih svetovnih cirkuških zvezd iz Italije, Švice, Nizozemske in Danske.
TV SLOVENIJA 2
18.35
ŽE VESTE,
izobraževalna oddaja
Stefanova vračanja, je naslov prvega prispevka, ki govori o Prekmurcih. Ni menda slovenske pokrajine, iz katere bi vsaj zadnjih sto let toliko ljudi ne uhajalo s trebuhom za kruhom v širni svet. Tudi menda ni naše pokrajine, v katero bi se jih spet toliko ne vračalo: kakor da bi v Prekmurcih naskrivaj Se zmeraj gospodaril prastari slovanski selitveni gon.
	
	TV SLOVENIJA 2	21.00
	UMETNIŠKI VEČER, Aliča
Y®gi bo ALIČA obiskala lutkovno predstavo lige Vitoline, v Strasbourgu pa gledališko predstavo Ml DRUGI - čaj pri sosedih v delavski četrti tega mesta, v Bruslju skupaj z mrežo Trans-Europe Halles praznuje 10- obletnico druženj različnih umetniških skupili evropskih mest. V Milanu pa bo ALIČA obiskala Gollija, slikarja naivca in miniaturista, ki je prišel v knjigo rekordov.
	TV SLOVENIJA 2	15.15
	MOŽ S TISOČ OBRAZI, ameriški film, 1956
Marjorie Rambeau, Jim Backus, Robert J. Evans Ton Chaney (1883-1930) je bil igralec, najbolj znan po svojih nenavadnih maskah. Kljub temu, daje igral pošasti in deformirane pohabljence, je bil med gledalci priljubljen in celo v času Rudolfa Valentina si je ohranjal status zvezdnika. O njem so govorili kot o človeku s tisoč obrazi in o umetnosti maskiranja je pisal v slavno Enciklopedio Brivnico. Kakšen je bil v resnici, pravzaprav malok-ao ve, gledalci so bili vedno navdušeni nad krea-, M™.' Fogina v Oliverju Twistu (1922), Quasimoda v Notredamskem zvonarju (1923), maščevalca v rantomu iz opere (1925) ter celi vrsti drugih filmov, kjer ni pokazal svojega obraza.
Film Josepha Pevneya je nekoliko melodramsko obarvana biografija sina gluhonemih staršev. Morda je Chaneya prav izkušnja s starši spodbujalo h poudarjeni mimiki vsega telesa in obraza še Posebej, kar ga je v času nemega filma, idealnem mediju tovrstnega izražanja pripeljalo v krog filmskih igralcev. James Cagney je za vlogo tega velikega nemega igralca kar posrečen izbor, saj le bil Cagney v svoji bogati igralski karieri izjemno raznovrsten. čeprav nikdar velik intelektualec z visokimi šolami je James Cagney s prepoznavno osebno noto igral ne le dobre junake v westernih, kriminalkah in dramah ampak tudi negativce, v glasbeno plesnih filmih (Yanke Doodle Dandy) pa se V® predstavil tudi kot izvrsten plesalec, , ki bi ob večji specializaciji prav nič ne zaostajal za Fre-| dom Astairom.
" "	
	TV SLOVENIJA 2	20.10
	HABSBURŽANI, Zgodovina neke evropske rodbine
Nadaljevanka je prikaz vzpona in padca naj-močnejše evropske rodbine. Ustanovitelji dinastije so prišli z Rena do Donave in tu našli ideal-ne pogoje za multinacionalno državo po njihovi fderi in željah. Svoja posestva v različnih srednjeevropskih državah so združili v cesarstvo, ki je Po velikosti presegalo nekdanje rimsko cesarstvo.
Sedemsto let so vladali kot kralji in cesarji, dlje kot katerakoli druga evropska dinastija. Obdobje njihove vladavine sega iz srednjega veka v 20. stoletje. Ta kontinuiteta je povzročila nasta-nek mita, ki je še dandanes živ. kakšen je bil pravzaprav značaj monarhije? Je bila ječa ali zatočišče narodov? Z zgodovinsko fazdaljo lahko trdimo, da država ni bila povsem centralizirana. Uravnavala jo je nekakšna nadnacionalna zakonodaja, ki je tako dolgo °mogočala reševanje zunanjih in notranjih konfliktov. Habsburžani so v miru in vojni oblikovali zgodovino celine.
Na zahodu so se spoprijemali s Francozi, na vzhodu pa so branili krščanstvo pred turškimi vdori V 18. stoletju je Marija Terezija obudila utrujeno dinastijo v novo življenje, vendar Franc Jožef ni mogel preprečiti bližajočega se zloma. Leta 1918 je francoski zgodovinar Ernest Dennis napisal- v novi Evropi ni prostora za Avstrijo. Pogrebci, odnesite truplo.-
Danes je nekakšna nostalgija po srednji Evropi znova obudila truplo. Kdo so bili Habsburžani? Kakšni interesi so usmerjali njihovo delovanje? Iz katerih virov so črpali svojo moč? Zakaj je mit o Fibasburžanih še vedno tako privlačen? Avstrijsko- nemška dokumentarna nadaljevanka v štirih delih razčlenjuje politični kontekst in Podaja moderno interpretacijo dogodkov.
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.55
Katera pesem rabi moj glas?
Umetniško zdomstvo Radeta Šerbedžije
Umetniški dokumentarni film (50 minut) Katera pesem rabi moj glas?je nastal v koprodukciji med Vinjeto d.o.o. in TV Slovenija in upodablja intimno stisko umetniškega zdomstva odličnega igralca in pesnika Radeta Serbedži-jo, ki se je lani za stalno naselil v Ljubljani in postal državljan republike Slovenije.
Filmska pripoved izrazito poetsko, brez poudarjenih političnih konotacij, razkriva intimno dramo izjemnega umetnika in razumni ka, tudi bohema, ki se je znašel v zanj tujem jezikovnem okolju, kar pomeni za igralca skoraj ne-premostjivo oviro. Igralec kot je Serbedžija se'lahko nauči vloge v slovenskem jeziku z večjimi ali manjšimi naglasnimi zadregami, bisteno je, kot pravi sam »V slovenskem jeziku ne morem noreti, čutiti, jezik me ne more nositi...«
Ko pride v Slovenijo se sreča z vlogo Glostra v Kralju Learu. Povezanost gledališkega lika z življenjsko situacijo igralca je bil tudi povod za snovanje pričujočega filma. Serbedžija pra-vi:»Najina podobnost... Gloster je vse življenje vse narobe videl in na koncu oslepel, jaz pa sem bil vse življenje slep in sem na koncu spregledal...«
V filmu se prepleta njegova poezija, po obliki in ritmu »rock and rollovska«
(da bi se izognila samopo-milovanju), v resnici pa zelo subtilna, metaforično razgibana in bogata, ter odrski prizori iz predstav (Kralj Lear in Pot v Damask) in ne nazadnje praznina bivanjskih motivov njegove slovenske sedanjosti, ki jo sicer želi tvorno preobraziti v avtentično, lastno okolje naturalizacij-skega postopka.
Serbedžija v svoji poeziji hodi med črepinjami razbitega starega sveta, ki ga tu in tam ranijo, vendar ga ne obžaluje in se ga tudi ne sramuje, skuša ga razumeti kot neko dokončnost, ki je minila in se mora umakniti nečemu novemu. Filmska zgodba je razgibana, nikoli se ne zadovoli le s podijem za Serbedžijev poetični recital, skupaj s poezijo, odrskimi učinki skuša ustvariti avtentičen filmski pripovedni lok z neodvisnim dramaturškim izraznim in estetskim konceptom.
Film je sicer problemu Šerbedžije kot človeku in
umetniku »naklonjen«, vendar ga ne pomiluje, a tudi ne provocira; niti z vizualno, niti s katero drugo obliko »slovenizacije«, pušča, da drama igralske onemelosti dozori v vprašanje globalne človeške in umetniške identitete. Na tej stopnji se film konča. Zgodbo mora nadaljevati Serbedžija sam. Vendar verjamemo, da igralec največjega, skoraj karizmatičnega formata, ne bo obvisel v ust varjalni praznini, kar pa ne zavisi samo od njega, temveč tudi od okolja, ki ga je sprejelo in ki morda celo preveč pedantno pre verja, če mu je prišlek dovolj hvaležen. To pa je že začetek nove zgodbe, bolj o nas samih in našem kulturnem prostoru kot o Radetu Serbedžiji. Njegove duhovnosti in duhovitosti je že v tej več kot dovolj.
Tako je o umetniškem zdomstvu Radeta Serbe-džije zapisal avtor filma Jože Perko. Produkcija Vinjeta d.o.o. in TV Slovenija.
mm m mmmm
"\
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side; 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV;
18.00	The Soul; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Rockumentary: David Bowie; 21.30 Beavis & Butthead; 22.00 Greatest Hite 23.00 Ponovitve; 00.00 Partyzone
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 King, 1. del serije; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ KatShow; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach;
20.00	Rescue; 20.30 Grovving Pains; 21.0021, Jump Street; 22.00 L.A. Law; 23.00 Star Trek; 00.00 NedotakljM
PRC7
05.40 Serije, ponovitve; 10.45 tisoč milj prahu;
11.45	Roseanne; 12.15 Pri Huxtablovih; 12.45 Perry Mason in nesrečni prijatelj; 14.30 Hardca-stle & McCormick; 16.30 Risanke; 17.55 Ferris Bu-eller; 18,25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 V znamenju morilca, am. kriminalka; 22.05 The Executor-lzvršitelj, ital, zf film; 23,35 Poročila;
23.45	T.J. Hooker, serija
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.00 Kdo je ustrelil Kennedyja?;
14.30	David Copperfield, kanad.-franc. risanka,
16.05	Stoj! Ali mamica strelja, am. komedija;
17.30	Nemočna, am. kriminalka; 19,15 Kino '94;
20.15	Toto-Junak, belg.-franc. film, 21.50 Bugsy, am. film; 00.05 David Letterman Late Show
SATI
09.05	Ponovitve serij; 13.00 Doktor Trapper John;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17,05 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 VVolfov revir, 17. del;
21.15	Schreinemakersova v živo; 23.15 Napad morilskih čebel, am. grozljivka
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Umetnostno drsanje;
10.30	Eurofun; 11.00 Akrobatsko smučanje;
12.00	Sankanje; 13.00 MotoSport; 14.00 Rally Pa-riz-Dakar; 14.30 Snooker, evropska liga; 16.00
olimpijada, magazin; 16.30 Hokej, NHL; 17.30 Motorji, magazin; 18.30 Euroski, magazin; 19,30 Športna poročila; 20.00 KoSarka: Limoges-Bar-celona; 21.30 MotoSport, vrhunci; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Biljard
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je Sef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Oprosti mi; 21.15 Krik v divjini, am. tv film; 23.10 Gottschalk; 00.00 Nightline
RTL 2
05.55-17.50 Ponovitve serij; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, 2, del serije, 20.00 Poročila; 20.15 Vrnitev domov, 2. del angl. filma; 21.55 Poročila; 22.05 Obsedeni s sovraštvom, 1/2 del am. mini serije; 00.00 Twin Peaks, serija
SKY MOVIES
14.50 Murder On The Orient Express; 17.00 A Hi-gh Wind In Jamaica; 19.00 The Goonies; 21.00 Black Robe; 23.00 Freejack
MOVIE CHANNEL
15.00	Down Three Dark Streets; 16,40 Robin Ho-od; 17.40 The Three Musketeers; 19,00 And You Thought Your Parents Were VVeird; 21.00 Con-tract For Murder; 23.15 ChildOf Rage
FILMNET +
14.00	City Slickers; 16.00 K-TV; 18.00 Misplaced;
20.00	Sexual Response; 22.00 The Toxic Aven-ger; 00.00 Ricochet
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Zdaj; 20.30 Financial Times Report; 21.00 Shovvcase; 22.00 Poročila;
22.30	Evropsko gospodarstvo; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorld Report; 11,30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn 8c Co; 19.00 VVorld Business Toda/; 20.00 International Hour; 22,00 VVorld Business Today Update; 22,30 Showbiz Today
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18,00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, rojaki; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21,05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve;
10.35	Kompas holidays turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne;
12.40	Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate jaz izberem; 22.20 Rock Underground.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00
Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanska komedija;	13.05
Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Caruso;
16.45	Tretja stopnica;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je do-, ber dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.30 Primorski val; 11.30 Ftladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.35	Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve in razstave;
8.40	Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.05 Medicina; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska;
10.45	Popotovanja po Istri 11.00 Randevous;
12.00	Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah;
14.05	Ne le glasba; 14.45 , Abeceda in notno čr-
tovje; 16.00 Ob 4 ; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.15 Covermania; 18.45 Jazz.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16,25 Nagradna uganka;
17.00	J. Drnovšek, prenos iz studia D; 17.55 Špeckahla; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; „16.20 Skrivnost vzgoje bonsajev; 18.20 Musič Machi-ne; 18.50 Radio jutri, koristne informacije; 19.20 Študentski program RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio študent
11.00	Vžig; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 Tolpa bu-mov: Mitja Vrhovnik-Sm-rekar; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure; 0.30 R. satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro-po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 8.40 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. Mira Sardoč); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ; MePZ Sv. Jernej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Slovenska lahka glasba;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila.
_______JEDRSKO RAZOROŽEVANJE UKRAJINE____
Energija se kaj hitro prelevi v politično orožje
Jedrsko orožje je pogosto v rokah politike, najraje ga imajo nepredvidljive države, da ga molijo pod nos sovražnikom
S kratkim postankom v Kijevu je ameriški predsednik Bill Clinton nagradil odločitev ukrajinskega predsednika Kravčuka, da bo njegova država po nekaj 'letih upiranja vendarle dovolila uničenje svojih jedrskih arzenalov. Opazovalci namigujejo, da bo Clintonov kijevski postanek namenjen predvsem televizijskemu dokumentiranju Kravčukove razorožitvene odločenosti, kar naj bi tudi uporni ukrajinski parlament prisililo k spoštovanju dogovora. Ukrajina naj bi v naslednjih letih poslala na uničenje v Rusijo svojih 1800 jedrskih konic, sama pa naj bi razstavila 176 raket dolgega dometa. Uran iz jedrskih konic bodo Rusi razgradili za civilno uporabo in ga poslali nazaj v Ukrajino, ZDA pa bodo prostovoljno razoroževanje nagradile z milijardo ali dvema dolarjev, seveda samo v primeru, če si ne bo ukrajinski parlament v strahu pred rusko vojaško močjo še enkrat premislil.
2e najmanjša okvara na jedrski podmornici lahko povzroči ekološko katastrofo
Natanko pred mesecem dni so znanstveniki ameriške univerze Prin-ceton dosegli pomembno zmago v svojem štiridesetletnem boju za novo, revolucionarno vrsto energije, ki naj bi nekoč do temeljev spremenila svet. S posebno mešanico dveh vodikovih izotopov so dosegli dovolj visoko temperaturo, da se bodo lahko približali soncu -ali vsaj njegovemu ponaredku, jedrski fuziji. Energija, ki jo bodo pridobiva-
li z združitvijo atomov, naj bi bila ekološko čista in veliko varnejša od sedanje jedrske cepitve. Cez nekaj desetletij naj bi zato človeštvo pometlo z »ukrajinskim sindromom«, ki je danes kot starodavni zmaj s tremi glavami popolna prispodoba jedrske nevarnosti.
Mračna lekcija o jedrskem kaosu
S černobilsko nesrečo iz leta 1986 uči Ukrajina
o nevarnosti civilne uporabe atoma. Vojaško nevarnost 1800 raket z jedrskimi konicami, ki so po razpadu Sovjetske zveze ostale pod poveljstvom Kijeva, skušajo zmanjšati s sedanjim dogovarjanjem o uničevanju jedrskega orožja med Ukrajino, Rusijo in ZDA. Ukrajina uči tudi mračno lekcijo o nevarnosti morebitnega jedrskega kaosa. Oktobra so neznanci v Černobilu ukradli radioaktivne dele, za njimi pa so se izgubile vse sledi. Četudi bi jutri odkrili vse skrivnosti jedrske združitve, ki naj bi s poceni, čisto in varno energijo revolucionarno spremenila svet, ga bodo politične in ekološke posledice cepitve atoma vsaj še nekaj časa pretresale.
In to kljub sporazumu o uničenju ukrajinskega jedrskega orožja, za katerega se tako odločno zavzema ameriška diplomacija.
Cia ne počiva
Ali je odstranitev ukrajinske jedrske grožnje pot k lažjemu ameriškemu dogovarjanju in razorože-vanju z Rusijo ali pa samo lažja ruska pot k območni prevladi? Clintonova administracija je zapisala nadzorovanje jedr-
skega orožja med svoje temeljne zunanjepolitične naloge, toda kako lahko ustavi černobilske tatove, če so bili dovolj previdni, da bodo sploh preživeli krajo nevarnih snovi? Kaj lahko VVash-ington ukrene proti morebitnim kupcem ukrajinskih, ruskih ali kazahstanskih jedrskih materialov in jedrskih strokovnjakov, ki so na mednarodnem trgu nadvse cenjena delovna sila? Osrednja ameriška obveščevalna služba CIA domneva, da je Severna Koreja že zgradila jedrsko bombo, poleg nje pa je svoje jedrske arzenale že napolnilo - ali pa jih bo kmalu - še 24 držav. Irak naj bi ohranil dovolj jedrskih zmogljivosti, da bo lahko nadaljeval z raziskovanji po odpravi sankcij. Iran naj bi skušal mrzlično premostiti desetletje, ki ga po napovedih strokovnjakov in obveščevalcev loči od jedrske bombe. Ameriški novinarji so odkrili, da CIA skrbno opazuje vse iranske študente, ki na zahodnih univerzah študirajo jedrsko liziko. Kitajska, ki je sama nevarna in nepredvidljiva v svoji mogočnosti in s morebitnimi političnimi prevrati, pa naj bi s smrtonosnim uranom oskrbela celo takšne države, kot je nestabilna diktatura Alžirija, ki se z vsemi močmi -in z vsemi sredstvi - bojuje proti islamskemu fundamentalizmu.
Mimi spanec predsednika Nixona
24. oktobra 1973 je tedanji ameriški predsednik Richard Nixon trdno spal, ko sta njegov državni sekretar Kissin-ger in obrambni minister James Schlesinger ukazala poveljniku oboroženih sil admiralu Ernestu Mo-ureru, naj ameriško vojsko po vsem svetu dvigne na Defcon III., najvišjo stopnjo pripravljenosti. Državni in partijski voditelj nekdanje Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je namreč VVashingtonu sporočil, da bodo njegove vojaške sile nastopile na Bližnjem vzhodu, kjer je pravkar divjala oktobrska ali jomkipurska vojna med Izraelom in arabskimi državami. Ameriška vlada, še vedno brez predsednika, je začela z vsemi potrebnimi pripravami, da bi Sovjete pri-pričala v svojo odločenost. V Moskvi je skoraj, istočasno začel zasedati partijski politbiro, da bi ocenil resnično ameriško nevarnost. Zjutraj, ko se je zbudil predsednik Nixon, so Rusi popustili. Svojih vojaških sil niso dvignili na ameriško stopnjo pripravljenosti, s tem pa so preprečili konfrontacijo med velesilama, ki bi lahko pripeljala tudi do jedrske vojne.Toda takšni dogodki, ki so
dvigali lase med hladno vojno, so danes videti kot nedolžno merjenje moči med dvema razmeroma razumnima državama. Vsej retoriki navkljub, ki je Sovjete svoje čase v Ameriki slikala kot utelešene hudiče, so bili komunistični diktatorji vendarle dovolj razumni po-
litiki, da so jedrski gumb pustili pri miru. Danes je jedrska energija v rokah številnih nepredvidljivih držav, morda pa jo skupaj s poceni in brezposelnimi znanstveniki z območja nekdanje Sovjetske zveze skuša kupiti tudi organizirano podzemlje. Američani in Rusi bodo
morda uspešno razorožili Ukrajino, toda vseh težav, ki jih jedrska energija prinaša po koncu hladne vojne, s tem še ne bo konec. Ce ne zaradi drugega, ker bodo odslej na trgu nezaposlenih jedrskih strokovnjakov tudi Ukrajinci.
Barbara Kramžar
Člani Greenpeacea merijo radioaktivnost odpadkov v Japonskem morju
V Franciji redno nadzorujejo delovanje jedrskih reaktorjev
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 13. januarja 1994
gledališča
SLOVENIJA
UtiBtiANA
'JUNKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
14. januarja, ob 21. uri Beth Henley: ZLO-/T® SRCA, premiera.
^ soboto, 15. januarja, ob 21. uri POMLADNO OBREDJE DAMIRJA ZLATARJA FREYA, pre-
tel.: 061/1253-312
j™68-13. januarja, ob 19.30 E. Filipčič: PSIHA, za ^yen. Predstava bo Se v petek, 14. januarja, ob isti
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
p¥^es’ 13- januarja, ob 19.30 D. Jovanovič: ANTI-za abonma dijaški 6 večerni.
SHnek’14' ianuaria’ ob mo H- hsen: ROSMER-HOLM, za abonma petek in izven. Predstava bo e.v s°boto, 15. januarja, ob 19.30, za abonma sobota m izven.
j^ALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
«aes, 13. januarja, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ E ENKRAT, SAM, za izven, soboto, 15. januarja, ob 20. uri M. Jesih: LJUBITI, za izven.
OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950
soboto, 15. januarja, ob 19. uri Čajkovski: HRE-AC, za izven in konto. Predstava bo Se v petek,
■ januarja, ob 16.30, za izven in konto.
MGL,tel.: 061/210-852
/Petek, 14. januarja, ob 19.30 A. Miller: SMRT 1RGOVSKEGA POTNIKA, premiera, za izven.
V soboto, 15. januarja, ob 17.30 G. Batvlli: MEDENI
MESEC, za izven in konto.
kd spanski borci, tel.: oei/448-920
v soboto, 15. januarja, ob 20. uri Milan Kleč: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst. ■
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, tel.: 061/314-962
petek, 14. januarja, ob 17. uri Boris A. Novak: STOTISOCNOGA, za izven. y soboto, 15. januarja, ob 11. in 17. uri Svetlana Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
y s°boto, 15. januarja, ob 16. uri D. Totherch - A. Men: UKRADEN PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, premiera, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri, za izven.
KRANJ
PGLK, tel.: 064/22-681
V	petek, 14. januarja, ob 19.30 Matija Logar: DOSJE, premiera, za izven.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
Danes, 13. januarja, ob 19.30 C. Goldoni-A. Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Četrtek in izven. Predstava bo Se v petek, 14. januarja, ob 19. uri, za abonma Študentski večerni in izven in v soboto, 15. januarja, ob 17. uri, za abonma sobota popoldan in izven.
V	petek, 21. januarja, ob 19.30 Mihail A. Bulgakov: ZOJOMO STANOVANJE.
LAŠKO
KC LAŠKO, tel.: 063/ 731-304
V	petek, 14. januarja, ob 19. uri Branislav Nušič: MISTER DOLAR.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206
Danes, 13. januarja, ob 19.30 uri v Minoritih premiera A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, za abonente in izven.
V	nedeljo, 16. januarja, Aishil: ORESTEIA, za red upokojenci in izven.
V	ponedeljek, 17. januarja, ob 21. uri na malem odru KABARET XX. STOLETJA. Najlepsa leta našega življenja, koncert Vlada Kreslina.
OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	petek, 14. januarja, ob 19.30 plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za red premiera in izven. Predstava bo še v soboto, 15. januarja, ob 19.30, za red opera in izven in v ponedeljek, 17. januarja, ob isti uri, za red oranžni in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 13. januarja, ob 20. uri komedija Alan Ayckboum: NORČIJE V SPALNICAH, za red Četrtek modri in izven. Predstava bo še v petek, 14. januarja, ob isti uri, za red petek modri, izven in v soboto, 15. januarja, ob isti uri za red sobota modri in izven.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	petek, 14. januarja, ob 20.30 Milan KleC: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst.
FURLANIJA-JULIJSKA krajina
1RST
Slovensko stalno gledališče
SG gostuje s Klečevo predstavo »Vsega nk	Mariana Deržaj* jutri, 14. t.m.,
,	v Portorožu; v soboto, 15. t.m.,
0. uri v Ljubljani (Dom Španskih bor-cevj m v nedeljo, 16. t.m., ob 18. uri v ilirski bistriti.
Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so v teku rezervacije in predprodaja vstopnic za We-erjevo opero »Der Freischutz«. Blagajna vorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. in od 16. do 19. ure
Gala predstava opere »Freischutz« bo v cetr-Jto' 20	m’’ °L 20- uri (red A). Direktor Lil
Gledališče Rossetti
Jutri, 14. t. m., ob 20.30 bo na sporedu 8 lc'or Victoria« s Sandrom Massiminijem.
Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Ponovitvi v soboto, 15. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri.
Danes, 13. t. m., ob 18. uri srečanje z Jacguesom Lassalle in Nannijem Garello na temo »Parigi-Trieste: le ragioni di una compagnia stabile«. Vstop prost.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Jutri, 14. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Za Božic na predvečer«. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Ma-cedonio. Režija L. Crismani.
23. januarja pa bo na sporedu »Rdeča kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezione Aurea iz Bergama.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
17. in 18. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z delom Itala S veva »Un marito«.
[koroška
msm
Mestno gledališče
Danes, 13. t. m., ob 19.30 »Hase, base« (Zajec, zaiec^' Coline Serreau.
Jutri, 14. t.m., ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« prodana nevesta).
V Veliki dvorani Modestovega doma bo v soboto, 15. t. m., ob 19.30 uri »Novoletni koncert« MePZ Jakoba Petelina Gallusa..
ŠENTJAKOB
Jutri, 14. t. m., ob 20. uri Maturantski ples Višje Sole Sentpeter. Igra Ensamble Rubin.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Ljubljana
PILARJEV DOM, tel: 061/ 222-815
januarja, ob 20. uri svetovna premie-Pr H [P*68116 skupine EARTHFALL DANCE. žUe gl b Zmes PMa, vizualnega gledališča in
PREDAVANJA:
Pepek. 14. januarja, ob 19. uri dr. VVilliam Blo-• Psihološke nevarnosti na duhovni poti.
ED SPANSKI BORCI, tel.: 061/448-920 oboto, 15, januarja, ob 16. uri sobotno popol-LEŽNlK0tr0ke: P°JM0 SKUPAJ z MATEJO KO-
GALERIJA ŠOU, Kersnikova 4
Idi 10SL?3' januarja, ob 20. uri 4. razgovor iz ci-dob3	0 fotografiji: Model fotografske po-
e od realizma do modernizma. Pogovor vodi
mag. Primož Lampič.
vodnikova domačija, vodnikova es
anes, 13. januarja, ob 11. uri in v sredo, 19. ja-Vkmia’ L9. uri otroška igrica MALA CARO-„i 'GA. KI NI MOGLA BITI ZLOBNA v izvedbi gledališča Škatlica domišljije.
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
n petka, 14., do nedelje, 16. januarja, razstava
malih živali.
PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9
Vsak ponedeljek ob 17. uri pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. uri ure pravljic in vsak Četrtek igralne ure.
MARIBOR
V	petek, 14. januarja, bo ob 11. uri v dvorani Union prireditev OTROK IN UMETNOST.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
V	petek, 14. januarja, ob 18. uri predstavitev serije priložnostnih postnih znamk Republike Slovenije Znamenite osebnosti.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 15. januarja, ob 16. uri risani film: VSI PSI GREDO V RAJ. V nedeljo, 16. januarja, ob 18. in 20.30 ameriški film VZHAJAJOČE SONCE.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6
V	torek, 18. januarja, ob 17. uri ura pravljic: Matjaž Eržen.
V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava del akademskega slikarja MLADENA JEBNEJCA
Mladen Jerneje že petnajst let opozarja nase s svojimi konceptualno dognanimi slikarskimi projekti, pri katerih je slika, materializirana v njeni končni podobi in videnju, posledica in rezultat pretehtanih ter jasno artikuliranih avtorjevih filozofskih sporočil. V svojem ustvarjalnem procesu se loteva interpretacij elementarnih pojavov v naravi z njihovimi fraktalnimi dimenzijami. Ce so slike iz leta 1990 manifestacija študija in preverjanje sa-mopodobnosti oziroma odslikavanja predmetov in pojmovnega sveta v klasičnih geometrijskih oblikah, kot so. denimo, stožec, trikotnik, krog, se v najnovejšem ciklusu Madagaskar oddalji od ponazoritev poenostavljene realnosti in proučuje teorijo bistva stvari in sveta v njihovih nepravilnih
pojavnih oblikah.
Realizacijo zamišljenega umetnikovega odnosa do obravnavane teme najdemo v simbolnih upodobitvah in obrisih razčlenjene obale Madagaskarja kot tudi v dinamičnih in gestualnih zapisih na monokromatskem slikovnem
polju.
Mladen Jerneje: MADAGASKAR 2, 1993, triptih mešana tehnika na platno
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do nedelje, 16. januarja.
Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja.
V	Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava reliefov VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava otroških ilustracij ROZE PISCANEC je na
ogled do 27. januarja.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Danes, 13. januarja, bo ob 13. uri otvoritev razstave slik VIDE SLIVNIKER-BELANTIC. Razstava bo na ogled do 23. februarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Danes, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik RUDIJA PERGARJA. Razstava bo na ogled do 1. februarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik SERGEIJA GUNKOVA je na ogled do 28. januarja.
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Bratine Faso je na ogled do 15. februarja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39
V	petek, 14. januarja, bo ob 14. uri otvoritev razstave BRIGITE POZEGAR-MULEJ. Razstava bo na ogled do 18. februarja.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	soboto, 15. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave kamniških umetnikov na temo MAMUT.
KOPER
GALERIJA LOŽA
V	petek, 14. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik MOJCE OBLAK.
GALERIJA MEDUZA
V	petek, 14. januarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografski eseji TIHOMIRJA PtNTERJA.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja.
MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7
Danes, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev kiparske razstave JANEZA ZORKA.
PIRAN
MESTNA GALERIJA
Razstava del GERHARDA ALTENBOURGA je na ogled do 15. februarja.
GALERIJA MEDUZA 2 Danes, 13. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik ZLATKA PRAHA. Razstava bo na ogled do 11. februarja.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI,
Glavni tig 24
Četrti koroški likovni bienale je na ogled do 23. januarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
V	petek, 14. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave foto^afij JANEZA PELKA. Razstava bo na ogled do 16. februarja.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5
Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Art Galery
Do 31. t. m. je na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik.
Galerija Bemini (Trg Sansovino)
Do 20. t. m. razstavljajo slikarji Elen Lupine, Davorin Kralj, Claudio Cosmini.
ČEDAD
Tržaška lereditna banka
Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic.
VIDEM
Artesegno
Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
V	deželni galeriji razstavlja 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov.
BELJAK
V	galeriji M. Kopp razstavlja prof. Josef Ti-chy.
SVEČE
GorSetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	torek, 18. januarja, ob
19.30 operni gala koncert FRANCISCO ARAIZA - tenor. Program:	Mozart,
VVeber, Masssenet, Verdi, Bizet, Mascagni, Giordano.
V	Četrtek, 20. januarja, ob 17. in 18.30 koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja.
K4,
Kersnikova 4
V	torek, 18. januarja, ob 22. uri koncert TRANSMISIA, PHANTASMAGORIA, TO-UCH FRICTION. SLOVENSKA FILHARMONIJA,
tel.: 061/ 213-640
V	soboto, 15. januarja, ob 19. uri koncert mladih violončelistov: KARMEN PEČAR, GALA FAGANELA, PAVLA ZAJČEVA in MONIKE LESKOVAR.
V	četrtek, 20. januarja, ob 19.30 koncert SIJAVUS I. GADI2IJEV - klavir in ERIK SULER - klavir. Program: Haydn, Mozart, Beethoven, Bach, Liszt.
GRAD TIVOLI,
Pod tumom 3
V	sredo, 19. januarja, ob 18. uri koncert MILANA HUDNIKA - violončelo.
KOPER
DVORANA GLASBENE SOLE
Danes, 13. januarja, ob 17. in 20. uri koncert SIJAVUS I. GADZIJEV - klavir. Program: Haydn, Mozart, Beethoven.
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
26. in 27. februarja koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic od 17. t. m. (za abonente 17. in 18. t. m.). Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini.
MILJE
Gledališče Verdi
Jazz koncerti-sezona 1993-94
V	soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 14. t.m., bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Ser-ghej Krylov - violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut.
GORICA
Katoliški dom
Jutri, 14.t.m., ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Molda-va. Solist Massimo Gon.
V	petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo.
24
Četrtek, 13. januaija 1994
ŠPORT
KOŠARKA / ZADNJE KOLO V SKUPINI A KORAČEVEGA POKALA
Stefanel nadigral Panionios in osvojil 1. mesto v skupini
\/ četrtfinalu se bodo Tržačani pomerili s Peristerijem iz Aten
Jan Budin je tokrat zaigral v začetni peterki (Foto Križmančič/KROMA)
Euroclub: visok poraz Clearja v Badaloni
Joventut Badalona in Efes Pilsen Istanbul 10, Buckler Bologna in Benfica Lizbona 8, Gibona Zagreb 6, Pau Orthez in Clear Cantu2.
KORACEV POKAL B skupina
IZIDA 6. KOLA: Estudiantes - Pfizer 93:71; Makabi - Peristeri 103:83.
VRSTNI RED: Makabi Tel Aviv 10, Pe-risteri Atene in Estudantes Madrid 6, Pfizer Reggio Calabria 2.
C skupina
IZIDA 6. KOLA: Recoaro - Sevilla 108:82; KK Zagreb - Paok 77:91.
VRSTNI RED; Paok Solun 10, Recoaro Milan 8, KK Zagreb 6, Sevilla 0.
D skupina
IZIDA 6. KOLA: Scavolini - Antibes 94:99; Alba - Leon97:83.
VRSTNI RED: 01ympique Atnibes in Scavolini Pesaro 8, Leon 6, Alba Berlin 2.
ČETRTFINALNI PARI: Peristeri Atene - Stefanel Trst; Panionios Atene - Makabi Tel Aviv; Scavolini Pesaro - Paok Solun; Recoaro - Antibes.
A skupina
Sinoči so v tej skupini igrali samo tekmo v Malinsu, kjer je domače moštvo (Stas 18, Vamer 17 točk) po pričakovanju odpravila angleški Guildfora (Cummings 25) z 91:65 (43:25).
DANAŠNJI SPORED: Limoges - Barcelona, Benetton - Real Madrid; 01ympiakos - Leverkusen
VRSTNI RED: Malines 12, OIympiakos Atene 10, Real Madrid, Benetton Treviso, Limoges in Barcelona 8, Baver Leverkusen 4, Guudford King 0.
B skupina
Joventut je smod v 8. kolu te skupine nadigral Clear iz Cantuja in zmagal kar s 102:61 (47:27). Pri gostiteljih sta bila najboljša strelca Villacampa (27 točk) in Perez (23), pri Clearju pa Tonut (18) in Rossini (13).
Na drugem srečanju te skupine je Pa-nathinaikos v Lizobni premagal domačo Benfico z 79:69 (37:37).
DANAŠNJI SPORED: Gibona - Buckler, Pau Orthez - Efes Pilsen.
VRSTNI RED: Panathinaikos Atene 14,
Marko Oblak
Stefanel-Panionios 94:79 (52:41)
STEFANEL: Bodiroga 9 (7:8, 1:4, 0:5), Pilutti 26 (5:6, 6:10, 3:6), Fučka 11 (1:2, 5:11, -), De Pol 11 (4:5, 2:5, 1:1), Budin 2 (0:1, 1:3, -), Lampley, Pol Bodetto 3 (1:2, 1:4, -), Cantarello 6 (-, 3:5, -), Ca-lavita 5 (1:2, 2:3, -), Gen-tile 21 (-, 0:2, 7:7).
PANIONIOS: F.Chri-stodoulou 12 (6:8, 0:3, 2:5), Bosganas 2 (-, 1:1, 0:1), Fitsioris, Angelou (-, -, 0:2), Jannakis 13 (2:4, 4:4, 1:6), Turner 22 (10:14, 6:16, 0:1), Kutso-pulos, C. Chistodoulou 5 (-, 1:1, 1:1), Stokes 25 (5:9,10:13, -), Karagutis.
Sodnika: Rems (Slovenija) in Leegvvater (Nizozemska)
Delni izidi: 12:12 (5), 25:20 (10), 40:31 (15), 64:48 (25), 73:53 (30), 83:68 (35)
50N: C. Christodoulou (40)
Z zmago proti solidnemu Panioniosu iz Aten je Stefanel osvojil prvo mesto v skupini in se bo v četrtfinalu pomeril z drugouvrščeno ekipo B skupine Peristerijem (prva tekma bo v Atenah 26.1., povratna pa 2.2. v Trstu). Tržačani so poskrbeli za pravi podvig, saj so si zmago priborili brez poškodovanega Lam-pleya in s skromnim doprinosom Bodiroge. Tako so glavno breme prevzeli italijanski igralci in še posebej odlična Gentile, ki ni zgrešil niti ene trojke (edinikrat, ko je zgrešil, je bil s stopalom na črti, in je bil torej met za dve točki), in Pilutti,
ki je tako prav gotovo prišel na spisek selektorja Messine, ki je prisostvoval tekmi. V drugi polovici prvega polčasa so Tržačani s fantastičnim 7:7 v metu za tri točke (in to proti tesni mož moža obrambi), hitrimi kombinacijami v napadu in zanesljivo obrambo povsem strli odpor sicer žilavega nasprotnika. Grki so sicer dobro metali za dve točki, kjer sta bila predvsem uspešna oba Američana, a so v primerjavi s Tržačani bili veliko slabši pri metu iz razdalje, kjer reprezentanta Christodoulou in Janakis (med drugim evropska prvaka leta 1987) nista upravičila svoje slave.
Tudi v drugem polčasu so Tanjevičevi varovanci vselej obdržali zanesljivo prednost, ki je nekajkrat dosegla tudi 20 točk, in brez težav zmagali.
Ob odsotnosti Catta-bianija je tokrat imel priložnost za igranje tudi Jan Budin, ki je stopil na igrišče že v prvi peterki in tudi dosegel prvi koš za svojo ekipo. Poleg tega je v obrambi moral kriti slovitega Janakisa. Precej je igral tudi Calavita, ki v prvenstvu v glavnem sedi na klopi, a je dokazal, da lahko povsem zanesljivo odigra svojo vlogo pod košem.
OSTALI IZID: Zaragoza - Fenerbahce 81:82.
KONČNI VRSTNI RED: Stefanel Trst 8, Panionios Atene in Fenerbahce Istanbul 6, Zaragoza 0.
TEDENSKA ŠPORTNA POKAŠLJEVANJA
Kdo razmišlja o obstanku našega športa?
Ivan Peterlin
Spoštovani bralci, Športniki in ne, taki, ki ste s to aktivnostjo zastrupljeni do mozga in taki, ki na šport gledate iz neke spoštljive tako imenovane »kulturne razdalje«. Z današnjim dnem startam v novo sodelovanje z našim dnevnikom s serijo tedenskih oglaševanj, ki sem jih sam prekrstil v pokašljevanja. Saj prav zato gre. Ni namreč moj namen, da bi ta prostor namenjal nekim abstraktnim slavospevom našemu športnemu svetu, pa ne zato, ker si ga ta ne bi zaslužil, nasprotno. V sebi tiSCim trdno zakoreninjeno prepričanje, da je Športna sfera med Slovenci v Italiji nekaj edinstvenega, nekaj kar naSa družba Se premalo ceni, nekaj na kar vse preradi v našem zamejskem prostoru gledamo zviška. Na lastni koži sem v vseh teh letih velikokrat okusil, da je žal v naši družbi Se preveč zasidrano dokaj laično prepričanje, da je pac šport sicer nekaj lepega, nekaj kar Človeka resda pomlajuje, nekaj kar diši po dinamiki, da pa vse to s kulturno rastjo naSega človeka nima veliko skupnega in da zato tu res nima smisla izgubljati preveč miselnih energij, da bi se ob problemih zdaj že večno nerešenega vozla okrog naSega zaščitnega zakona, pa naSega gledališča in nase Glasbene matice in drugih institucij uk\'arjali intenzivno Se z nečim, kar■ oCevidno že samo od sebe precej dobro in iskrivo »laufa«. Pa ni tako in rubrika, ki so mi jo ponudili je idealna priložnost, da naSo Športno stvarnost predstavim v nekoliko drugačnih temeljitejših nijansah, ki taka razmišljanja postavljajo na glavo.
Tako, Se preden sem pravzaprav začel, sem že butnil ob prve čeri. Pa naj grem korak nazaj. Preden meje zaneslo in medias res naše Športne stvarnosti, sem napovedoval, kaj boste v teh pokašljevanjih lahko brali. Hotel sem povedati, da bodo te vrstice veren prikaz mojih razmišljanj in seveda ni niti od daleč nujno, da se z njimi strinjate. Pa me to pravzaprav dosti ne moti. Ne pisem namreč po naročilu in na papir skuSam zliti le to, karme v tem našem prostoru utesnjuje. Teh stvari pa je veliko. Ker sem v prvi vrsti odbojkarski zanesenjak in kot takega me v italijanskih in slovenskih Športnih krogih tudi poznajo, mogoče sedaj kdo razmišlja o tem, da bodo moja razmotrivanja uperjena dokaj enostransko in izključno v to tematiko. Pa ne bo tako. Prvič se mi ponuja možnost in obenem prostor, da lahko na glas spregovorim o našem Športu v Širših okvinh, da se obregnem ob njegovo rast, v njegove zastoje, v njegove blesteče apsekte in nevarne devijacije. Skratka moja pokašljevanja bodo usmerjena v to, kar z visoko letečim izrazom imenujemo tudi naša športna politika, ki pa s tisto pohtko, la jo lahko prebirate na drugih straneh časopisa in ki ima strankarski prizvok nima ničesar skupnega. Novica dneva. Rim nam je dodelil 6 milijard, s pomočjo katerih naj si naSa kulturna sfera, tako kot ve in zna, tudi v letošnjem letu zagotovi svoj obstoj. Sredstev je znatno manj, kot smo pričakovali in že smo upravičeno ogorčeni in na okopih, saj smo bili ponovno izigrani. Kaj pa nas Šport? Kako pa naj ta obstane? Tudi to je vprašanje, pa zaenkrat ni nikogar na okopih.
Rad bi že danes razgljabljal v to smer, pa nimam več razporožljivega prostora, zato nasvidenje prihodnji teden.
NORDIJSKO SMUČANJE
Po končani rolkarski sezoni člani Mladine na tekmah v tekih
Kljub končani rolkarski sezoni člani rolkarskega odseka SD Mladine ne počivajo. Tako so se v nedeljo udeležili mednarodnega tekmovanja v smučarskem teku za 28. srebrno smučarsko palico, ki ga je v Ratečah organiziral tekaški klub Jub Dol iz Ljubljane. V vseh kategorijah je nastopilo skupno 270 tekmovalcev iz 20 društev iz Slovenije in Hrvaške, Italijo pa je zastopalo SD Mladina, ki je bilo prisotno s tremi tekmovalci. Povejmo še, da je tekma za slovenske tekače veljala tudi kot selekcija za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v smučarskih tekih, ki bo konec meseca v Avstriji.
Barve Mladine je med mlajšimi mladinci branil David Bogateč, ki je med 35 tekmovalci, ki so se na 10 kilometrov dolgi progi pomerili v prosti tehniki, zasedel 32. mesto. Zmagal je član Logatca Uroš Godina, ki je progo pretekel v 26 minutah in 29 sekundah, medtem ko je David za isto razdaljo potreboval 35 minut in 3 sekunde. Rezultat ni najboljši, vendar je treba povedati, da rolkarji Mladine nimajo skoraj nobenih izkušenj v smučarskem teku.
Zato je toliko bolj razveseljivo 12. mesto (med 25 tekmovalkami) Mateje Bogateč v kategoriji mlajših deklic. Proga zanje je bila dolga 3 kilometre, tekli pa so v prosti tehniki. Zmagala je članica hrvaškega kluba Moravice Anita Legovič s časom 9 minut in 14 sekund, Bogatčeva pa je tekla 11 minut in 17 sekund, kar je glede na njeno neizkušenost res dober rezultat.
Tretji predstavnik Mladine je bil Rajko Zečevič, ki je med člani nastopil na 20 km dolgi progi, vendar je med tekom odstopil.
KOLESARSTVO / INTERVJU Z NOVOPEČENIM AMATERJEM EKIPE GS 93 IZ PADOVE
M. Legiša: Konkurenca ostra a računam na uspešno sezono
Noš kolesar se na sezono izredno vestno pripravlja
Med naše uspešne športnike gotovo uvrščamo tudi kolesarja Marka Legišo iz Ja-melj (letnik 1975), ki bo letos tekmoval za amatersko moštvo GS 93 Padova. Vključitev v amatersko ekipo iz Padove je seveda lepo priznanje za mladega Legišo, ki si je mesto v tem klubu prislužil z odličnimi uvrstitvami v lanski sezoni tako z ekipo Velo Club iz Cervinjana kot z deželno reprezentanco.
Z najboljšo deželno selekcijo se je udeležil mednarodne dirke za mladince po Basi-licati, kjer je v konkurenci 160 kolesarjev osvojil 30. mesto (reprezentanca FJK je bila druga za Sicilijo). Njegova najboljša etapna uvrstitev je bilo osmo mesto (skupno je bilo pet etap). Na državnem prvenstvu, Iti je bilo tudi v Basi-licati (v Lavellu pri Potenzi), je Marko med 160 kolesarji zasedel 23. mesto, na mednarodni dirki Lunigiane pa je v mednarodni konkurenci približno 150 kolesarjev zasedel mesto na sredini lestvice.
Za našega kolesarja so se zaceli zanimati v Padovi po odličnih uvrstitvah, ki ju je dosegel na dveh dirkah v tem mestu: enkrat je osvojil tretje mesto, dan kasneje pa je celo zmagal.
Kako se pripravljaš na krstni nastop med amaterji?
Zaradi šolskih obveznosti in ker so dnevi ta Cas kratki, treniram le 4-5 ur dnevno. Treniram z ostalimi amaterji iz naše dežele. Spomladi in poleti pa je število ur treningov večje. Zbudim se ob šestih, ob sedmih sem že na kolesu in treniram do dveh-treh popoldne.
Kdaj pa se začne sezona za amaterje?
Prične se na polovici februarja, ko so že na sporedu prve tekme.
Ena zelo pomembnih je tudi dirka v Lonjerju...
To je mednarodna dirka, na kateri seveda kot novinec med amaterji ne bom nastopil. Mislim pa, da se je bodo udeležili nekateri starejši kolesarji mojega moštva.
Kdo je tvoj vzor?
To je nedvomno American Lance Armstrong, ki je lani osvojil naslov svetovnega prvaka. Armstrong se ukvarja tudi s triatlonom, ki je tudi meni zelo všeC.
To pa je izredno naporen šport...
Zelo naporen je. Me pa zelo mika. Najprej plavaš, nato kolesariš, napor pa se konca z maratonskim tekom. Ta šport v Italiji še ni popularen, počasi pa si utira pot.
Gez dober mesec boš torej tekmoval z amaterji: kaj pričakuješ od te nove preizkušnje?
Pričakujem uspešno sezono. Vem, da bo zelo težko, saj bo konkurenca zelo huda. Tekmoval bom s starejšimi in izkušenimi kolesarji. Vsak uspeh bo torej vec kot dobrodošel.
Si kdaj pomislil na profesionalno pot?
To je seveda želja vsakega kolesarja. Najprej pa se je treba izkazati med amaterji, pcr leg tega je treba imeti tudi srečo, (bi)
ŠPORT
Četrtek, 13. januarja 1994
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV
RIMINI / POLET IN JADRAN NA VELIKEM MEDNARODNEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU
Derbi zasluženo Boru Radenski
Breg tako še naprej ostaja brez točk
Nepozabni vtisi vseh nastopajočih
Pri dečkih nasprotniki premočni - Minibasket: 5. mesto
ZIVEO
'
Posnetek s torkovega derbija v Dolini (Foto KROMA)
Breg - Bor Radenska 68:91 (35:39)
BREG: Punis 14 (2:3), Filipčič 13 (1:1), Mingot 18, Canziani 4, Pintarelli 19 (1:1);
trener: Canciani; SON: 10. PM: 4:5.
BOR: Oberdan 20, Po-zar n, Jogan 17 (1:2), ^ancin 18 (0:2), UrSiC 7 j-1-1), Galeone 2, Lapelj 16 (0:5); trener: Sancin;
2:10. SON: 13. 3 točke: POŽAR 3.
V tretjem slovenskem derbiju so mladinci Bora Radenske po pričakovanju in povsem zasluženo premagal moCno okrnjeno, toda borbeno postavo Brega. Tekma se je začela izenačeno z za-oimivo in hitro igro °beh ekip in šele v zaključku prvega dela so si belezoleni priigrali tanjšo prednost.
Drugi polčas se je začel zopet v znamenju
gostov, ki so v 26. minuti dosegli najvišjo prednost (61:44). Nato je Bregov trener Canciani z minuto odmora ukazal svoji peterki consko obrambo, ki je obrodila zaželjene sadove, kajti domačini so se Svetoi-vančanom približali na pet točk (62:67). Nato pa je moral za trenutek zapustiti igrišče Filipčič (udarec v nogo) in borovci so tako lahko ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in brez težav zmagali. Brežani so torej še vedno na zadnjem mestu na lestvici brez točk. Borovci pa so po drugi strani prebili led petih zaporednih porazov in povsem zasluženo, čeprav sta bila odsotna Samec in trener Krečič (gripa), osvojili novi točki za nadaljnji del prvenstva.
MATIJA JOGAN
Kontovelci novo leto začeli s porazom
Italmonfalcone - , Kontovel 95:85 (36:45)
KONTOVEL: Ban 14 (2:2), Spadoni 12 (3:4), Tavčar 11 (1:1), Rizzante 3 (1:1), Ru-stja 2, Vodopivec 20 (3:4), Turk 23 (3:10).
PM: 13:22,. PON: Turk (40’). 3 TOČKE: Spadoni in Vodopivec.
Novo leto Konto-velcem ni prineslo nic dobrega, saj so po porazu članov in kadetov klonili tudi mladinci. Tekma je bila Se kar lepa, ker je bil zmagovalec v dvomu vse do 38. minute. Nato so naši s serijo izgubljenih žog zapravili se eno zmago.
V drugem polčasu je popustil Stefan Turk, ki se je lažje poškodoval na sobotni tekmi in dosegel le tri točke, v prvem pa kar dvajset. Tržicani so takoj povedli z 8:3. Kontovelci so jih z mimo igro dohiteli in prehiteli (9:8 in 25:23) ter zaključili polčas s 45:39. V drugem polčasu je bila vidna utrujenost Kontovelcev in domačini so povedli in v 9. minuti so vodili 63:59. Kontovel je Se uspel povesti z 79:74, več pa proti drugemu na lestvici ni zmogel.
Pohvalo si zasluži celotna ekipa, zlasti pa Devan Tavčar, ki je v dragem delu dosegel vseh enajst točk..	I.V.
Mladi Jadranovi in Poletov! košarkarji (tem so priskočili na pomoč še igralci Bora in Kontovela) so se vrnili z velikega mladinskega košarkarskega turnirja v Riminiju z nepozabinimi igralskimi in človeškimi vtisi. Igralskimi, ker so si na tem turnirju, na katerem je v raznih kategorijah sodelovalo kar 80 ekip iz Italije, Slovenije in Španije, nabrali veliko košarkarskih izkušenj. In človeškimi, ker so v Riminiju spoznali veliko število vrstnikov. Naši najmlajši pa so bili tudi gostje družin minikošarkarjev društva Santarcangelo iz Rimininija. Gostoljubnost teh družin do naših najmlajših pa je bila zares izredna.
Medtem ko so Jadranovi dečki na vseh štirih tekmah ostali praznih rok (ostale ekipe so bile predvsem fizično boljše od naše), so Poletovi mi-
nikošarkarji, ki so se ojačili z Borovimi in Kontovelo-vimi igralci, zasedli v konkurenci 20 ekip odlično 5. mesto. Zmagali so na treh tekmah, izgubili pa eno proti Palestini.
Predvsem zadnje srečanje proti moCnemu Scavoliniju iz Pesara bo našim minikošarkarjem še dolgo ostalo v spominu. Tekma je bila izredno izenačena in razburljiva in po menenju prisotnih tudi ena najkakovostnejših na vsem turnirju. Končala se je po izvajanju prostih metov (pri minibasketu ni podaljška).
Odločilni in zmagoviti met pa je izvedel borovec Vedram Miralem, ki je ojačil Poletovo vrsto.
IZIDI
DEČKI
Cervia - Jadran Farco 76:47 (32:29)
JADRAN FARCO: Mura 2, kale, Fonda 3 (1:2), Hro-
vatin 9 (3:8), Lakovič 4 (2:2), Pavletič 11 (3:8), Guštin 9 (2:4), MilojeviC, Stefančič 9 (5:6), Grilanc.
TRI TOČKE: Guštin 1.
Riccione - Jadran Farco 57:38 (34:19)
JADRAN FARCO: Mura 4, MilojeviC 2, Kalc, Fonda 2, Hrovatin 12 (4:10), Lakovič 4, Pavletič 7 (3:6), Guštin 4, Stefančič 2, Grilanc.
Formia - Jadran Farco 80:60 (40:27)
JADRAN FARCO: MilojeviC, Mura 1 (1:2), Kalc, Fonda 4, Hrovatin 2 (0.4), Lakovič 4,.Pavletič 14 (0:4), Guštin 13 (1:3), Stefančič 20 (2:8), Grilanc 2.
Biella - Jadran Farco 60:51 (32:15)
JADRAN FARCO: Mura, MilojeviC, Kalc, Fonda 2, Hrovatin 11 (1:8), Lakovič 2 (2:2), Pavletič 8, Guštin 9 (1:4), Stefančič 12 (2:2), Grilanc 8, trener (na vseh tekmah) BrišCik.
Trener Andrej Vremec z nekaterimi od udeležencev turnirja v Riminiju (Foto KROMA)
MINIBASKET
Palestina - Polet 50:42 (31:18)
POLET: KocjanCiC 12, Stokelj 8, Gaburro 4, Gre-gori 4, Žagar 2, Hrovatin 2, Švab 4, Doglia 2, Šušteršič 2, Guštin 2, Miralem 2.
Polet - Carugate Milano 72:26 (31:14)
POLET: KocjanCiC 4, Stokelj 10, Miralem 10, Gregori 6, Žagar 2, Guštin 6 (2:4), Švab 4, Šušteršič 6 (0:2), Doglia 12 (2:4), Hrovatin 2, Gaburro 10 (0:2).
Polet - Scavolini Pesaro 37:36 (24:21)
POLET: KocjanCiC 5 (1:2), Šušteršič 2, Doglia 11 (1:2), Stokelj 7 (1:2), Gaburro 2, Gregori 2 (2:2), Žagar, Guštin 2 (2:2), Švab 2, Miralem 2 (2:3), Hrovatin, vaditelj (na vseh tekmah) Vremec.
Obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 16. januarja, smučarski izlet na Kanzel z možnostjo smučarskega tečaja. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 200236, ali 327196.
SDBREG Smučarska sekcija organizira v nedeljah, 16., 23. in 30. januarja, ter 6. februarja, smučarske izlete s tečajem na Kanzlu in Katschbergu. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v občinski telovadnici v Dolini vsak torek od 21. do 22. ure, ali na tel. št. 228297 v večernih urah (Miran Zobec) in 6700321 v delovnih urah (Aleš Stefančič).
ŠRG / V NEDELJO V GORICI
V Kulturnem domu akademijski nastop v ritmični gimnastiki
Nastopajo društva z obeh strani meje
V telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo, 16. t.m., zanimiva prireditev, ki sodi v okviru Prizadevanj TO ZSSDI Trst za uveljavitev zamejske Sportno-ritmične gimnastike.
Gimnastična sekcija SZ »Dom»Gorica je takoj sprejela pobudo prof. Bojana Pavletiča in bo organizator tega netekmovalnega srečanja v akademijskih sestavah ali po najnovejšem nazivu »EURO-
To bo druga tovrstna prireditev, ki jo prirejajo nesi športni oz. gimnastični delavci; prva je bila točno pred dvanajstimi leti (21.2.1982) v Trstu na *1. maju« in ima svoj pomen - predvsem naj bi bilo to srečanje priložnost za navezavo prijateljskih stikov vsaj med mladimi telovadkami tu in onkraj meje in med njihovimi vaditeljicami in trenerkami v cilju povezovanja primorskih društev, ki se ukvarjajo z isto športno zvrstjo.
Prireditev se bo pričela ob 10. uri. Na njej bodo sodelovale telovadke SD Kontovel s štirimi točkami m 14 telovadkami pod vodstvom vaditeljice Tatjane Gregori, OS Fran Erjavec iz Nove Gorice s 2 točkama in mažoretke HIT-a z 2 točkama pod vodstvom trenerke Norme BenčiC-Simoniti, OS M. Štrukelj iz Nove Gorice z 1 točko pod vodstvom trenerke Betke Pelos-Miška, SZ Dom iz Gorice s 6 točkami, pod vodstvom trenerk Mije in Damijane Ceščut in morda tudi SZ Bor iz Trsta z 1 točko pod vodstvom vaditeljice Olge Peršič-Pavletic. -MuC-
IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA
Katja Kjuder o Koreji
SPDT je stopilo v svojo jubilejno 90-letnico obstoja s kopico načrtov, s katerimi namerava proslaviti visoko obletnico. Med raznimi pobudami spada tudi prirejanje večjega števila predavanj, s katerimi hoče SPDT seznaniti širši krog svojih članov in prijateljev društva s kulturnimi in družbenimi zanimivostmi ter lepotami v svetu narave in gorništva. V ta namen vabi društveni odbor razne predavatelje, ki so obiskali daljne kraje in dežele, pa tudi take, ki se običajno potikajo po krajih v naši najožji okolici, da posredujejo svoja spoznanja, izkušnje in doživetja s prikazom posnetkov in diapozitivov.
Zvečer se bodo vsi tisti elani, la se bodo potrudili v Gregorčičevo dvorano v ul. sv. Frančiška 20, vživeli v življenje, delo, običaje in verovanja Korejcev in gledali posnetke kulturnih in naravnih zanimivosti Koreje, te daljne azijske dežele, ki jo je lani obiskala Katja Kjuder. Med svojim enomesečnim bivanjem v Koreji, je Katja Kjuder prišla v stik z gostoljubnimi prebivalci, spoznala njihove navade in šege in posnela vrsto diapozitivov, ki jih bo zvečer pokazala ter opisala svoja doživetja v državi, ki nam je v spominu le zaradi bratomorne vojne izpred 40 let. Začetek predavanja bo ob 20.30.
Planinske akcije SPDT
V pripravi je obsežen program planinskih akcij in izletov, ki jih SPDT namerava izvesti v jubilejnem devetdesetletnem letu uspešne planinske dejavnosti v Trstu, ki jo je med obema vojnama zasilno prekinila fašistična strahovlada in prisilila slovenske tržaške planince k podtalnemu delovanju.
Pri sestavljanju programa izletov je komisija upoštevala predloge posameznih članov in
vključila v seznam veC slovenskih vrhov, tudi takih, ki jih že dolga leta ni vključevala v razpored planinskih akcij. Komaj bo program izdelan, ga bo SPDT posredovalo elanom.
Za konec marca je že v pripravi jubilejni 40. občni zbor po obnovitvi SPDT leta 1946, v polnem teku pa so priprave za proslavo 90-letnice SPDT, ki bo sredi maja v Kulturnem domu v Trstu.
Pohod na Javornik
Običaj je, da se precejšnje število elanov SPDT vsako leto udeležuje pohoda na Javornik nad Cmim vrhom, ki ga v spomin na padle partizane tretjega bataljona Gradnikove brigade sredi decembra prireja Planinsko društvo Idrija. Zadnjega, 15. pohoda na Javornik se je udeležilo petnajst elanov SPDT. Med temi so priznanja in značke za večkratno udeležbo na pohodu dobili trije tržaški planinci, za desetkratno udeležbo na pohodu pa je diplomo in zlato kolajno dobil vestni elan SPDT Peter Milič. (L. A.)
Knjiga o krajevnih
in ledinskih imenih
V petek 21. januarja bo v Steverjanu pomemben kulturni dogodek. Predstavili bodo namreč knjigo o krajevnih in ledinskih imenih v Steverjanu, ki jo je v počadstitev stote obletnice ustanovitve osrednjega SPD v Ljubljani, izdalo Slovensko planinsko društvo v Gorici. Knjigo je uredil Vlado Klemše, tisk pa so podprli Kmečka banka, Občina Steverjan in Briška gorska skupnost. Na prireditvi, ki bo ob 20. uri v dvorani na Bukovju, bo pel mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža, govorila bosta ravnatelj NSK iz Trsta Milan Pahor in Vlado Klemše.
Vreme tečajnikom še nagaja
Vreme, ki je že v decembru motilo reden začetek tečaja smučanja, ki ga je tudi letos priredilo Slovensko planinsko društvo v Gorici, saj so zaradi pomanjkanja snega morali tečaj odgo-diti, jo je organizatorjem zagodlo tudi v nedeljo.
Kljub napovedi o izboljšanju in kljub zadnjim informacijam, ki so jih prejeli v soboto pozno zvečer, da je na Nevejskem sedlu vse nared za naslednji da, jih je naslednjega dne presenetil močan dež. Seveda potem ko sta bila avtobusa z okrog sto tečajniki in nedeljskimi smučarji ze na poti. Najbolj pametna, čeprav grenka, je bila odločitev o povratku. Poleg dežja ki je smu CišCa spremenil v plundro, na Nevejskem sedlu zaradi varnosti niso pognali naprav po Kaninom. Tečaj se bo redno nadaljeval - seveda če bo vreme dovolj zanesljivo in primerno, v nedeljo 16. t.m. Pri društvu pa razmišljajo, kako bi del tečaja, ki je zaradi težav z vremenom odpadel, nadoknadili.
Program SPD Gorica
Pri SPD Gorica pripravljajo v teh dneh okvirni program dejavnosti za letos. Predlogov je kar precej, tako da že zmanjkuje nedelj, oziroma prostih dni. Tako bodo maja spet priredili avtobusni izlet na Golico, zgodaj spomladi pa se bo skupina planincev podala na krožno pot z Rašice do Velikih Lase z obiskom domov znanih kulturnih mož. V program bosta predvidoma vključena dva zahtevnejša planin ska izleta: štiri do petdnevni izlet v okolico Monvisa in dva do Tridnevni izlet na Triglav. Poleg tega bodo v program vključili seveda nekaj izletov, ob koncu tedna, v avstrijske gore (Pot prijateljstva), Kamijo, Dolomite in seveda v slovenske gore.
Marec in april pa sta kot nalašč za krajše pohode v Vipavsko dolino in na Kras.
KOŠARKA / SE ENO USPEŠNO GOSTOVANJE V EVROPSKEM POKALU
NOGOMET / EVROPSKI SUPERPOKAL
Smelt Olimpija še petič zrna
Posnetek s prve tekme med Smeltom Olimpijo in Rabotničkim v Ljubljani (F. Plavevski)
2. polčasu, ko je dosegla tudi najvišjo razliko 22 točk (v 34. minuti je bil rezultat 50:72}
V 1. polčasu je bila igra dokaj izenačena, nobena izmed ekip si ni mogla priigrati vidnejše prednosti. Smelt Olimpija je dobro zaustavila najboljšega skopskega igralca Da-vitkova, ki sam ni mogel preprečiti visokega poraza makedonske ekipe. Pri Smeltu Olimpiji je tokrat zelo dobro igral Roman Horvat, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. Ljubljančani so dobro igrali v obrambi ter pod obema košema, kjer so prevladovali tudi v skoku. Smelt Olimpija je proti Godelu Rabotnickem dosegla pomembno zmago v boju za 1. mesto v skupini A.
JURE ZORCIC
Milanu prva tekma v Parmi
Povratno srečanje bo 2. februarja
Parma - Milan 0:1 (0:1)
Strelec: Papin v 44. minuti
PARMA: Ballotta, Balleri, Benarrivo, Minotti, Apol-loni, Sensini, Brolin, Pin, Crippa, Zola, Asprilla.
MILAN: Rossi, Tassotti, Maldini, Albertini, Costa-curta, Baresi, Eranio, Desailly, Papin, SaviCevič (Pa-nucci), Donadoni.
SODNIK: Diaz Vega (Španija).
PARMA - Milan je na dobri poti, da po letu 1989 in 1990 še tretjič osvoji evropski superpokal. VCeraj je namreč Capellovo moštvo v prvi tekmi v Parmi premagalo domačo enajsterico z golom Francoza Papina, ki je bil uspešen minuto pred koncem prvega dela. Do zadetka je prišlo po zelo lepi akciji, v kateri je sodelovala cela napadalna vrsta Milana, na koncu pa je SaviCevič podal prostemu Eraniu v kazenski prostor, ta pa je žogo podaljšal do Papina, ki je s petih metrov z glavo brez težav dosegel zadetek, ki je odločil srečanje.
Tekma je bila zanimiva predvsem v prvem delu, ko sta obe ekipi tudi prikazali privlačen nogomet. Več od igre je imela Parma, ki pa terenske premoči ni znala kronati tudi z zadetkom. Milan se je omejil na protinapade, iz katerega je tudi dosegel zadetek. V drugem delu je bila igra raztrgana in manj zanimiva. Milan je predvsem nadzoroval rezultat, Parma pa je zaman poskušala doseči vsaj izenačujoči zadetek.
Povratna tekma bo 2. februarja v Milanu.
Zlata knjiga	
zmagovalcev	
superpokala	
1972	Ajax
1973	Ajax
1974	niso igrali
1975	Dinamo Kijev
1976	Anderlecht
1977	Liverpool
1978	Anderlecht
1979	Nott. Forest
1980	Valencia
1981	niso igrali
1982	Aston Villa
1983	Aberdeen
1984	Juventus
1985	niso igrali
1986	Steaua
1987	Porto
1988	Malines
1989	Milan
1990	Milan
1991	Manchester U-
1992	Barcelona
NOVICE
Moški veleslalom v Adelbodnu odpovedan
ŽENEVA - Zaradi pomanjkanja snega je mednarodna smučarska zveza FIS včeraj odpovedala moški veleslalom za svetovni pokal, ki bi moral biti v torek v Adelbodnu. Odpovedani veleslalom iz Adel-bodna bo v Crans Montani.
Hokej na ledu: Beljak zmagal v koroškem derbiju
CELOVEC - Avstrijsko prvenstvo v hokeju na ledu je v polnem teku. V koroškem derbiju kola je celovški KAC pred 5500 gledalci izgubil proti drugemu koroškemu prvoligušu VSV/Beljak z 1:2 in tako zdrsnil na zadnje mesto na lestvici. Vodstvo je prevzela ekipa VEU Feldkirch, ki je v gosteh premagala EC Graz s 3:2. Prvenstvo, v katerem letos tekmujejo samo štirje klubi, se nadaljuje jutri s tekmama KAC - EC Graz in VSV - Feldkirch. LESTVICA po 5. kolu: 1. VEU Feldkirch 8, 2. EC Graz 7, 3. ES VSV 6,4. KAC 5.
Šah: Harald Wolte koroški mladinski viceprvak
CELOVEC - Velik športni uspeh za šahovsko sekcijo SSK »Obir« Železna Kapla in za slovenski šah na Koroškem je dosegel 18-letni Harald VVolte, ki je na deželnem šahovskem mladinskem prvenstvu v Kotschach-Mauthenu osvojil naslov koroškega mladinskega viceprvaka in si s tem zagotovil tudi nastop na državnem prvenstvu 1994 v skupini mladincev pod 18 let. Harald VVolte, šolar na trgovski akademiji v Beljaku, je v sedmih partijah osvojil 4, 5 točke, boljši je bil samo še veliki favorit Thomas Manhardt iz Spittala ob Dravi, ki je ostal neporažen in dosegel 6 točk. Na odlično 5. mesto pa se je uvrstil 16-letni Hans-Christian VVolte, brat novega koroškega viceprvaka.
Deversova in Johnson ameriška športnika leta
COLORADO SPRINGS - Olimpijski komite ZDA je za najboljša ameriška športnika v preteklem letu izbral atleta Gail Devers in Michaela Johnsona. Deversova je zmagala na SP v Stuttgartu na 100 metrov in 100 m z ovirami, Johnson pa je zmagal na 400 metrov in v štafeti 4x400 metrov.
Nogometaši ZR Jugoslavije in Makedonije na EP 96?
LJUBLJANA - Evropska nogometna zveza (UEFA) bo ponovno pretehtala razloge za izključitev nogometne reprezentance Zvezne republike Jugoslavije iz tekmovanja. Ce bodo ukinili sankcije Združenih narodov, lahko igralce Srbije in Črne gore pričakujemo na prihodnjem evropskem prvenstvu leta 1996, razpravljali pa bodo tudi o Makedoniji. Jugoslovanska reprezentanca je bila izključena iz vseh tekmovanj maja 1992, ko je že bila uvrščena na EP na Švedskem. Na njihovo mesto se je tedaj uvrstila reprezentanca Danske, ki je nato postala tudi evropski prvak. UEFA bo 14. januarja odločila, ah bo lahko reprezentanca ZRJ sodelovala na kvalifikacijah za zaključni del EP 1996. Ce jim odgovorni ljudje prižgejo zeleno luč, bosta sodelovali na žrebanju kvalifikacijskih skupin 22. januarja v Manchestru.
Godel Rabotnicki -Smelt Olimpija 66:80 (36:39)
SKOPJE - Športna dvorana, 2000 gledalcev, sodnika Ceizel (Slovaška) in Oget (Turčija).
GODEL RABOTNICKI: Vojnovič 11	(1:4),
Vladičevski 8 (5:5), D. Bocevski 15 (1:1), Da-vitkov 13 (2:2), Jovanov-ski 8, Blaževski 11 (2:2).
SMELT OLIMPIJA: Horvat 24 (2:2), Daneu 6 (1:2), Razič 10 (2:2), Hauptman 5, Tušek 10 (0:2), Kraljevič 6, Gorenc 9 (1:1), Nosov 2, Djurišič 10.
V 6. kolu evropskega pokala je Smelt Olimpija še petič zmagala, tretjič v gosteh. Ljubljančani so zasluženo visoko premagali ekipo Godel Rabotnicki, ki je igral brez Ivanoviča in Američana Gregorca. Smelt Olimpija je igrala dobro predvsem v
Ljubljančani in Taugres ne popuščajo
IZIDI EVROPSKEGA POKALA V SKUPINI A: Taugres - Croatia Osiguranje 91:86, Godel Rabotnicki - Smelt Olimpija 66:80, Tofas Bursa - Bellinzona 57:62.
VRSTNI RED: Smelt Olimpija in Taugres 10, Croatia Osiguranje in Bellinzona 6, Tofas Bursa in Godel Rabotnicki 2.
PRIHODNJE KOLO: Taugres - Bellinzona (18. januarja), Croatia Osiguranje - Godel Rabotnicki, Smelt Olimpija - Tofas Bursa (obe tekmi bosta 19. januarja)
Z lepim strelom z glavo je Papin dosegel zmagoviti zadetek za Milan (Telefoto AP9
NBA / V OBEH DIVIZIJAH VZHODNE SKUPINE PO PRVI TRETJINI PRVENSTVA
New York, Orlando, Chicago, Atlanta in Charlotte v boju za vrh
NEW YORK - V košarkarskem prvenstvu NBA so nekatere ekipe odigrale že več kot tretjino tekem regularnega dela (približno 30 od skupnih 82), tako, da je že čas prvih obračunov. Oglejmo si tokrat obe skupini v Vzhodni diviziji.
ATLANTSKA DIVIZIJA: Mnogo boljša od ostalih sta New York in Orlando. Knicksi si z Evvingom, Starksom in presenetljivim Oak-leyem zagotovijo večji del točk v napadu, glavno orožje Rileyeve ekipe pa ostaja izredno agresivna obramba. Orlando Magic pa se je letos okrepil z novincem Har-dawayem, ki je bil povsem zasluženo uvrščen v idealno peterko »rookyjev«. Veliko presnecenje te skupine je prav gotovo Miami, ki ima po 30 tekmah pozitiven obračun zmag in porazov (16:14). Najzaslužnejša za to sta Rice in Seikaly, dobro pa igra tudi bivši elan rimskega prvoligaša Brian Shaw. Na sredini lestvice se nahajata tudi New Jersey in Philadelphia. Netsi so brez Petroviča vsaj za razred slabši in le po zaslugi Colemana ter hitrega Andersona si občasno privoščijo kakšen podvig (dve zma-
gi v derbiju z New Torkom), Sixersi pa se poCasi privajajo na igro brez Barkleya ter s Hornackom, VVeatherspoonom in Barrosem tudi pridobivajo obliko solidne ekipe. Najvecje razočaranje te skupine so prav gotovo Boston Celtics, ki so kljub Radji, ki igra nad vsakimi predvidevanji (najboljši letošnji novinec v NBA) ter solidni igri McDa-niela ter Brovrna, v dosedanjih 34 tekmah doživeli že 21 porazov. Na dnu lestvice je po pričakovanju moštvo VVashington, Čeprav so z desetimi zmagami presegli napovedi.
CENTRALNA DIVIZIJA: Za prvo mesto se potegujeta Atlanta in Chicago, sledi pa jima Charlotte. Havvksi so pričeli porazno (1 zmaga v petih tekmah), zatem pa so dosegli kar 13 zmag zapored in vodstva niso vec prepustili. VVilkins ne dosega vec toliko točk kot v prejšnjih letih, igra pa boljše in skupno z Willisem tvori enega izmed najboljših napadalnih parov (skupaj dosegata približno 50 točk na tekmo). Nasploh pa so tudi ostali elani prve peterke Atlante (Augmon, Blaylock in Ehlo) v izredni formi. Tudi Bullsi so pričeli
dokaj slabo (brez Jordana in Pippe-na, ki je zaradi poškodbe počival 10 tekem), zatem pa so s Kukočem v vlogi protagonista ujeli pravi ritem in so sedaj spet med favoriti za naslov prvaka. Iz tedna v teden igra vse boljše tudi Charlotte, ki lahko z Larryem Johnsonom, Moumingom in Ellisem vsakemu prekriža račune. Na sredini lestvice sta Indiana in Cleveland. Za Pa-cerse je bilo to pričakovano, saj je os Miller - Davis še ni sposobna za boljše rezultate, medtem ko so Ca-valiersi poželi manj od predvidenega. Na dnu je po pričakovanju Milvvaukee, v popolnem zatonu pa so Detroit Pistons, ki v zadnjih letih niso znali obnoviti ekipe, Thomas in Dumars pa sta le senci igralcev, ki sta gospodarila na igriščih v osemdesetih letih.
IZIDI ZADNJIH TEKEM
Ponedeljek: New York - Portland 99:85 (Evving 36), Phoenbc - Golden State 122:107 (Barkley 5 tekem »out« zaradi poškodbe) , San Antonio - Lakers 95:89, Philadelphia -Boston 99:94 (Radja 10), Orlando -Houston 115:100 (0’Neal in Har-daway 28; Olajuvvon 26).
Torek: Detroit - Denver 86:94 (0-lis 19) , New Jersey - VVashington 100:115 (Coleman 26) , New York -Clippers 98:77 (Evving 31);-Milvvaukee - Indiana 76:82 (Davis 26); San Antonio - Minnesota 108:98 (Robinson 27), Phoenbc -Charlotte 93:95 (Sunsi brez Barkleya in K.Johnsona, Hometsi brez L. Johnsona in Mouminga) , Lakers -Golden State 117:122 (Sprevvell 29), Portland - Seattle 108:99 (C.Robin-son 27) , Sacramento - Miami 103:95 (Smith 26).
LESTVICE
Atlantic: New York 22-9, Orlando 19-13, Miami 16-14, New Jersey 13-19, Philadelphia 13-19, Boston 13-21, VVashington 10-22.
Central: Atlanta 22-7, Chicago 21-
10,	Charlotte 19-14, Indiana 13-17, Cleveland 13-18, Milvvaukee 9-23, Detroit 8-23.
Midvvest: Houston 27-5, Utah 22-
11,	San Antonio 23-12, Denver 16-17, Minnesota 10-22, Dallas 2-29.
Pacific: Seattle 26-4, Phoenbc 24-7, Portland 19-15, Golden State 17-14, Clippers 11-20, Sacramento 11' 22, Lakers 11-23.
VANJA JOGAN
s
gsg*
.
sss
Sili
sike
Ig
gas
Sreda, 12. januarja 1994
Banka Comit gre v zasebne roke
IRI bo prodal ves svoj delež
RIM - Upravni svet zavoda za industrijsko obnovo IRI, ki mu načeluje Romano Prodi, je začel vCeraj obravnavati postopek za privatizacijo državne denarne ustanove Ban-ca commerciale ita-tiana, s tem pa bo nadaljeval jutri. Se poprej se morajo namreč sestati tudi s takoimenovanim stalnim odborom za globalno konzulenco in jamstva, ki ga je umestil predsednik vlade Ciampi brž po svojem prihodu v Palačo Chigi na predlog zakladnega ministra Baruccija. Odbor strokovnjakov, ki ga vodi generalni direktor zakladnega ministrstva Mario Draghi in v katerem so še Pier Gaetano Marchetti, Alberto Mignoli, Lu-cm Rondelli ter Ot-tavio Salamone, bo Proces privatizacije skušal Čimbolj pospešiti. Zavod IRI bo odtujil ves svoj delež pri glavnici Godita in sicer 57, 4 odstotka navadnih delnic ter 42, 2 odstotka varčevalnih delnic. Konec januarja bodo privatizirali še premičnin-ski zavod IMI.
gospodarstvo in finance
LADJEDELNIŠTVO / KLJUB KRIZI
Moda križarjenj dovaja kisik ladjedelnicam
Precej delo je tudi v Tržiču
Gospodarska recesija pesti vse najbolj razvite države, od evropskih do ZDA in Japonske. Marsikdaj beremo, da upada tudi turistična dejavnost, Čeprav je veliko turističnih operaterjev, ki poslujejo uspešno, zaupajo v prihodnost in veliko denarja odmerjajo za investicije.
V	mislih imamo predvsem gradnjo velikih in luksuznih ladij za križarjenja. Teh potovanj je vedno veC, še zlasti v toplih krajih, kjer ne poznajo zime in kjer iz leta v leto pridobivajo veC klientov. Če je zaradi vojn in terorizma v vzhodnem Sredozemlju danes manj križarjenj kot pred leti, jih je vedno več v Karibskem morju. Poleg ameriških in kanadskih, imajo tam tudi vse veC turistov iz Evrope. Finančne družbe, ki so v večini primerov lastniki potniških ladij, zato naročajo tudi nove, vedno večje in tudi vse bolj razkošne ladje. Največ jih zgradijo v priznanih evropskih ladjedelnicah.
V	ladjedelnici Italcan-tieri v Tržiču so lani ameriški družbi Carnival predali potniško ladjo Maasdam, za njo pa splovili še ladjo Ryndam. Z angleško družbo Peo so podpisali pogodbo za izgradnjo ladje Sun Prin-cess, ki bo v tem Času najveCja potniška ladja
na svetu. Finska ladjedelnica Kvarner Masa pa je pred nekaj tedni podpisala pogodbo za izgradnjo treh potniških ladij za družbi Carnival in Royal Caribbean Cruises.
Družba Carnival, najveCja na področju križarjenj, je v finski ladjedelnici s tem naročila že šesto ladjo znamke Fan-tasy. Zanjo bo odrinila 270 milijonov dolarjev. Američani so se odločili za Fince, ker je v tem trenutku odnos ameriški dolar - finska marka za prvega zelo ugoden. Tudi obe ladji, ki ju je naročila britanska Royal Ca-ribbean Cruises, sta podobni in veljata in po 300 milijonov dolarjev. Z nižjo ceno so Finci tokrat potolkli konkurenta, francosko ladjedelnico Chantiers de l’Atlan-tique, ki je bil doslej edini dobavitelj te angleške družbe, ki ima sedaj v konCni fazi izgradnje dve potniški ladji.
Ni pa še znano, kje bodo gradili ladjo, ki bo po vseh predvidevanjih najveCja na svetu, podobna vojaški letalonosilki. Skoraj gotovo je, da jo bodo izdelali v ameriških ladjedelnicah, ki so tacaš brez dela, kajti v njih ne izdelujejo veC vojnih ladij. Imenovala naj bi se Phoenix VVorld City, na krovu pa naj bi našlo prostor 5.600 potnikov.
Marko VValtritsch
SONDAŽA / PO PODATKIH LOMBARDSKE ZVEZE INDUSTRIJCEV
V Milanu prvi znaki industrijskega zagona
Glavni problem pa bo tudi letos krčenje delovnih mest
MILAN - Industrijska podjetja v milanski pokrajini se postopoma izvijajo iz gospodarske krize, kar sicer ne pomeni, da letošnje leto ne bo še težko, pa Čeprav nedvomno boljše od lanskega. Lombardska industrijska zveza je tako prepričanje zgradila na rezultatih šeste konjunktur-ne sondaže o milanskem gospodarstvu, ki jo je izvedel njen študijski center.
Kaj torej pravijo lombardski industrije!? Najslabše je za nami in če mednarodni trgi ne bodo popustili, bo naš zagon trajal vse letošnje in prihodnje leto, zagotavlja njihov predsednik Michele Por-celli. Če sondaža po eni strani za letos napoveduje boljše čase, pa po drugi jasno opozarja, da ne bo šlo za pravi in dokončni preobrat. Med problemi ostaja namreč predvsem zaposlitev. Lansko je bilo v tem pogledu najslabše leto v vsem zadnjem desetletju z veC kot 22 tisoč zaposlenimi manj kot leta 1992, kar znaša 5,1 odstotka delovnih mest. Podjetja bodo tudi letos prisiljena krčiti svoje organike, tako da bo milanska pokrajina predvidoma izgubila še drugih 10 tisoč ali 2,25 odstotka delovnih mest. PaC pa je preobrat trenda pričakovati v manufakturni proizvodnji, ki naj bi se ob koncu leta povečala za 3,02%, potem ko je v prvih desetih mesecih lani
_______ SDGZ / NOV DELOVNI USPEH ČLANOV ZDRUŽENJA___
Tudi slovenski trgovci se posodabljajo
^ Ulici Timeus obratuje nova trgovina z najsodobnejšo opremo za sanitarije in ogrevanje
upadla za 2,96% glede na isto obdobje 1992.
Sondaža je bila izvedena na vzorcu 204 industrijskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo 46 tisoC oseb in so leto 1992 zaključila s skupnim prometom v vrednosti 12 tisoC milijard lir. Lanski proizvodni upad pripisuje raziskava v prvi vrsti šibkemu notranjemu povpraševanju (ki je glede na leto prej upadlo za 6, 55%), ki ga je ugodno gibanje povpraševanja na zunanjih trgih (+9,65%) uspelo samo delno popra-
viti, saj znaša promet s tujino komaj 20 odstotkov celotnega prometa.
Notranje povpraševanje, ki je upadlo v vseh sektorjih, z izjemo živilskega (kjer je poraslo za 1, 9%), naj bi se letos okrepilo, vendar ne do pozitivnih vrednosti, ampak naj bi se uustalilo pri okrog -0,6%. Se bolj pa bi se morala povečati naročila iz tujine, ki naj bi dosegla +10,5%, in to predvsem po zaslugi predvidenega povečanja izvoza kemijskega in gumarskega sektorja.
Iz sondaže izhaja, da bo izvoz letos pomagal tudi malim podjetjem, torej tistim z manj kot sto zaposlenimi. Naročila iz tujine naj bi se zanje glede na lasnko leto dvignila za 10, 41 odstotka, medtem ko naj bi ostalo notranje povpraševanje sorazmerno stabilno z 0,62-odstotnim zvišanjem glede na lansko leto. Toda zaposlenost naj bi se zmanjšala tudi v teh podjetjih, pa Čeprav v dokaj omejeni meri, ki nikakor ne bi smela preseči 1,18 odstotka.
Romano Tagliapietra in Cinzia Nibrandt sta pred ča-s°® odprla novo prodajalno z vso opremo za kopalni-Sf’ s sanitarijami, ploščicami in materiali za ogrevanje. r8°vina se imenuje »La goccia« in je kupcem na voljo T v Trstu, v središčni Ulici Timeus št. 10, medtem, ko le bila prej v Ulici Ginnastica 50. Slovensko deželno
gospodarsko združenje izreka svojima članoma čestitke ob odprtju nove prodajalne in jima želi še uspešnejše poslovanje v novih prostorih.
Na sliki (foto Križmančič/KROMA) pogled v prostore nove, sodobno opremljene prodajalne z vsem, kar potrebujemo za sanitarne prostore.
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1994 in zapadlostjo 1. januarja 2001.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 4,50% bruto, bo izplačan 1. julija 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 8,03% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. januarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (19. januarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 - ‘milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
EVROPSKA UNIJA / PREPREČEVANJE MONOPOLOV
Sporne združitve evropskih družb
Zakonodaja o tem je precej nejasna
DOBRE NAPOVEDI ZA GOSPODARSTVO JUŽNOAZIJSKIH DRŽAV
Čedalje manj omejitev za trgovino in industrijo
Agencija Združenih narodov napoveduje hitro rast
BRUSELJ - Nadzor konkurenčnost resno nad združevanjem kor- ogrožena, če bi v tem in-poracij in prevzemanjem dustrijskem sektorju pre-deležev drugih podjetij v vladovali le dve veliki Evropski uniji se bo v podjetji. Zagovornikom tem mesecu soočil z eno protimonopolne politike svojih najresnejših prei- in drugim se to namreč zkuSenj, saj namerava zdi veliko bolj sporno Evropska komisija, ki je kot pa samo vprašanje zadolžena zanj, prepreči- spodbijanja združevanja, ti združitev treh jeklar- ki naj bi pripeljalo do skih družb. Doslej je ko- monopola na trgu. Ob misija odobrila več kot možnosti, da bo prišlo 60 podobnih pridružitev ob tem vetu do zelo ra-in pripojitev posameznih zličnih političnih pogle-podjetij, odkar je po letu dov, utegne imeti takšna 1990 postala tisto mesto, odločitev zelo resne po-kjer najdejo svojo dokon- sledice za obnašanje ti-čno potrditev načrtovane stih družb, ki so prepri-združitve podjetij znotraj	čane, da morajo združiti
EU. Doslej je preprečila svoje sile, da bi se lažje le, da bi si francoski Ae- spopadle s tistim tekme-rospatiale in italijanska cem, ki že zdaj pokriva Alenia pripojila izdelo- največji delež na tržišču, valca letal de Havilland. V omenjenem primeru Za veto so se izrekli šele DMV tako komisijski kot po burni razpravi med industrijski viri potrjuje-17 člani komisije, njiho- jo prepričanje preisko-va odločitev pa je v valnega oddelka, da bi Franciji dvignila precej združitev vseh treh po-prahu. Zdaj preiskovalni djetij močno zmanjšala oddelek te komisije pre- število udeležencev na dlaga preprečitev nastan- tržišču, ki bi si ga potem ka DMV, tovarne, ki bi razdelila le DMV in vodil-izdelovala brezšivne je- ni švedski proizvajalec klene cevi in ki bi jo sku- Sandvik. Tako je komisija paj ustanovili nemški prihodnjo vlogo DMV na Mannesmann Rohren- tržišču ocenila kot »mo-Werke, obrat francoskega nopol dveh« ter pri tem Valloureca Valtubes, in navedla več primerov, podružnica italijanske II- med njimi spojitev fran-ve, Dalmine. Zdi se, da coskega podjetja mineral-bo ta veto zdaj prvič dre- nih pijač Source Perrier gnil v miselnost, da je SA s švicarskim prehram-mogoče ohranjati konku- benim velikanom Nestle renčnost tudi z združe- AG. Vendar pa pravila o vanjem podjetij, saj ko- nadzoru nad združeva-misija meni, da bi bila njem korporacij izrecno
Kratka in kar draga pot skozi Eurotunnel
LONDON - Včeraj so v 6.400 potovalnih agencijah začeli prodajati vozovnice za prevoz osebnih avtomobilov z vlakom (Le Shuttle), ki bo začel 8. maja redno voziti skozi predor pod Rokavskim prelivom. Cena vozovnic je nekoliko višja, kot so pričakovali, kar je imelo za posledico, da je cena delnic družbe Eurotunnel na londonski borzi padla za 17 penijev. Tako stane povratna vozovnica za osebni avtomobil (ne glede na število potnikov) 220 funtov v zimskem obdobju in 310 funtov med poletno sezono. Kot posebnost pa za čas od 5. junija do 21. julija ponujajo dvodnevne povratne vozovnice za 125 funtov. Predstavniki britanskih trajektov so te cene pozdravih z olajšanjem kot »realne«, ker so nekoliko višje od cen za prevoz s trajekti, kajti tako Eurotunnel kot družbe trajektov se želijo izogibati cenovnim vojnam.
Dejstvo pa je, da trajekti že zdaj na različne načine znižujejo cene vozovnic in privabljajo potnike. Tako je trenutno mogoče potovati s trajektom čez Rokav-ski preliv za en funt, treba je le imeti poseben kupon določenih britanskih časopisov. Računica pri tem je, da bo trajekt zgubljeni denar pri vozovnici delno nadoknadil s prodajo v svojih trgovinah in restavracijah. Te možnosti pa Le Shuttle nima in Eurotunnel si zaenkrat težko privošči cenovno vojno tudi zato, ker mora vsako leto zaslužiti 650 milijonov funtov -samo za odplačilo posojilnih obresti dolgov za izgradnjo predora, ki je z desetimi milijardami funtov in enoletno zamudo stal še enkrat toliko kot so na začetku predvidevali. Toda komercialni direktor Euro-tunnela Christopher Garnett optimisitčno napoveduje, da bo od približno 18 milijonov potnikov letno, ki zdaj s trajekti potujejo čez Rokavski preliv, leta 1996 Le Shuttle prevažal osem milijonov. Pri tem računajo tudi na splošno povečanje prometa. Na relaciji Dover-Calais se je promet v zadnjih desetih letih povečal za 48 odstotkov, lani poleti pa je bilo na trajektih kar za 25 odsotkov več potnikov kot leto dni prej. Zasluge zalo naj bi imele ugodne cene vozovnic in izboljšanje britanskega gospodarstva. Kljub temu pa je finančna prihodnost Eurotunnela in britanskih družb, katerih trajekti vozijo čez Rokavski preliv, še zelo negotova.	Alja Košak
ne govorijo o tem, da bi bili »monopoli dveh« ne-zaželjeni. Ker pa komisija potem, ko sta Source Perrier in Nestle sklenila pogodbo o dezinvestiranju, skupaj z dogovorom o prevzemu, vse doslej še ni reagirala ter spregovorila o »monopolu dveh«, utegne zakonitosti takšne odločitve oporekati Evropsko razsodišče. Nekateri člani komisije zasebno izjavljajo, da gre za »belo liso« v politiki zagotavljanja konkurence EU ter da utegne pravi odgovor na to vprašanje prinesti šele pritožba zoper odločitev o tem, da bi to lahko vodilo do »monopola zgolj dveh«. Komisija mora svojo odločitev v zvezi z DMV sporočiti še pred koncem tega meseca.	(Reuter)
BOMBAY - Južnoazij-ska gospodarstva se bodo v tem letu močno okrepila in predvidoma dosegla povprečno rast nad pet odstotkov, napovedujejo analitiki. Krivulja gospodarske rasti v Pakistanu, Indiji, Sri Lanki in Bangladešu se je začela obračati navzgor, čeprav je za to področje značilna najvišja stopnja revščine na svetu. Čeprav še močno zaostajajo za dinamičnimi gospodarstvi vzhodne Azije, predstavlja prav področje južne Azije s svojimi 1,2 milijarde prebivalcev eno naj večjih svetovnih tržišč. Indija že postaja eden največjih odjemalcev za elektrarne, za gradnjo infrastrukture, letalsko industrijo in telekomunikacije. Pakistan je privatiziral številna področja državne in-
dustrije. Na celotnem področju so vlade sprejele vrsto tržno usmerjenih reform, ki so omilile protekcionizem, sprostile industrijsko proizvodnjo in trgovino ter odpravile tečajne omejitve. Celo Bangladeš, za katerega je nekdaj veljalo, da je brezupno vezan na tujo pomoč, je svoji valuti uspel zagotoviti trdnost znotraj tekoče plačilne bilance. Čeprav jih še vedno pestijo povsod prisotna korupcija in izgube, morajo podjetniki zdaj premagovati manj ovir. Gospodarska in socialna komisija za Azijo in Pacifik pri Združenih narodih (ESCAP) je sporočila, da je indijski podkontinent zabeležil 4,9-odstotno rast v letu 1993 pri Indiji, rast, ki jo je spodbudilo 20-odsto-tno naraščanje izvoza.
»Politika, naravnana k stabilizaciji in strukturnemu prilagajanju, naj bi omogočila tudi gospodarstvoma Bangladeša in Pakistana, da bosta v letu 1994 naraščali po več kot petodstotni stopnji,« je v svoji letni napovedi napovedala omenjena agencija ZN s sedežem v Bangkoku. Kljub naraščajočemu industrijskemu sektorju in trgovini je še precej proizvodnje odvisne od vremena in letnih monsunskih deževij. Po štirih neškodljivih monsunskih obdobjih naj bi indijsko gospodarstvo po napovedih v letošnjem fiskalnem letu, ki se konca marca, raslo po 4,5-odstotni stopnji ter več kot 5-odstotni v naslednjem fiskalnem letu. Pakistanska vlada napoveduje realno rast bruto do-
mačega proizvoda pri 5,6 odstotka v fiskalnem letu 1993/94, manj od napovedanih 7,5 odstotka zaradi škode pri pridelku bombaža in pšenice, a še vseeno veliko nad lanskim najnižjim rekordom s 3-odsto-tno rastjo. Ekonomisti ugotavljajo, da je Pakistanu svoje gospodarstvo uspelo spremeniti v enega najbolj odprtih na tem območju, tako da so spremembe zajele skoraj vsa področja. Bruto domači proizvod Bangladeša je v obdobju od junija fiskalnega leta 1992/93 do junija lani narasel za 4,3 odstotka. Sri Lanka, ki se je dolgo ponašala z najbolj
odprtim gospodarstvo®
na preostanku južne Azije, v letu 1994 načrtuje 6-odstotno rast.
(Reuter)
JAPONSKA / POSLOVNE BANKE SO PREMALO POZORNE DO INDIVIDUALNIH STRANK
Večino bančnih avtomatov vključijo in izključijo, medtem ko so Japonci v službi
Finančni analitiki menijo, da banke najraje poslujejo s korporacijami, za druge stranke pa storijo bolj malo - Ob nedeljah in med prazniki večina bank izključi mrežo svojih avtomatov
TOKIO - Japonske banke se bodo lahko - skupaj s svojo državo - izvlekle iz najhujše gospodarske recesije po vojni tudi tako, da se bodo lepše vedle do svojih strank, ugotavljajo finančni analitiki. Japonski bančniki, katerih poglavitni vir prihodkov se napaja iz posojanja denarja korporacijam, so - kot je splošno znano -ravnodušni do želja in potreb svojih individualnih strank. Tako denimo bančni avtomati delujejo le v času uradnih ur. Precej jih ob koncu tedna ne dela, vsi pa so izključeni ob praznikih. Analitiki ugotavljajo, da bi natančna razčlemba storitev za stranke lahko spodbudila večjo potrošnjo, za katero menijo, da je največja ovira gospodarski ozdravitvi ta hip. Banke, ki se šibijo pod bremenom slabih dolgov, nastalih v gospodarskem razcvetu 80. let, zdaj svoje napore usmerjajo predvsem v to, da bi znižale ceno teh dolgov in povečale stroške njihovega servisiranja. Toda znatno zaračunavanje stroškov bi povzročilo veliko nasprotovanje že tako nezadovoljnih strank, zato analitiki priporočajo, naj banke ta udarec omilijo z novimi ukrepi prijaznih storitev do strank. »Želim si, da bi banke izboljšale raven svojih storitev,« je izjavila Kyoko Ino-ue, sekretarka neke tokijske družbe. »Morali bi znižati stroške, poenostaviti birokratske postopke, znižati obrestne mere in zagotoviti, da bodo bančni avtomati delovali 24 ur,« je izjavila. Že po tradiciji japonske banke delujejo na nekonkurenčni osnovi, s skoraj identičnimi posojilnimi in obrestnimi merami ter storitvami. Tudi stroški in plače
se gibljejo na zelo podobni ravni. Deregulacija japonskih finančnih tržišč, za katero si prizadeva finančno ministrstvo, ima zaenkrat še zelo pičel učinek, menijo analitiki. »Nobeni banki ni do tega, da bi se oprijela česa novega pri poslovanju s strankami, saj vse dobro živijo od posojanja denarja korporacijam,« je izjavil Makoto Sataka, zasebni poslovnež. Precej ekonomistov pa zagovarja misel, da bi morale banke zelo kmalu povečati število ur, v katerih so dostopni bančni avtomati, od česar bi imelo korist celotno japonsko gospodarstvo. »Tudi za ceno dodatnih stroškov bi stranke z naklonjenostjo sprejele možnost, da so banke odprte dlje, tako kot v Evropi,« je izjavila Savvako Takeuchi, raziskovalka pri inštitutu LTCB. Večje banke v Evropi in ZDA zagotavljajo 24-umo delovanje svojih bančnih avtomatov. »Slab gospodarski položaj je nastal predvsem zaradi hudo zmanjšane individualne porabe. Vendar je treba reči, da zanjo stranke nimajo na voljo ustrezne infrastrukture, med katero spada tudi enostaven dostop do denarja,« je izjavila Takeuchi-jeva. Podaljšani »obratovalni« čas bančnih avtomatov bi spodbudil nove oblike porabe, saj Japonci še vedno niso dovolj seznanjeni s tistimi uporabnimi informacijami, ki bi jim povedale, kako naj izrabijo prosti čas in pri tem tudi uživajo, čeprav imajo zdaj v povprečju daljše dopuste in več prostega časa kot prej. Kdorkoli , odpre bančni račun v katerikoli japonski banki, si je s tem zagotovil dostop do 100 tisoč avtomatov po vsej državi. S po-
močjo teh avtomatov lahko posamezniki vlagajo in dvigujejo svoj denar ter ob plačilu določenih provizij tega tudi prenašajo drugam in v različne banke. Toda večina teh bančnih avtomatov začne delovati šele potem, ko se Japonci že porazgubijo po svojih delovnih mestih, in preneha z delom prej, preden začnejo Japonci odhajati domov. Ob sobotah avtomati delujejo krajši čas, številni med njimi pa so ob nedeljah -izključeni. Tako za konec tedna tudi ni nobenih dežurnih avtomatov. Ob državnih praznikih ne od bank ne od bančnih avto-
matov ni mogoče dobiti ničesar, čeprav so številne trgovine odprte. Celo ob tako posebnem prazniku, kot je novo leto, lahko Japonci živila, ki jih nujno potrebujejo, naročijo prek telefona, ki deluje 24 ur na dan. »Naše stranke morajo pač dvigniti gotovino s svojih bančnih računov pred prazniki,« je izjavil predstavnik ene od enajstih največjih japonskih komercialnih bank, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanje o podaljšanem obratovalnem času bančnih avtomatov pa je odgovoril: »Odvisno od naših strank. Ah bi morali biti res odprti tudi ponoči,
za tiste, ki gredo ven na pij jačo?« Japonski bančniki priznavajo, da jim noben zakon ah vladna uredba ne brani, da bi bančni avtoma-ti delovali 24 ur na dan. Aprila lani je Citybank svojim strankam omogočila 24-umi dostop do bančnih avtomatov v šestih naj večjih japonskih mestih, vendar se nobeni od japonskih komercialnih bank ni zdelo vredno, da bi to banko, ki ima svoj sedež v ZDA, povprašala, kaj je treba storiti za to, pač pa je to zanimalo nekaj regionalnih bank, kot je povedal predstavnik Citybank.
Risa Maeda / Reuter

						
——	12. januar 1994						
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
JHenjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A banka Ljubljana	76,75	77,25	10,84	10,98	7,73	7,88
A banka Nova Gorica	76,85	77,20	10,84	10,99	7,75	7,87
A banka Koper	76,90	77,28	10,84	10,99	7,73	7,87
						
Avtohisa Ljubljana*	77,10	77,30	10,90	10,98	7,73	7,85
Ažur Grosuplje	77,20	77,45	,10,92	11,02	7,75	7,93
						
Banka Vipa NG	77,03	77,23	10,84	10,95	7,81	7,88
Bund Ljubljana	77,10	77,50	10,85	11,00	7,75	7,90
BTC Sežana	76,70	77,30	10,83	10,95	7,74	7,84
						
Come 2 us* Credltanstalt Nova banka U	77,21 77,10	77,40 77,50	10,92 10,95	10,98 11,05	7,75 7,70	7,89 7,95
						
Dom catte Domžale*	77,205	77,50	10,96	11,10	7,80	7,95
Eros Ljubljana*	77,20	77,35	10,90	10,97	7,72	7,89
Eros Kranj*	77,20	77,35	10,90	10,97	7,72	7,89
Feradas Idrija	76,80	77,40	10,85	11,10	7,75	7,90
■						
Globtour Ljubljana	76,95	77,38	10,87	10,97	7,70	7,90
						
Kida Hipotekarna banka Brežice*	77,25 76,80	77,33 77,45	10,94 10,88	10,97 11,00	7,81 7,75	7,86 7,90
						
Ulrika Slovenj Gradec	76,95	77,25	10,86	10,92	7,74	7,89
llirika Postojna	76,90	77,24	10,80	10,95	7,77	7,89
llirika Sežana	77,10	77,19	10,85	10,95	7,82	7,89
.llirika Jesenice	77,01	77,29	10,86	10,95	7,76	7,85
						
In vest Škofja Loka	77,00	77,55	10,86	10,99	7,65	7,89
Italdeslgn Nova Gorica	76,90	77,25	10,85	10,95	7,80	7,87
						
Klub Slovenijales U	77,10	77,30	10,93	10,97	7,78	7,86
						
Kompas Hertz Celje*	76,90	77,36	10,91	10,97	7,77	7,85
Kompas Hertz Velenje*	77,05	77,40	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Hertz Idrija*	77,05	77,40	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Hertz Tolmin*	77,05	77,40	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Hertz Bled*	77,05	77,40	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Hertz Nova Gorica*	77,05	77,40	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Hertz Maribor*	77,05	77,35	10,91	10,97	7,75	7,85
Kompas Holidays	77,15	77,40	10,90	10,97	7,65	7,85
						
Komercialna banka Triglav	77,05	78,05	10,95	11,05	7,75	7,95
Kreditna banka MB d.d.*	76,25	77,30	10,84	10,99	7,68	7,85
						
TB d'd- Ljubljana	77,20	77,60	10,92	11,03	7,76	7,92
LB splošna banka Celje	76,40	77,55	10,86	10,96	7,70	7,88
LB splošna banka Koper*	76,06	77,50	10,75	10,95	7,66	7,81
LB komercialna banka NG	-	-	-	-	-	-
LB Dolenjska banka NM	-	-	-	-	-	-
LB banka Zasavje, Trbovlje	76,50	77,30	10,88	10,99	7,65	7,89
						
Ljudska banka d.d. U	77,10	77,39	10,90	10,98	7,77	7,90
Libertas Koper*	76,92	77,24	10,84	10,94	7,76	7,87
						
Ma Vir	77,00	77,40	10,85	11,00	7,70	7,90
Madai Nova Gorica, Šempeter	‘ 77,00	77,25	10,88	10,95	7,82	7,88
Medla*	77,25	77,45	10,93	11,00	7,85	7,88
Moneta Invest Ljubljana	77,26	77,31	10,94	10,96	7,83	7,86
						
I ! i	77,20	77,30	10,94	10,99	7,80	7,89
L*						
Petrol Ljubljana*	77,20	77,28	10,92	10,94	7,80	7,85
Foštna banka Slovenije*	75,92	77,27	10,60	10,95	7,57	7,80
Frobanka Maribor	76,85	77,40	10,87	11,00	7,81	7,95
Frimario Ljubljana*	77,20	77,40	10,95	10,98	7,80	7,89
						
Publikum Ljubljana	77,24	77,28	10,94	10,97	7,81	7,88
Publikum Celje	76,82	77,15	10,90	10,95	7,72	7,89
Publikum Krško	76,85	77,35	10,80	10,98	7,60	7,80
Publikum Maribor	77,00	77,19	10,90	10,94	7,70	7,89
Publikum Metlika	76,85	77,40	10,85	11,00	7,70	7,90
Publikum Mozirje	77,00	77,20	10,89	10,98	7,74	7,92
Publikum Novo mesto	76,85	77,40	10,85	11,00	7,70	7,90
Publikum Tolmin	76,90	77,24	10,85	10,95	7,76	7,85
Publikum Sevnica	76,95	77,38	10,88	10,97	7,77	7,87
Publikum Šentilj	75,80	77,24	10,85	10,98	7,68	7,89
Publikum Šentjur pri Celju	76,85	77,19	10,87	10,95	7,72	7,90
Publikum Trebnje	77,10	77,43	10,90	10,97	7,70	7,82
Publikum Žalec	76,85	77,15	10,88	10,95	7,73	7,92
						
SKB d.d. **	76,58	76,78	10,89	10,92	7,84	7,86
Slovenska investicijska banka*	77,00	77,45	10,80	10,95	7,45	7,90
Slovenijaturist žel. pos. Ljubljane Slovenijaturist Maribor*	i* 77,05 76,90	77,35 77,10	10,82 10,88	10,95 10,93	7,60 7,50	7,85 7,85
s|ovenijaturist Jesenice	77,05	77,35	10,86	10,95	7,70	7,80
						
Shalaby Koper	76,96	77,28	10,84	10,92	7,78	7,82
Sonce Ljubjana	77,20	77,40	10,92	10,99	7,80	7,92
SZKB d.d. Ljubljana	77,19	77,39	10,90	10,97	7,74	7,89
						
Tartarus Postojna Tsntours Domžale	76,62	77,27	10,81	10,94	7,72	7,82
	77,20	77,50	10,92	11,05	7,70	7,90
T°fi Ljubljana	77,10	77,50	10,91	11,01	7,65	7,90
						
I f	77,23	77,28	10,93	10,96	7,82	7,86
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *						
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 009 z dne 12. 1.1994-Tečaji veljajo od 13. 1.1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	91,8455	92,1219	92,3983
Avstrija	040	šiling	100	1088,9960	1092,2728	1095,5496
Belgija	056	frank	100	367,7955	368,9022	370,0089
Kanada	124	dolar	1	100,9620	101,2658	101,5696
Danska	208	krona	100	1974,0779	1980,0180	1985,9581
Finska	246	marka	100	2324,6510	2331,6459	2338,6408
Francija	250	frank	100	2253,3116	2260,0919	2266,8722
Nemčija	280	marka	100	7654,4319	7677,4643	7700,4967
Grčija	300	drahma	100	—	53,4044	53,5646
Irska	372	funt	1	—	192,2821	192,8589
Italija	380	lira	100	7,8374	7,8610	7,8846
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	118,1462	118,5017	118,8572
Nizozemska	528	gulden	100	6836,2496	6856,8201	6877,3906
Norveška	578	krona	100	1773,1491	1778,4846	1783,8201
Portugalska	620	escudo	100	75,5110	75,7332	75,9654
Švedska	752	krona	100	1624,1174	1629,0044	1633,8914
Švica	756	frank	100	9070,5018	9097,7952	9125,0886
Velika Britanija	826	funt šterling	1	199,3138	199,9135	200,5132
ZDA	840	dolar	1	133,1259	133,5265	133,9271
Evropska unija	955	ECU	1	148,4271	148,8737	149,3203
Španija	995	peseta	100	92,4502	92,7284	93,0066
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	_________________
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13. JANUAR 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 20. JANUAR 1994:
1,300,000
746,872
766,940
1,513,812
7
14,9034% '17.9908%	116,4471%
130,000
74,687
76,694
151,381
			
11. JANUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,00	9,60
Italija	Kmečka banka Gorica	12,40	12,90
Italija	Tržaška kreditna banka	12,40	13,00
		
12. JANUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1670,00	1720,00
nemška marka	968,00	988,00
francoski frank	283,00	291,00
holandski gulden	860,00	886,00
belgijski frank	46,20	47,60
funt šterling	2500,00	2575,00
irski šterling	2399,00	2472,00
danska krona	248,00	255,00
grška drahma	6,60	7,00
kanadski dolar	1265,00	1303,00
japonski jen	14,90	15,35
švicarski frank	1138,00	1172,00
avstrijski šiling	'	137,00	141,00
norveška krona	223,00	230,00
švedska krona	204,00	210,00
portugalski escudo	9,40	10,00
španska pezeta	11,60	12,30
avstralski dolar	1152,00	1185,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,40	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
12. JANUAR 1994	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1675.00 970.00 284.00 860.00 46,30 2505.00 2405.00 248,00 6,70 1268.00 1145,00 137,10 12,40	1725.00 990.00 294.00 880.00 48.10 2565.00 2460.00 255,00 7,20 1298.00 1170.00 141.10 12,90
			
11. JANUAR 1994	v DEM	1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.739	-
francoski frank	-	29.438	-
nizozemski gulden	-	89.311	-
belgijski frank	-	4.805	-
španska peseta	-	1.207	-
danska krona	-	25.790	-
kanadski dolar	-	1.319	-
japonski jen	-	1.543	-
švicarski frank	-	118.500	-
avstrijski šiling	-	14.227	-
italijanska lira	-	1.023	-
švedska krona	-	21.218	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. januarja 1994 od 00.00 ure dalje				
n			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o\ trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vlrni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih r mseben	1104,0152 2284,3888 7760,0000 7,9455 202,0626 134,9619 »slih je možno odsi doddvor.	1106,1493 2288,8045 7775.0000 7,9608 202,4532 135,2228 lopanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,35 77,55 panje.	77,60 77,70
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. januarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s.tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	77,40 77,35 77,35 77,35 dlagl srednjih t alutah pa je ra otne točke, Te n. Pri večjih pril iti in prodajati ogoje nakupa	77,60 77,55 77,60 77,70 sčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih njo valuto po li prodaje.
			
12. JANUAR 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1695,530	—
ECU	—	1891,700	—
nemška marka	—	975,400	—
francoski frank	—	287,110	—
funt Šterling	—	2542,790	—
holandski gulden	—	871,070	—
belgijski frank	—	46,815	—
španska pezeta	—	11,769	N —
danska krona	—	251,540	—
irski funt	—	2446,650	—
grška drahma	—	6,784	—
portugalski escudo	—	9,625	—
kanadski dolar	—	1287,420	
japonski jen	—	15,050	—
švicarski frank		1156,170	
avstrijski šiling	—	138,760	—
norveška krona	—	225,980	—
švedska krona	—	207,090	—
finska marka	—	296,030	—
avstralski dolar	—	1169,920	—
		
11. JANUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	srednji
ameriški dolar	12,1840	12,2840
kanadski dolar	9,2200	9,3000
funt šterling	18,1400	18,3000
švicarski frank	825,5000	831,9000
belgijski frank	33,6600	33,9400
francoski frank	206,1000	207,7000
holandski gulden	625,1000	630,1000
nemška marka	700,1500	705,7500
italijanska lira	0,7146	0,7206
danska krona	180,5000	181,9000
norveška krona	162,3000	163,7000
švedska krona	144,0000	151,8000
finska marka	211,2000	213,0000
portugalski escudo	6,8700	6,9300
španska peseta	8,4000	8,4800
japonski jen	10,8300	10,9200
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0600
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Četrtek, 13. januarja 1994
_________PORTUGALSKA_______
Dežela na koncu Evrope w
Coimbra diha s študentskimi pljuči
__________IZLET ZA KONEC TEDNA....
Po meglenih dolinah do Poljanske gore
Belo krajino prepletajo vodne žile in legende
Dolina Kolpe pod Ziljami (Foto: Dario Cortese)
Prav tako veličasten in izjemen je templjarski samostan v Tomarju. S svojo rotundo iz 13. stoletja s številnimi križnimi hodniki, okrašenimi z azu-lejosi in arhitekturno plastiko manuelinske gotike, z baročnim vodnjakom, je to še eden od biserov portugalske zgodovine. Sodeč po številnih samostanih, izjemnih katedralah in romarskih poteh je Portugalska izrazito katoliška dežela. To nedvomno tudi je, čeprav v ponašanju ljudi, vsakodnevnem utripu življenja tega ni čutiti. Katoliška vera in običaji so del njihovega vsakodnevnega življenja in nikakršne obsedenosti z religijo ni čutiti. Nasprotno,^ponujajo jo kot zgodovinsko in umetniško izročilo.
Učenost na hribu
Po ogledu tovrstnih spomenikov se nadvse
prileže tudi povsem posvetno življenje. In tega je v Coimbri, univerzitetnem središču nekje na pol poti med Lizbono in Portom, v izdatni meri. Biti študent in študirati v enem najstarejših univerzitetnih mest v Evropi - univerza je bila tu ustanovljena 1308 - mora biti nadvse imenitno.
Tu celo mesto diha s študentskimi pljuči. Do učenosti vodijo vse poti od reke navzgor v hrib in zadnjih nekaj sto metrov do katerekoli fakultete je prav strmih. A ko prideš na vrh, potem si tu. Študentski vrvež, obvezna oblačila, ki izražajo pripadnost neki fakulteti, danes sprevod pravnikov, ki ga spremlja godba, jutri srečanje folklornih skupin na glavnem trgu in tako naprej. In če vemo, da je tu še ena najlepših baro-
čnih knjižnic vseh časov pa študentje iz skoraj vse Evrope in nekdanjih portugalskih kolonij, potem je slika približno jasna. V tej navdušenosti je tudi gola realnost. Na vsakem koraku ali na fakultetah v Lizboni ali tu v Coimbri je čutiti, da se znanost in šolstvo ubadata s finančnimi težavami, stavbe so precej v razsulu, ni denarja za znanstveno literaturo.
Tudi to mesto mladih in učenosti je romanskega izvora s prekrasnim patinastim mestnim jedrom; bi hoteli še več. Morda še botanični vrt. Da tudi ta je tu in je s štirinajstimi hektarji površin največji na Portugalskem, oblikovan v italijanskem slogu s terasami, stopnišči in fontanami.
(Se nadaljuje) Marjeta Demšar
Preden se Bela krajina na jugozahodnem robu »konča« pod gozdnatim hrbtom Poljanske , gore, pokaže še marsikatero zanimivost. Vodne žile, marsikatera bruha na dan v močnem kraškem izviru, prepletajo pokrajino, v dolinsko valovitem svetu ob Lahinji pa je vse tja proti Kolpi Se dovolj drugih zanimivk, ki govorijo v prid belokranjskemu potepu. Pomoč pri orientaciji je izletniška karta Bele krajine v merilu 1:50.000.
Tudi največje mesto tega dela Bele krajine je zraslo ob rekah. Črnomelj je nastal na tesnem rečnem okljuku med Do-bličico in Lahinjo. V prvotnem naselju je bilo prostora le za osrednjo cesto in dve ulici. S kasnejšim prekopom jarka so Črnomelj spremenili celo v otok. Naravno zavarovana medrečna lega je sčasoma izgubila svoj pomen, jarek so zasuli in mesto je postopoma zraslo. Med sprehodom po starem mestnem jedru si laže predstavljamo nenavadno lego in kljub novim cestam in zgradbam ujamemo delček nekdanjosti.
Se bolj legendna nekdanjost pa živi v imenu mesta. Ko je bilo še vas, je v njej živel tudi skopuški mlinar. Nekoč je k njemu prišla vila z Gorjancev in ga prosila za merico bele moke, iz katere je hotela speci pogačo za bolnega sina. Vila je imela podobo zgrbane starke in pri mlinarju ni vzbudila usmiljenja. Natresel ji je črne moke in
se zaničljivo posmehoval, da je bela kot sneg. Ko je vila prišla domov in ugotovila prevaro, se je vrnila k mlinarju in ga preklela skupaj z mlinom. Od takrat je mlin tudi iz najlepše pšenice namlel samo še črno moko. Mlinar je propadel, ko pa je vas postala mesto, so ji dali ime po mlinu, ki je mlel samo črno moko.
Danes mlina ni več, vendar si lahko višje ob toku Lahinje ogledamo drug mlin, ki bi prav tako že sodil v legendo. Do zaselka Pusti Gradec, kjer stoji mlin, se peljemo po cesti, ki drži v Vinico. V kotlini pri Črnomlju je bilo v davnih obdobjih Zemlje jezero, ki je pustilo za sehoj sloje premoga pod Kanižarico. Tu že od srede prejšnjega stoletja kopljejo premog, vendar so zaloge že na koncu, rudnik pa pred zaprtjem. Zanimivo je, da ime naselja
izvira iz priimka. Mihael Kanižar je na začetku 17. stoletja tu sezidal dvorec, ob katerem se je razvilo naselje, v novejšem obdobju seveda izrazito rudarskega značaja. Svojo »četrt« imajo tudi Romi, njihovo naselje pa slovi po tem, da se ga v obdobjih megle bela koprena rada izogne. Ne zaradi Romov, ampak so Romi vedeli, kje postaviti bivališča.
Iz Kanižarice lahko naredimo stranski izlet proti kraškemu izviru DobliCice pri vasi Dobliče. V temno zelenem izvirnem jezeru so pri poskusnem črpanju pred osmimi leti našli nenavadno posebnost podzemlja: črno človeško ribico.
V nadaljevanju poti nas v okolici Dragatuša spremlja blago gričevnata dolinskost pod plečatim hrbtom Poljanske gore. Mogoče tudi megla. Ime vasi je spet posebna
zanimivka: prva razlaga pravi, da pomeni dolina megle. Zares je velikokrat polna megle, čeprav so okoliška pobočja v soncu. Po drugi razlagi se je prvi priseljenec imenoval Drago.
Pusti Gradec ni več daleč. Pri kamnolomu znak usmeri levo in po kilometru smo tam - na kraju nenavadne lepote in s posebnim pridihom preteklosti. Kjer naredi Lahinja velik okljuk -opiše skoraj cel krog - so ljudje živeli od mlajše kamene dobe do visokega srednjega veka, o čemer pričajo bogate najdbe obdelanih kamenin, keramike in glinenih izdelkov. Največja zgradba na polotoku je bil srednjeveški grad, ki je prisoten le še z vse prej kot skromnimi temelji-Cez dva metra imajo, grad pa je menda segal od vode do vode.
(Nadaljevanje jutri) Dario Cortese
Tipična obmorska vasica
■■
Da je bilo Plečniku v Pragi dolgčas, lahko zaključimo iz nenavadnega primera, da je vzel k sebi svojo nečakinjo Spelo. Sam je rekel: »No, pa je nisem imel dolgo pri sebi. Odkrito vam povem, začel sem se bati zanjo.«
S kakšnimi občutji, zakaj se je Plečnik tako rad vrnil v Ljubljano, je sam lepo, da lepše ni mogoče, napisal v sedaj znanem pismu svojim praškim študentom. »Kosti teže h grobovom očetov in - če mi je dovoljeno tako izpovedati - ljubezen do preostale pedi naše zemlje narekuje: dvigni se, nesi domov razdat svojo starost, svoj mir.«
Plečnik mi je sam z vso resnostjo, ki je temeljila na spoznanju, rekel, da postane arhitekt resnično arhi-
tekt šele s petdesetimi leti. In toliko star je prišel v Ljubljano. In ni se vrnil kar tako. Imel je tehten razlog: ljubezen do domovine. Svoj edinstveni umetniški čut, svoje neizmerno znanje je hotel razdati tisti pedi domovine, ki je ostala po vojni. Vedimo, da je Plečnik jokal po izgubljeni Goriški, Krasu in Trstu, po tem najlepšem delu domovine. Samega sebe je tej domovini dobesedno razdal, njegove besede so bile preroške.
Skrivnostni Plečnik? Nad trideset let se je skrivnostno pripravljal za delo v domovini. In vse, kar je v tujini naredil, je malenkost v primeri s tem, kar je naredil doma. In to niso samo njegova dela, raztresena po domovini. Plečnik ni bil samo arhitekt.
Hradčani - »rajski vrt«
Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje. Drugih ne, le
te naj poje! (Prešeren)
Pojdimo nazaj k njemu v šolo. Po svoje sem opisal svoje prvo srečanje z njim. Plečnikov vphv se je kmalu pokazal. Je pa značilno, da je Plečnik vphval na vsakogar po svoje. Na nekatere študente sploh ni, oziroma ti so se njegovemu vplivu zavestno odtegnili. To je lahko storil vsakdo. Plečnik je to celo odobraval. Saj mi
je rekel: »Ne vem, kaj išče ta človek pri meni. Er ist ein gemachter Mann.«
Kako je Plečnik vplival na študenta, lahko opišem le na sebi. Spoznal sem, da je arhitektura nekaj velikega (Plečnik je pozneje ob priložnostih navajal Wa-gnerjeve besede, da je arhitektura krona umetnosti) in da jo ima Plečnik v mezincu. Začutil sem njegovo ljubeznivost, zaznal njegovo neizmerno znanje. V nasprotju z vsemi, ki so nas
učili, je bil v svojem govorjenju in ravnanju res skromen in ponižen, pri tem pa sem hočeš nočeš moral priznati, da je njegovo znanje univerzalno. Dmgi zopet so v Plečniku videli velikega umetnika. Se drugi, zlasti oni, ki niso bili njegovi študentje, so fantazirali o neki sugestiji, da ne rečem hipnozi. Zame velja, kar sem povedal, in drži, da ni mogel mimo njega, kdor ga je enkrat poznal.
(Se nadaljuje)
Danes goduje
Iveta (Judita)
Iveta se je rodila leta 1158 blizu Liegeja v Belgiji-Odraščala je v številni, nič kaj pobožni družini. Dobila je le osnovni verski pouk.
Starši so ji našli ženina, ko ji je bilo komaj petnajst let. Po treh letih zakona ji je mož umrl in ostala je sama z dvema otrokoma. Čeprav je bila lepotica in ji ni manjkalo snubcev, se ni znova omožila. Kot vdova se je predala vzgoji svojih otrok in molitvi. Skrbela je tudi za gobavce, ki so živeli v bližini.
Kljub pomanjkljivi verski vzgoji je sčasoma začela živeti res vzorno krščansko življenje in dajala vzgled tudi drugim, ne da bi se tega posebej zavedala. H trdni veri v Boga je usmerjala predvsem gobavce, ki so bili zelo navezani na svojo dobrotnico.
Spreobrnil pa. se je tudi njen brezbožni oče. Ko je odšel v cistercijanski samostan, se mu je pridružil vnuk, naj starejši Ivetin sin. Poslej je Iveta skrbela le še za svojega drugega otroka, ki je zašel v slabo družbo, a se je spreobrnil, ko se mu je sanjalo, da so ga, obsojenega na pekel, hudobni duhovi tirali v večno pogubljenje. V sanjah se je namreč prikazal angel in ga rešil rekoč, da je to zasluga njegove pobožne matere.
Iveta je zadnji trideset let preživela v samotni celici nasproti domače cerkve. Umrla je stara 72 let.
Upodabljajo jo z žarečim trinožnikom v roki, ki
pa je ni ranil.	(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Četrtek, 13. januarja 1994
^_morpa niste vedeli, pa vas zanima
Kamen življenja in ljubezni
Čarobna moč čaš iz rubinskega stekla
Steklarna v Rušah, Benedikta Vivata je tako ze-0 Pomembna za razvoj steklarske obrti, da je potrebno omeniti še nekaj zanimivh dejstev. V Mariboru je imel Vivat hišo na Koroški cesti. Danes je m hiša št. 12. V 16. stoletju je bil lastnik te hiše meščan VVildenrainer. ozne j e je bila tu gostilna Pri zlatem levu ", Na kamnitem +okviru nad uvoznimi vrati sta še danes crki B.V. (Benedikt Vivat) m letnica 1835, leto v katerem so sezidali tudi rusko steklarno. Poročila iz tega časa nam povedo, da je bilo v glažuti zelo živa-nno. Poleti so se pripeljali Slovaki s svojimi velikimi vozovi, v katere je bil vprežen en sam konj. Naročali so razno steklo in na glažuti ostali toliko
časa, dokler ni bilo naročeno blago izdelano in zavito. V soboto, pred ruško nedeljo ( vsako leto meseca septembra), je bilo ob Lobnici vse polno romarjev. Mnogi so obiskali tudi steklarno. Ogledali so si notranjost glažute, kjer so ta dan razstavili svoje izdelke. Mnogi so bili tudi naprodaj. Izmed steklarskih izdelkov je zanimiva in dragocena rubinasto rdeča vaza. Izdelal jo je sam steklarski mojster Benedikt Vivat. Rubinasto rdeča vaza je iz debelega prozornega stekla . Noga je iz osme-rokotnika. V zgornjem delu jo obdaja rubinasto rdeč obroč. 1679 leta je steklarski mojster Kun-ckel opisal, da ljudstvo v Indiji (pozneje tudi v Evropi), dragemu kamnu
rubinu ali rdečemu ko-rundu pripisuje magično moč. Rubin naj bi bil kamen življenja in ljubezni. Ima nadnaravno moč, ohranja človeka mladega, ga varuje pred boleznijo in prinaša radost ter pogum. Ljudje so to vero v čarobno moč rubina prenesli tudi na steklene čaše in steklenice iz rabinskega stekla. Kuncklovo znanje je za sto let potonilo v pozabo. Sele v prvi polovici 19. stoletja so spet, posebno na Češkem pričeli izdelovati rabinsko steklo. Prozorno brezbarvno steklo so prevlekli s tanko plastjo zlato-rubinskega stekla. Tako je izdelana tudi Vivatova vaza. Uporabil je zlate cekine, ki jih je raztopil v solni kislini. Ruška steklarna je obratovala sko-
Osnutek za brušeno čašo iz debelega stekla. Namenjen je bil izdelovalcu kalupa in steklorezcu
raj 60 let. Štirideset let je 82 let. Njegov sin Ed-bila last Benedikta Viva- vard pa pet let za tem. ta in njegovega sina Oba sta pokopana v gro-Edvarda. Benedikt Vivat bnici na ruškem pokopa-je umrl 3. septembra lišču.
1867 na Smolniku, star	Metja Stritmar
NAGRADNA AKCIJA
V našem časniku lahko ob sredah spremljate nagradno akcijo z RGL in v njej tudi sodelujete.
Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ime in priimek;.
Telefonska številka; Naslov:---------,—
Glasbena želja;
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Sprehajali se boste po vabljivem trnju novih horizontov, zato boste neučakani in nepredvidljivi. Vaši cilji še namreč niso jasno definirani.
BIK 21. 4.-20. 5.: Vaš užitek ob vživljanju v lepšo bodočnost bo polagoma ponehaval, bojazen pa bo pričela nadomeščati skrb v zvezi s pomanjkanjem časa. Slab je odveč.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Partnerju, ki vam je dobrohotno pomagal, ne boste hvaležni, saj se zdaleč ne boste zmogli zbrati toliko optimizma, da bi ga delih se z dragimi.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Tarnali boste nad usodo, a si boste po samokritičnem premisleku vendarle priznali, da ste si večino bremena naložili sami. Ali ga nosite ali odvrzite.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Posledice so tukaj. Najprej boste zarobantili čez nesposobnost drugih, nato pa padli v črnogledo počutje. A kljub temu boste ohranili trezno glavo.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Končno boste ugotovili vzrok, zaradi katerega žanjete uspehe: spočili ste si in vzpostavili notranje ravnotežje. Nauk, ki ga nikdar ne pozabite!
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Partner bo z navdušenjem sprejel vaš predlog za izboljšanje vajinega odnosa, saj na to že dolgo čaka in je na tovrstne spremembe že dolgo pripravljen.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Vaš optimizem bodo opazili vsi, zato vam bodo radi priskočili na pomoč, tokrat za spremembo brez pričakovanja plačila. Plačali jim boste z optimizmom.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Le redki bodo, ki se bodo znali vživeti v vaše stanje, še redkejši vam bodo pripravljeni ublažiti notranjo nevihto. Nekdo pa čaka prav na to.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Uživali boste v svoji pozi in usmerjali energijo k uresničevanju svojih sanj. Vse lepo in prav, toda nekomu vaša egocentričnost vendarle ne bo všeč.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Odločili se boste za skromnejše življenje, posvečeno duhovni rasti. A že jutri se bo zgodil čudež: lotili se boste starih nalog z lahkotnostjo starega mojstra
RIBI 20.2. - 20.3.: Iskali boste stike z ljudmi, ki ste se jih doslej zaradi bojazni izogibali. V enem od tovrstnih stikov se vam bo ponudila lepa priložnost za napredovanje.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. samoglasnik, 2. originalna kratica Afriškega narodnega kongresa, 9. država ob Nilu v Afriki, 10. prvi generalni sekretar OZN (Trygve), 11. vinorodna rastlina, 12. želatina iz alg, 13. nekdanji glavni urednik Slovenca (Andrej), 14. izloček dreves, 15. okrajšava za idem, 16. matematična veličina, podana z eno samo številčno vrednostjo, 17. slovenska književnica in urednica (Lela), 19. univerzitetno mesto ob reki Saali v vzhodnem delu Nemčije, 20. velik pes s topim gobcem, 24. redno popravilo, 26. nekdanji nikaragovski diktator (Anastasio), 29. začetnici italijanskega smučarja Edalininja, 30. začrtana smer, 31. italijanski atlet (Steffano) (iz črk ime), 32. holandski astronom (Jan Hendrik), 33. džez, 34. naziv, 35. zvezna država na severovzhodu ZDA, 36. debela odeja, 37. enočlenik.
Navpično:
1. kraj južno od Celovca, 2. kar nosi in povezuje objekt ali napravo, 3. ameriška filmska igralka (Ear-tha), 4. avstrijska poročevalska agencija, 5. različni črki, 6. računalniški programerski jezik, 7. vrsta antilope, 8. nekdanji slovenski telovadec (Miro), 12. dopolnilni predlog k zakonu, 14. smuči, 16. pozna življenjska doba, 18. kemijski znak za aktinon, 21. enaka samoglasnika, 22. mesto vzhodno od Poznana na Poljskem, 23. brezbožništvo, 25. igla za mikrobiološke raziskave, 26. ravnodušen človek, 27. ljudstvo v Etiopiji, Galla, 28. tretji mesec v letu, 31. pritok Rena pri Mainzu, 33. kitajski porcelan, 35. začetnici filmske igralke Monroe.
	1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	.11				•	12				
	13			•	14					
	15		•	16						
	17		18					>		
	19				•	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				
	34				35					
	36				37					
uiou
-ora ‘0O5[ ‘aurep\{ ‘arar ‘zze( ‘pioo ‘raiN ‘eser; ‘ai ‘ez -omog ‘;uourai ‘uSop ‘BueJ ‘uiib[n ‘-rep^s ‘pr ‘B^oms ‘10H ‘jbSb ‘bih ‘ari TdrSg ‘DNV ‘FT0A romrniopoA
A3IIS3H
ŠAH
a b c d e f g h
Rogoff - Bertok / Sarajevo 1971
V belo pozicijo je preko damskega krila vdrla črna dama. Pri tem je črni zanemaril razvoj svojih figur in pozicijska prednost belega je očividna. Beli, ki je na potezi, je črnemu kralju pripravil neprijetno presenečenje, saj je v napadu na kralja ulovil nasprotnikovo damo!
Rešitev naloge
2e prvi skok belega skakača na polje d5 l.Sd5!! napoveduje črnemu žalosten konec! Na jemanje skakača pade črna dama, grozi pa tudi 2.Sc7 mat. Na umik črne dame
1..	.Da5 beli ponudi nov dar 2.Da3! in črni se je vdal! Na
2..	.Da3: 3.Sc7 mat!
Mt m
a b e d e f g h
Penrose - Blau / Hastings 1958/59
Tudi v tej poziciji je tokrat bela dama na polju a3 in deluje na diagonali a3 - f8 ter črnemu preprečuje rokado. Beli, ki je na potezi, uspe v nadaljevanju izkoristiti neugoden položaj črnega kralja v središču. Za uspeh akcije pa je potrebno odigrati nekaj odličnih potez!
Rešitev naloge
S potezo l.e6! beli pripravlja prodor po e liniji. I...fe6 2.Sd5:!! Odlična poteza! Vse črne figure v središču so naenkrat pred nerešljivimi problemi. Na 2...Dd5: 3.De7 mat; na 2...ed5 3.Te7:+; na 2...cd5 3.Lb5! in na 2...Sd5: 3.Lg6:+ in črni se je upravičeno vdal!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1937
O novem »dvornem pevcu« boljševikov
Uradno poročajo iz Moskve, da je 8. januarja sprejel Stalin v avdienci boljševiško-judovskega pisuna Li-ona Fechtwangerja in se več kot tri ure pogovarjal z njim. Feucht-wanger, ki izdaja v Moskvi nemški komunistični list »Besedo«, je že nekaj tednov v Moskvi... Ko je odpovedal francoski pisatelj An dre Gide, ki ga je sovjetsko časopisje zaradi njegove knjige »Vrnitev iz Sovjetske Rusije« prav tako napadlo, kakor ga je prej hvalilo, so zdaj nastavili novega »dvornega pevca« boljševikov. Zdi se, da bo jud Feuchtvvanger, ki je v Moskvi že večkrat javno bral svoje spise, prevzel to »službo«. Tako je 14. januarja leta 1937 na 6. strani komentiral uradno poročilo iz Moskve list Slovenec.
Mesec dni prej pa je Slovenec o Gidu med drugim zapisal: Gide je umetnik, ki je mislil in živel zmeraj kot literat in nikdar kot revolucionar. Je naj izrazitejši tip zapadnjaka individualističnega umetnika, ki ne pozna ne v življenju, ne v ustvarjanju meja, niti se ne ozira na ideje, na gibala dob, na okolico, ki veže, na karkoli, kar se ne lesketa v gnili svetlobi, ki jo meče njegov genialni Jaz... Tudi včasih so nekateri raje kot časopise -brali knjige. Tudi tiste, ki jih je pisal Andre Gide...
Četrtek, 13. januaija 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /NA ZAHODU PADAVINE ALPE JADRAN / VEČINOMA SUHO
1020
Vremenska slika:
Nad vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska, Alpe pa je dosegla oslabjena hladna fronta. Z zahodnimi vetrovi nad naše kraje v višinah doteka topel zrak.
C A
srediSče srediSče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
10-30%
5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
*** *** *** ***
nad 80% nad 60
Sonce je danes vzšlo ob 7.42 in bo zašlo ob 16.40. Dan bo dole 8 ur in 58 minut. Lima je vzšla ob 8.11, zašla pa bo ob 18.43.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so v glavnem suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti države in na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev.
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJA-JK
Piancavallo	60/130 cm
Fomi di Sopra	30/120 cm
Zoncolan	60/100 cm
Trbiž	30/150 cm
Nevejsko sedlo	70/270 cm
Sauris	40/60 cm
VENETO	
Sappada	40/100 cm
SLOVENIJA
Golte	do 40 cm
Kanin	od 80 do 325 cm
Kobla	smucisce zaprto
Kranjska gora od 30 do 60 cm Krvavec od 40 do 70 cm M. Pohorje	60	cm
Pokljuka	ni podatka
Rogla	od 80 do 100 cm
Soriška planina	60 cm
Stari vrh od 15 do 35 cm Velika Planina ni podatka Vogel	190	cm
PUMOVANJE
Danes: ob 4.05 najnižje -17 cm, ob 9.40 najvišje 43 cm, ob 16.22 najnižje -63 cm, ob 23.03 najvisje 42 cm.
Tutri: ob 4.41 najnižje -17 cm, ob 10.11 najvisje 38 cm, ob 16.49 najnižje -58 cm, ob 23.32 najvisje 41 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Danes bo na Primorskem V severno Italiji in ob Jadra-jasno, drugod delno jasno z nu bo precej jasno, drugod zmerno oblačnostjo. Dnev- delno jasno z zmerno zmerne temperature bodo od 5 no oblačnostjo, do 10 °C, na Primorskem okoli 15 °C.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	petek bo delno jasno, do- V noči na soboto se bo vre-poldne bo po nižinah še me- me poslabšalo. Deževalo bo. gla ali nizka oblačnost.
Popoldne pa se bo od severa pooblačilo.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 7. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		71-
TRST		12/'
CELOVEC		1/3
BRNIK		5A
MARIBOR		bi-
CELJE		bi-
NOVO MESTO		bi-
NOVA GORICA..	si-
MUR. SOBOTA		5/'
PORTOROŽ		7/-
POSTOJNA		6/-
ILIRSKA BISTRICA.	91-
KOČEVJE		bi-
ČRNOMEU	-	71-
SLOV. GRADEC..	4/-
BOVEC		-/-
RATEČE		v-
VOGEL		-]/-
KREDARICA		-bh
VIDEM		8/14
GRADEC		5/6
MONOŠTER		4/8
ZAGREB		-/'
REKA		-/-
	
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
HELSINKI		-6/-4
STOCKHOLM		-1/-1
MOSKVA		-9/-4
BERLIN		3/3
VARŠAVA		1/5
LONDON		7/10
AMSTERDAM		5/6
BRUSELJ		5/7
PARIZ		6/6
DUNAJ		4/8
ZuRICH		1/4
ŽENEVA		-2/5
RIM		5/14
MILAN		3/U
BEOGRAD		4/14
BARCELONA		6/14
ISTAMBUL		9/14
MADRID		7/7
LIZBONA	:		13/15
ATENE		13/16
TUNIS		7/13
MALTA		9/17
KAIRO		11/21
	
LONDON / HUD UDAREC ZA ELIZABETO
Keniska vojvodinja bo poslala katoličanka
Prvi član kraljeve družine, ki zapušča anglikance
Lady Katharine, Kentska vojvodinja (Telefoto AP)
LONDON - Henrik VIII. se najbrž obraCa v grobu. Kentska vojvodinja, žena njegovega direktnega potomca, je obrnila hrbet anglikanski cerkvi in sporočila, da se bo čez nekaj dni spreobrnila v katoliško vero. Odločitev je zelo trd udarec za kraljico Elizabeto, ki je tudi poglavar anglikanske cerkve, saj se doslej še noben član kraljeve družine ni odpovedal anglikanski veri.
Kentsko vojvodinjo bodo sprejeli v katoliško cerkev v petek med zasebno slovesnostjo, ki bo potekala v privatni kapeli kardinala Basila Huma, vvestminstrskega nadškofa. Njen predstavnik je izjavil, da gre za osebno vojvodinjino odločitev, ki nima nobene zveze s sedanjimi žgočimi problemi anglikanske cerkve, kot je na primer posvetitev žensk za duhovnike.
Lady Katharine je stara 61 let in je postala Članica kraljeve družine leta 1961, ko se je poročila s kentskim vojvodo Edvvardom, ki je kot Elizabetin naslednik trenutno na 18. mestu. Eden od njegovih sinov George Philip Nicholas se je pred šestimi leti poročil s kanadsko katoličanko in se s tem avtomatično odrekel vsem dinastičnim pravicam.
Anglikanska cerkev, ki
jo je ustanovil Henrik VIII., je bila stoletja glavna duševna opora Združenega kraljestva, trenutno pa je v dokajšnji krizi. Marca bodo posvetili prve ženske v duhovniški stan, kar je mnogo anglikanskih skupnosti v Veliki Britaniji sprejelo z velikim negodovanjem, tako da jih je mnogo zagrozilo z množično spreobrnitivijo v kato-liCanstvo. Tudi vedenje nekaterih elanov kraljeve družine ni naletelo na odobravanje vernikov.
Tako je neki predstavnik anglikanske cerkve močno kritiziral princa Charlesa zaradi njegovega prijateljstva s Camillo Parker-Bovvles, ki je katoličanka. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali je Charles varal Diano, ko sta bila še skupaj. Ce je tako, pravijo nekateri, ni na taki moralni ravni, da lahko sede na prestol.
Spreobrnitev lady Katharine pa je dodaten udarec za anglikance, saj dama velja za pobožno in pravično žensko.
ZDA / NOV PROJEKT
»Elektronska hitra cesta« bo povzročila družbeno revolucijo
Industrija zavrača vse trditve, da bo človek še bolj odtujen in asocialen
LOS ANGELES - S pozivom ameriškega podpredsednika Al Gora, naj se »vsaka šola, vsaka knjižnica, vsaka bolnišnica in vsaka hiša« poveže s tako imenovano »elektronsko hitro cesto«, se je v Los Angelesu zaCela živahna razprava o vplivih, ki bi jih lahko imela informatika tudi na sporazumevanje med ljudmi.
»Elektronska hitra cesta ne bo samo tehnološka revolucija, ampak predvsem družbena revolucija,« je poudaril Stephen Čase, predsednik telefonskega kompjuterskega servisa družbe »America On-li-ne«, ki se je udeležil lo-sangeleške konference »Superhigway summit« pod pokroviteljstvom kalifornijske univerze in akademije za televizijsko znanost in umetnost.
»Elektronska hitra cesta« je naziv za tehnologijo, ki bo omogočala vsem uporabnikom, da se bodo s svojim televizijskim kompjuterjem povezali s kompjutersko informativno mrežo, kar jim bo omogočilo nakupe, zapletene bančne operacije, plačevanje davkov in storitev, izobraževanje, medsebojno sporočanje, zabavo...
Podpredsednik Al Gore je prikazal glavne smernice zakonskega
osnutka, ki ga bo Clintonova administracija v kratkem predložila parlamentu. »Naš cilj je predvsem spodbuditev svobodne konkurence in zasebnega investiranja,« je poudaril Al Gore. Napovedal je tudi, da bodo odpravili pravilnike, ki so do sedaj prepovedovali telefonskim družbam, da bi se ukvarjale s kabelsko televizijo. Podpredsednikove pomisleke, da bi elektronska hitra cesta lahko ustvarila elitni elektronski družbeni razred, ker bi se le nekateri posluževali tega sistema, so podprli le nekateri udeleženci. Predstavniki industrije so zatrjevali, da bo ta pojav le prehoden, ker se bodo cene postopoma znižale, tako da bo ta servis dolgoročno dostopen vsem.
V Los Angelesu so obenem trdili, da bo ta sistem omogočil nove oblike medčloveških stikov in so odločno zavrnili kritike, da bo »elektronska hitra cesta« Človeka še bolj odtujila in stopnjevala njegovo asocialnost. Ob tem splošnem slavospevu je le Michael Eisner, predsednik družbe Walt Di-sney, napovedal, da ne bodo sodelovali pri tem projektu, ker ta sistem ne bo spremenil načinov zabave.
Kdor v Teksasu strelja na pijanca, ni kriv
WASHINGTON - V Teksasu še vedno velja zakon Divjega zahoda in človek, ki je'prejšnji teden ubil škotskega turista, ne tvega stroge kazni. Jejfrey Agee je 7. januarja streljal na Andrevva De Vriesa, ki je ponoči potrkal na vrata njegove hiše. De Vries je ves večer popival s prijateljem in se je hotel vrniti v hotel, po poti pa se je izgubil. Teksaški zakon pravi, da ima vsak državljan pravico, da ponoči tudi z umorom prepreči rop ali kak drug zločin-»To je zakon Divjega zahoda,« pravi jurist Neil McGabe, ki poučuje pravo na teksaški univerzi. McGabe ne verjame, da bo De Vrie-sova družina prejela odškodnino, saj nobena teksaška porota ne bo obsodila človeka, ki ja streljal na pijanca, ki je ponoči razbijal po njegovih vratih.
Rabin se je spreobrnil v muslimansko vero
JERUZALEM - Rabin Simon Dadun je pobegnil v Maroko, kjer se je zaposlil kot strežnik v mošeji. Zadeva ima pikantno ozadje, kot poroča telaviv-ski dnevnik Jediot Aharonot. Gospa Dadun je zahtevala razporoko, Ceš da je mož še v času, ko je bil spoštovani rabin kmetijske zadruge v Ma-slulu ponujal svojo pomoč pri učenju dijakinjam tamkajšnje gimnazije, v zameno pa jih je spolno izkoriščal. Da bi se izognil sodišču, je Dadun pobegnil v Maroko, kjer je najprej prodajal spominčke pred mošejami, kasneje pa se je tudi zaposlil kot strežnik. Njegova žena ga je skušala prepričati, naj se vrne domov, vendar je svoja prizadevanja opustila, ko je izvedela, da se je moZ celo odpovedal svoji veri in postal musliman.
Fotorobot Fletcherja Christiana, junaka z ladje Bounty
LONDON - Po 200 letih je policija s pomočjo kompjuterja konCno izdelala portret Fletcherja Christiana, prvega oficirja na ladji Bounty, ki se je uprl kapitanu Blighu leta 1789. V računalnik so vnesli vse podatke, ki so jih imeli o Christianu, sliko njegovega sina, ki jo je nekdo odkril na Tahitiju ter sliko enega od Christianovih potomcev, ki prav tako živi na Tahitiju. Ce pa fotorobot ustreza resničnim potezam Fletcherja Christiana, ki je v znamenitem filmu o uporu na Bountyju imel obraz Marlona Branda, ne bomo nikoli izvedeli.